9 mladih Mariborčanov bo v tednu med 16. – 23. 10. 2015 gostovalo v Romunskem mestu Cluj Napocca, kjer bodo spoznavali lokalno mladinsko organiziranje ter izmenjevali dobre prakse na področju financiranja lokalnih projektov mladih ter njihovem vplivu na lokalno okolje v okviru mednarodno razširjene mreže »Youth bank International«. Dobra 2 tedna po vrnitvi iz Romunije se bo podoben dogodek zgodil še v Mariboru, ko bo v Maribor prišla skupina desetih mladih Romunov, rdeča nit izmenjave v Mariboru pa bo obnovitev športnega igrišča kot trajni doprinos mladih mestu Maribor.

 
Mladinski kulturni center Maribor od leta 2013 izvaja projekt Banka idej, ki je del mednarodne mreže Youth bank International. Banka idej zagotavlja manjša finančna sredstva za projekte, ki jih pripravijo in izvedejo mladi, projekti pa doprinašajo k razvoju lokalne skupnosti, še posebej posameznih mestnih četrti oz. krajevnih skupnosti Mestne občine Maribor. Poleg zagotavljanja manjših finančnih sredstev nudi Banka idej mladim tudi kvaliteten proces usposabljanja z namenom pridobitve ali krepitve novih kompetenc in znanj za realizacijo lastnih idej. Banka idej je učni, prostovoljski projekt, katerega namen je spodbujanje prostovoljskega dela med mladimi ter, skozi voden učni proces, krepiti različna znanja in/ali kompetence mladih, ki v njem sodelujejo.

V letošnjem letu Banka idej izvaja mednarodni projekt Youth Banks on the Move financiran iz evropskega programa Erasmus+, sestavljen iz dveh mladinskih izmenjav: ene, ki se bo med 16. – 23. 10. 2015 odvila v Cluj Napocci in druge, ki se bo med 8. – 16. 11. 2015 odvila v Mariboru. Namen celotnega projekta je pridobitev novih izkušenj za udeležence, prenos dobre prakse Banke idej v naše okolje, širitev mreže Youth Bank v ostala mesta po Sloveniji ter obnova športnega igrišča v Mariboru.

V petek, 16.10.2015, skupina devetih mladih odpotuje v Romunijo, natančneje v Cluj Napocco, kjer bodo pod okriljem partnerske organizacije Asociatia pentru Relatii Comunitare preživeli osem dni. Izbor mesta ni naključen, saj v Cluj Napocci deluje ena najbolj razvitih organizacij mreže Youth bank (v Romuniji obstaja mreža štirinajstih lokalnih Youth bank), prav tako pa mesto letos nosi naziv Evropske prestolnice mladih. Mladi bodo skozi različne aktivnosti pridobivali nova znanja, iskali rešitve kako nadgraditi delovanje Banke idej v Mariboru, prav tako pa bodo spoznavali aktivnosti Evropske prestolnice mladih v Cluj Napocci.

Skupina mladih iz Maribora se bo vsakodnevno z blogom, fotografijami in kratkim videom javljala na spletnih omrežjih Facebook Banka idej ter spletni strani Banke idej www.bankaidej.com, kratka javljanje pa bo mogoče slišati tudi na Radiu MARŠ.

Skupina se vrača iz Romunije v petek, 23.10.2015, v opoldanskih urah, ko bodo podali svoje vtise iz prve izmenjave.

Projekt izvajata Mladinski kulturni center Maribor in Asociatia pentru Relatii Comunitare, sofinanciran pa je s strani evropskega programa Erasmus+, ki ga v Sloveniji izvaja Nacionalna agencija MOVIT.

Na mariborski fakulteti za naravoslovje in matematiko bo danes potekal Dan znanosti, ki se bo popoldan in zvečer nadaljeval s srečanjem alumnov. Na fakulteti bodo tako že dopoldne odprli vrata radovednežem vseh starosti, ki jim bo med 10. in 15. uro na voljo veliko zanimivih eksperimentov, prikazov in delavnic iz sveta naravoslovja.

V eni od učilnic bo tako potekala delavnica Zometool, kjer bodo gradili 3D-modele sveta, v avli fakultete bodo lahko udeleženci na stojnicah raziskovali rastline in živali, na aveniji matematičnih zank in ugank pa preizkusili svoje sposobnosti logičnega mišljenja.

Ljubitelji naravoslovja se bodo ob tem lahko čudili odzivu nenewtonske tekočine na zvok in z georadarjem odkrivali zaklade, hkrati pa stopili v stik s tehnologijo in viri energij prihodnosti.

Popoldanski del bo namenjen srečanju njihovih diplomantov. Med drugim bosta potekali predavanji o zanimivostih iz dela in življenja njihovih alumnov, kjer bo Matjaž Perc govoril o kazni in nagradi kot temeljih vzgoje in uspešne družbe in pri tem skušal odgovoriti na vprašanje, kaj deluje bolje in kaj ima s tem opraviti fizika, Boris Aberšek pa o miselnem preskoku za šolo 21. stoletja.

Predavanjem bo sledila okrogla miza o tem, ali kompetence diplomantov njihove fakultete ustrezajo pričakovanjem delodajalcev. Moderiral jo bo v. d. dekana Mitja Slavinec, na njej pa bodo sodelovali ravnatelj Osnovne šole Gornji Petrovci Johann Laco, podravnatelj I. Gimnazije Celje Silvestar Ovčar in tehnični direktor skupine Roto Matjaž Pavlinjek.

Med alumne mariborske fakultete za naravoslovje štejejo tudi vse, ki so končali pedagoške študijske programe s področja fizike, kemije, biologije, računalništva, matematike in tehnike na mariborski pedagoški fakulteti, saj je te programe s preoblikovanjem nekdanje pedagoške fakultete prevzela prav njihova fakulteta.

Vir: STA

V Mariboru se danes začenja 50. Festival Borštnikovo srečanje. Jubilej bodo obeležili s pregledno razstavo o polstoletni zgodovini osrednjega slovenskega gledališkega festivala ter podpisom pogodbe med državo in občino o dolgoročni podpori festivalu.

Tokratni festival bo uradno odprla predstava, plesno-gledališki dogodek Matjaža Zupančiča 20th Century Fog oz. Megla stoletja v izvedbi skupine En-knap.

Programski koncept festivala ostaja enak kot v zadnjih letih. V tekmovalnem programu se bo za nagrade potegovalo deset slovenskih predstav, ki jih je po pregledu iztekajoče se gledališke sezone izbrala selektorica Amelia Kraigher. V spremljevalnem programu bo na ogled še šest slovenskih predstav in pet iz tujine, največ iz Poljske, ker je tokrat fokus na poljskem gledališču in dramatiki.

Poleg domačega občinstva bodo na festivalu gostili tudi okoli 25 mednarodnih strokovnjakov. Za razliko od prejšnjih petih let se zanje ni pripravil poseben nabor predstav, showcase ni časovno omejen in bo potekal vse dni festivala.

Sklepna slovesnost s podelitvijo nagrad, tudi Borštnikovega prstana igralki Ljerki Belak, bo 25. oktobra.

Čeprav je še konec lanskega leta zaradi finančnih težav mariborske občine kazalo, da festivala letos morda ne bo, bodo lahko vendarle praznovali 50 let. “Črne misli proč. Letos praznujemo. Ponosni smo, da smo preživeli, ponosni, da smo se prerodili, srečni, da smo in da bomo obstali,” je pomemben jubilej pospremila umetniška direktorica FBS Alja Predan.

Vir: STA

Predstavniki ministrstva za okolje in prostor so se v Mariboru sestali s krajani in vodstvom Krajevne skupnosti Malečnik-Ruperče in občine Starše, ki so jim prestavili dosedanje postopke v zvezi s sanacijo struge Drave po zadnjih dveh poplavah. Projekte naj bi izdelali do naslednjega leta, s sanacijo pa bi začeli predvidoma v letu 2017.

Kot je po sestanku povedal predsednik komunalne komisije KS Malečnik-Ruperče Drago Peklar, bi tako v letih 2017 in 2018 začeli s postavljanjem protipoplavnih nasipov, pri posameznih objektih pa bi šli tudi v individualne posege, bodisi z gradnjo protipoplavnih zidov ali kakšnih drugih oblik zavarovanja pred poplavami.

“Naše stališče je sicer, da bi bilo treba poglobiti strugo Drave oziroma odstraniti prodnate nanose ter utrditi brežine, s čimer bi omogočili pretok večjih količin vode, ki tako ne bi več ogrožala okoliških prebivalcev. Vendar so nas opozorili, da je potrebno paziti tudi na habitate in druge omejitve, zato bi zadeve reševali z nasipi,” je dejal Peklar.

Občanom omenjenih območij tako zdaj ne preostane drugega, kot da spremljajo, ali in kdaj bodo obljube uresničene. Po besedah Peklarja naj bi bilo veliko odvisno tudi od tega, kdaj bodo na voljo tudi evropska sredstva, ki jih bo država skušala iz tega naslova črpati. Za zdaj jim zato niso povedali niti, kdaj bi lahko bila sanacija zaključena, niti koliko bo stala.

Prebivalci omenjenega dela Maribora so posledice poplav v zadnjih dveh letih skupaj z drugimi na tem območju čutili kar dvakrat. Najhuje je bilo leta 2012, ko so občutili posledice odločitve avstrijskega Verbunda, da po toku zaradi vremenskih razmer spusti večje količine vode, v manjši meri pa je Drava znova poplavila novembra lani.

Kakšna je bila v obeh primerih povzročena škoda na območju krajevne skupnosti, Peklar ni vedel povedati, je pa dodal, da so se posamezni prebivalci že odločili pridružiti skupinskim tožbam zoper Verbund, to pa naj bi storila tudi mariborska občina.

Vir: STA

Direktorici Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) Mojci Redjko danes poteče enoletni mandat vršilke dolžnosti. Ker je padel že drugi razpis, bodo mestni svetniki Redjkovi najverjetneje podaljšali status vršilke dolžnosti direktorice za še eno leto.

Redjkovi je petletni mandat na čelu LGM potekel oktobra lani in že takrat se je postopek zapletel. Kljub številni podpori Redjkovi je občinska Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (Kviaz) predlagala drugega direktorja, s čimer pa se mestni svet ni strinjal. Zahteval je ponovitev razpisa, Redjkovi pa so za leto dni podelili status vršilke dolžnosti direktorice.

Leto je minilo, a zadeva še vedno ni rešena. Aprila so objavili nov razpis, na katerega se je prijavilo pet kandidatov, tudi Redjkova. Medtem ko je Kviaz dajal prednost Mihi Horvatu in Milevi Kralj Buzeti, sta svet in programski svet LGM tako kot zaposleni v gledališču ponovno podprla Redjkovo.

Naposled se je Kviaz v torek odločil, da ne podpre nobenega od kandidatov, ampak spet ponovi razpis. Obenem je predlagal, da “za čas do rednega imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto” podaljšajo Redjkovi status v. d. direktorice.

Predlog mora potrditi še mestni svet. Ta ima prvo srečanje predvideno za četrtek, a te točke kljub drugačnim zahtevam opozicije ni na dnevnem redu. Zato bodo mestni svetniki o tem odločali na dopisni seji, ki se je začela danes in se bo zaključila v četrtek ob 14. uri, so za STA pojasnili na občini.

Predsednica sveta LGM Majda Potrata je mestne svetnike in župana Andreja Fištravca pozvala k odgovornejšemu ravnanju. “Ne morem reči, da je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavila razpis prepozno, glede na čas izteka vedejevstva Mojce Redjko, vsekakor je dejstvo, da mestni svet ni pravočasno odločil, kdo bo v prihodnje vodil javni zavod, ki se lahko pohvali z odmevnimi uspehi,” je zapisala v odprtem pismu.

Svet LGM je vseskozi podpiral kandidaturo Redjkove. “Ne oporekam komisiji, da odloča po svoje, bi pa ob dejstvu, da je svet javnega zavoda v kulturi organ upravljanja, pričakovala, da se njegovo mnenje upošteva, še posebej ob dejstvu, da je njegovo mnenje enako kot mnenje programskega sveta in večinsko mnenje kolektiva, pridobljeno na tajnih volitvah. Tako pa nobeden iz dvojice, ki jo je predlagala komisija, ni dobil potrebne večine in smo, kjer smo: brez novega direktorja/direktorice, pa tudi brez pravočasno imenovanega v. d.,” je izpostavila Potrata.

Vir: STA

Nadzorni svet mariborskega javnega podjetja Snaga, ki ga vodi nekdanji direktor mestne uprave Damjan Lah, je na ponedeljkovi popoldanski seji razrešil dosedanjega direktorja Aleša Vajngerla in na njegovo mesto za eno leto imenoval nekdanjega prvega moža Nafte Lendava Cveta Žalika, so potrdili na Mestni občini Maribor.

Za razrešitev Vajngerla so se odločili zaradi zapletov pri realizaciji dogovora o prodaji svojega 20.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča na Teznem podjetju Palfinger. Slednje meji na omenjeno zemljišče in ga nujno potrebuje za gradnjo nove lakirnice, ker so pogovori potekali počasi, je celo ogroženih več kot 400 delovnih mest v podjetju.

Kot je za Večer povedal Lah, so zgodbo v Snagi pripeljali tako daleč, da se je v reševanje problema morala vmešati celo država. Če prej težave ni bilo mogoče rešiti leto in pol, so po posredovanju ministrstva za gospodarstvo rešitev, ki jo je predlagal on, v ponedeljek po njegovih besedah našli v eni uri.

“Ker je pred Snago še en velik problem, gradnja sortirnice, se bojimo, da bi bil tudi ta projekt voden enako neučinkovito,” je razloge za odstavitev časniku pojasnil prvi nadzornik Snage, ki pa jih je zdaj že nekdanji direktor zavrnil in prst usmeril na mestno občino, ki naj od 9. februarja, ko so predlagali scenarij dokapitalizacije, o katerem so se dogovorili z ministrom Zdravkom Počivalškom in direktorjem Palfingerja Michaelom Steinerjem, ne bi storila nič.

Mestni svetniki so sicer na majski seji podprli menjavo nepremičnin med mariborsko občino in javnim podjetjem Snaga, s čimer so na mestni občini želeli začeti postopek načrtovane selitve podjetja na novo lokacijo.

Menjava je ob tem predvidevala dodaten posel, saj naj bi s tem, ko bo občini v zameno dala svoje zemljišče na Pobrežju, Snaga dobila pravno podlago za prodajo 20.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča na Teznem, za katerega se zanima Palfinger.

Mariborski mestni svet bo moral zdaj svojo odločitev preklicati ter mestni upravi odobriti izvedbo dokapitalizacije. Palfinger sicer načrtuje, da bi nova lakirnica začela obratovati že prihodnje leto, po pisanju Večera pa naj bi bila investicija vredna okoli 5,8 milijona evrov.

Vir: STA

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor bo ob 50. obletnici Festivala Borštnikovo srečanje na ogled velika razstava Gremo na Borštnika!. Z njo želijo predstaviti nastanek, razvoj in vzdušje tega osrednjega slovenskega gledališkega festivala, hkrati pa potegniti vzporednico z razvojem slovenskega gledališča in mesta Maribor.

Razstavo so pripravili Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), Muzej narodne osvoboditve Maribor in SNG Maribor v sodelovanju z ostalimi slovenskimi gledališči, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in Zgodovinskim arhivom Celje. Na njej so po besedah umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje Alje Predan začeli delati že februarja lani, zahtevala pa je kar veliko truda in usklajevanja, saj se posameznih festivalskih izdaj v preteklosti ni sistematično arhiviralo.

Razstavo, ki jo je oblikoval Uroš Lehner, bodo odprli v četrtek zvečer ob začetku letošnjega festivala in bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto. Na njej so zbrali fotografije s preteklih festivalov in prejemnikov nagrad, pogovore z nosilci Borštnikovega prstana ter pričevanja najvidnejših ustvarjalcev festivala, med drugim pa bodo na ogled tudi stol s podelitve leta 1977, štirje kostumi in trije Borštnikovi prstani. Del razstave bo dostopen tudi v spletni različici.

“Festival je eden najstarejših in najpomembnejših slovenskih festivalov. V 50 letih je imel vzpone in padce, a se je obdržal. Nobeno leto ni izostal, kar je dosežek in upamo, da tudi vodilo za naprej, ker izgubiti tak festival ali dovoliti, da ga prenesejo kam drugam, bi bilo precej katastrofično za Maribor,” je na današnji novinarski konferenci povedala ena od avtoric razstave Tea Rogelj iz SLOGI.

Ana Perme iz SLOGI je poskrbela za del razstave, ki se nanaša na prejemnike Borštnikovega prstana. Andreja Kaučič iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor pa je z arhivskimi posnetki poskušala prikazati dogodke, ki so poleg Borštnikovega srečanja v zadnjih 50 letih zaznamovali Maribor.

Začetek festivala, ki je vedno domoval v Mariboru, sega v leto 1966, ko so na pobudo tedanjega ravnatelja mariborske Drame Frana Žižka prvič priredili Teden slovenskih gledališč. Leta 1970 je festival dobil tekmovalni značaj in ime Borštnikovo srečanje po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku. Takrat so prvič podelili Borštnikov prstan, ki velja za najuglednejše priznanje igralcu ali igralki za življenjsko delo.

Leto kasneje se je začelo podeljevanje nagrad s strani strokovne žirije, svojo nagrado je nekaj let podeljevalo tudi občinstvo. Medtem ko so sprva gledališča sama izbirala uprizoritve, primerne za gostovanje na festivalu, so leta 1994 uvedli funkcijo selektorja.

Leta 2009 se je srečanje preimenovalo v Festival Borštnikovo srečanje (FBS) in postalo samostojna organizacijska enota SNG Maribor. Takrat je bil uveden še mednarodni festivalski program, na festival pa so sistematično začeli vabiti tudi tuje selektorje in kritike.

Vir: STA

V Mariboru se je danes začel tretji logistični kongres o oskrbovalnih verigah v znanosti in praksi, ki ga skupaj pripravljata Slovensko logistično združenje in Planet GV. Na njem bodo predstavljene dobre prakse in modeli, s katerimi je mogoče spodbujati učinkovitost in produktivnost ter povezovanje gospodarstva in znanosti.

V odsotnosti ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča je zbrane uvodoma nagovoril predstavnik ministrstva Bogdan Potokar, ki kot enega od rezultatov kongresa pričakuje tudi še boljše skupno soustvarjanje prihodnosti na področju logistike.

Ob tem je izrazil upanje, da bosta obe združenji, ki združujeta logiste, še z večjo vnemo pritisnili na državne strukture, da bodo te razumele, kaj za slovensko gospodarstvo pomeni tako transport kot tudi logistika.

Kot je povedal prvi mož Slovenskega logističnega združenja Igor Žura, je tokratni dogodek osredotočen predvsem na oskrbovalne verige v avtomobilski industriji in hladne verige, namenjene prevozu zdravil. Predstavljene bodo številne dobre prakse, Žura pa je ob tem poudaril, da je za učinkovito logistiko potrebno biti dobro organiziran, pomemben element dobre organizacije pa so tudi standardi, ki veljajo tako za naročnika kot za ponudnika logističnih storitev.

Kot poudarja, ima avtomobilska industrija logistiko že tradicionalno dobro urejeno, kar pa seveda ne pomeni, da imajo podjetja v drugih panogah to področje slabo podprto, a v združenju menijo, da lahko veliko dobrih praks najdejo najlažje prav znotraj te industrije.

Še bolj pomembni so standardi pomembni v hladni verigi, ki je vedno bolj regulirana. “Seveda je prav, da so standardi rigorozni, saj gre za našo varnost, vendar pa industriji in logistom to predstavlja dodaten izziv, ki ga je potrebno izpostaviti,” meni Žura.

Kot so ugotavljali udeleženci kongresa, se produktivnost v slovenski industriji izboljšuje počasneje kot je evropsko povprečje in če izvzamemo vpliv tehnologije na produktivnost, je prav logistika tista, preko katere se lahko produktivnost pomembno izboljša. Tudi zato je pred tem področjem veliko izzivov, saj promet in pretok blaga rasteta, kar je v največji meri posledica rasti Luke Koper, pa tudi gospodarske rasti države.

Kljub temu pa po njegovih besedah stvari niso tako rožnate, saj industrija še vedno veliko prepelje sama, kar pomeni, da sredstev ne uporabi dovolj učinkovito. Kar 40 odstotkov praznih kilometrov zaradi lastnega prevoza je preveč, dodaja Žura in opozarja, da Evropa tudi na tem področju napreduje hitreje kot Slovenija.

“Ne govorimo o tem, da na račun izvajanja logistike nekdo služi, pač pa, da si logist in naročnik delita prihranke. Če imamo namreč na eni strani omejeno razvito ponudbo, imamo na drugi tudi omejeno razvito povpraševanje. Za eno in drugo potrebujemo dobre prakse,” je še dejal Žura in dodal, da bodo te predstavljene zadnji dan kongresa v petek.

Vir: STA

Umetnostna galerija Maribor, vas obvešča o dogodku, ki ga organizira v soboto 17. oktobra ob 11 uri, v Umetnostni galeriji Maribor, na Strossmayerjevi 6 v Mariboru, “VODSTVO PO RAZSTAVI / IVAN DVORŠAK”.

Med predmestnimi predeli Maribora, ki so v sedemdesetih letih pritegnili Dvoršaka, izstopata Melje in Tabor, tu in tam pa se pojavljajo še Tezno, Razvanje, Studenci in občasno tudi središče mesta.

V Melju so nastala dela: Dvorišče 1 in Dvorišče 2, Melje – K, Meljska cesta, Trenutek tišine, Dekle. Na Taboru, kjer je Dvoršak živel vse življenje, je nastala večina njegovih del. Tabor je bil v sedemdesetih letih tipično predmestje z nizkimi bloki, prostor intenzivne gradnje stanovanjskih naselij, na določenih delih pa tudi prostor, kjer se stikajo različne gradnje: enodružinske hiše, stanovanjski bloki s pomožnimi objekti (npr. garaže, ute, lope), posamezni industrijski obrati (Swaty, Merinka itd.), različne obrtne delavnice, zelene površine, vrtovi, otroška igrišča in železnica. Dvoršaka je ves čas pritegoval proces gradnje.

V osemdesetih letih je kot nekakšen mestni kronist na diapozitive beležil val intenzivne gradnje, ki je zaznamovala mesto Maribor. Napol dokončano betonsko okostje, kontrastne silhuete gradenj, poudarjene vertikale, horizontale in diagonale v obliki žerjavov, svetilk, drogov, semaforjev, prometnih znakov in drugih elementov, zaznamujejo fotografske podobe s svojo likovno pojavnostjo in vzpostavljajo neposredno povezavo z avtorjevim delom grafičnega oblikovalca.

Sinoči je Študentski svet Univerze v Maribor ponovno poskrbel za nepozaben začetek študijskega leta s prireditvijo Gremo na prvi rok 2015. S tem tradicionalnim druženjem ob dobri glasbi je zagotovil motivacijo za nadaljnje opravljanje študijskih obveznosti.

Za uvod je zbrano množico ogrela študentska skupina Earth Shock. Predstavili so se z nekaj priredbami, pa tudi s svojimi avtorskimi pesmimi. Za njimi so oder zavzeli fantje iz skupine Nude, ki je ena koncertno najdejavnejših slovenskih glasbenih pop-rock skupin v Sloveniji. Kmalu po polnoči je množico obnorela Big Foot Mama, ki je zapela prav vse svoje največje hite. Letošnji prvi rok se je zaključil pozitivno – z vedno nasmejanimi, veselimi, karizmatičnimi in sproščenimi Kingstoni.

Maja Žibert, v.d. prorektorica za študentska vprašanja UM, je po dogodku povedala: »Gremo na prvi rok je uspel! Karte smo razprodali zelo hitro, povpraševanje je bilo veliko in žal mi je za vse tiste, ki svoje vstopnice niso dobili. Skupaj smo se zabavali, družili in spoznavali. Veselo in z dvignjeno glavo gremo v študijsko leto novim ciljem in izzivom naproti. Srečno vsem!«

Seveda pa tudi letos ni šlo zgolj za zabavo, ampak je organizator, Študentski svet Univerze v Maribor, poskrbel tudi za humanitarno noto. Celoten izkupiček od vstopnic je namreč namenjen za humanitarno akcijo “Študenti za študente”, s katero bomo finančno podprli uspešne študente naše univerze, ki akademsko odličnost dosegajo kljub težkim socialnim okoliščinam. Kako bo dodeljena pomoč, je podrobneje opisano v razpisu na spletni strani Študentskega sveta UM.

Špela Mlakar, predsednica stalne delovne komisije za socialne zadeve ŠS UM, je z uspešnostjo humanitarne akcije zelo zadovoljna: »Študenti so ponovno dokazali, da se znajo odlično zabavati. Dvorana je bila razprodana in z zbranim denarjem od prodanih vstopnic, bomo več kot uspešno lahko do konca izpeljali našo akcijo “Študenti za študente” ter razveselili pridne študente, ki kljub oteženemu socialnemu statusu uspešno premagujejo prepreke na njihovi študijski poti in dosegajo lepe učne rezultate. Želimo si, da novica o razpisu doseže čim več študentov in da jim z enkratno denarno pomočjo obarvamo študijske dni.«

Župan Mestne občine Maribor, dr. Andrej Fištravec se je 13. oktobra srečal s člani Komisije za razvoj nevladnih organizacij v Mariboru (v nadaljevanju; Komisija). Šlo je za prvo formalno srečanje z vodstvom Mestne občine Maribor, po nastopu dela članic in članov Komisije v drugem mandatu.

Komisija, kot županovo posvetovalno telo, deluje od leta 2011. Vsebina pogovora se je nanašala na trenutno najbolj pereče probleme, s katerimi se pri svojem delu soočajo nevladne organizacije (NVO) in med katerimi izstopa izvajanje javnih razpisov za sofinanciranje projektov in programov NVO.

Po uvodnem pozdravnem nagovoru župana in predstavitvi članic in članov Komisije s strani predsednika Komisije, Boruta Ambrožiča, je Bojan Golčar iz Zavoda PIP, Regionalno stičišče NVO Podravja, izpostavil pomen upoštevanja načel transparentnosti in učinkovitosti rabe javnega denarja, ki narekujeta premišljeno sofinanciranje programov in projektov, s katerimi nevladne organizacije, kot partner občini, prispevajo k uresničevanju zastavljenih občinskih razvojnih ciljev na področjih zagotavljanja socialne varnosti, varovanja okolja, športa in rekreacije, mladine in kulture.
Ker predstavlja področje sofinanciranja programov in projektov nevladnih organizacij pomembno področje dela občinskih uprav in ga že vrsto let spremljajo težave pri njegovem izvajanju, so slovenske nevladne podporne organizacije pripravile celovit priročnik za pripravo občinskih javnih razpisov, ki bo občinskim uradnikom predstavljal koristni pripomoček za zagotavljanje boljši razpisov, tako v izvedbenem kot vsebinskem oziru. Predlog Komisije, da se oblikuje delovna skupina, ki bo pripravila spremembe in dopolnitve obstoječega načina priprave in izvajanja javnih razpisov, je bil s strani župana sprejet.

To bo omogočilo takojšni pričetek njenega delovanja, s ciljem pripraviti javne razpise in jih objaviti v decembru tega leta za prihodnje leto oziroma tudi za leto 2017, kjer bodo razpisi pripravljeni za dvoletno obdobje sofinanciranja. Uspešna realizacija tega cilja bo pomembno prispevala k zagotavljanju boljših pogojev za delovanje in razvoj nevladnih organizacij, ki s svojim delom zagotavljajo pomembne in potrebne javno koristne programe, tako za razvoj mesta kot dvig blaginje njegovih občank in občanov.

Člani Komisije so župana seznanili tudi z nekaterimi ostalimi problemi s katerimi se nevladne organizacije soočajo pri svojem delu na področju športa, kulture, mladine, okolja, izobraževanja, sociale in zdravja. Omeniti velja problematiko zagotavljanja javne infrastrukture za izvajanje športnih in rekreacijskih programov, uresničevanja zastavljenih ciljev na področju razvoja kulture, v skladu s sprejetim Lokalnim programom kulture v Mestni občini Maribor, pri čemer je bila ponovno izpostavljena potreba po vzpostavitvi Sveta za kulturo, ki bo med ostalimi nalogami spremljal tudi uresničevanje strategije na področju kulture, kot pomembne priložnosti za razvoj mesta.

Zavzeli so se tudi za nadaljevanje priprave in sprejetja Lokalnega programa mladih ter krepitve sodelovanja med Zavodom za zaposlovanje in Mestno občino Maribor pri skupnem oblikovanju smernic razvoja na področju zaposlovanja in izvajanja programa javnih del, skozi partnersko sodelovanje nevladnih organizacij, občine ter Zavoda za zaposlovanje.

Sestanek, ki je po mnenju članov Komisije za razvoj NVO v Mestni občini Maribor, ustvaril dobra izhodišča za nadaljevanje aktivnosti za krepitev nevladnih organizacij, je bil sklenjen s pozivom k nadaljnjemu razvijanju sodelovanja med vsemi ključnimi akterji v mestu, s poudarkom na enakopravnem vključevanju nevladnih organizacij, za razvoj mesta. Temu je namenjen tudi poziv, da se nevladnim organizacijam zagotovi možnost sodelovanja pri evidentiranju svojih predstavnikov v svete javnih zavodov.

»JESENSKE RADOSTI NA TOJZLOVEM VRHU« je poimenovan dogodek, ki bo popestril soboto, 17. oktobra od 10-tih dalje.

V času do poznega popoldneva se bodo predstavili vinarji in čebelarji, poskrbljeno bo za jesenske dobrote kot so denimo pečeni kostanji, ki jih bo moč dobiti zastonj, v kulinarični ponudbi pa bodo tudi jedi iz žara in golaž. Bero dogajanja bodo popestrili še mladi ansambel Refren, D.J., ki bo izpolnil tudi kakšno glasbeno željo in moderator Miro V. Kodrič, ki bo med obiskovalci izvedel kakšno nagradno igro.
Vsekakor velja povabilo, da se v soboto, 17. oktobra od 10-tih do poznega popoldneva, vsaj tja do 16-tih, pridružite na Tojzlovem vrhu v planinskem domu Obrtnik (Gaj nad Mariborom).

Pokrajinski muzej Maribor v četrtek v viteški dvorani mariborskega gradu pripravlja mednarodni simpozij Srečanja dveh svetov, ki bo potekal v okviru projekta Museoeurope 2015. Tema letošnjega projekta so kulturni vplivi nekdanjega Osmanskega cesarstva na naše kraje. V petek bodo odprli še razstavo gostujočih muzejev iz Sarajeva.

Četrtkov simpozij bo v družbi direktorice Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjane Koren odprl rektor mariborske univerze Igor Tičar, sicer pa je vsebinsko izhodišče letošnjega projekta soočanje z otomansko kulturo 17. in 18. stoletja. Na razstavi bodo na ogled izbrani muzejski predmeti iz treh sarajevskih ustanov – Zemeljskega muzeja Bosne in Hercegovine, Muzeja Sarajeva in Bošnjaškega instituta – Fundacije Adila Zulfikarpašića.

Kot so sporočili organizatorji, bo osrednja tema simpozija soočenje dveh kulturnih svetov v preteklosti – zahodnega, pretežno katoliškega oziroma evropskega, in vzhodnega, torej islamskega oziroma regionalno omejenega na nekdanje Otomansko cesarstvo. Izhodišča za razprave bodo vpadi otomanske vojske v naše kraje in njihove posledice, ki se kažejo v arhitekturi, likovni umetnosti, načinu življenja in drugod.

Na razpis se je odzvalo 15 predavateljev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Turčije. Tako bo od slovenskih avtorjev Andrej Hozjan iz mariborske filozofske fakultete govoril o osmanskem ogrožanju severovzhodnega slovenskega prostora, njegov kolega iz iste fakultete Dragan Potočnik pa o prispevku islamske civilizacije v zakladnico svetovne umetnosti in znanosti.

Ob vrsti ostalih tujih in domačih predavateljev velja omeniti Leopolda Toifla iz graške univerze, ki bo govoril o osnovah štajerske obrambe pred turškimi vpadi, Marica Popić-Filipović iz Zemeljskega muzeja Bosne in Hercegovine bo predstavila na razstavi predstavljene uporabne predmete, ki razkrivajo elemente orientalne kulture v zbirkah sarajevskih muzejev, Amra Madžarević iz Muzeja Sarajevo pa bo govorila o kulturi bivanja v mestih, ki so se izoblikovala med osmansko vladavino s posebnim poudarkom na Sarajevu.

Muzejski predmeti bodo na razstavi postavljeni po skupinah, ki bodo med drugim vključevale vero, stare knjige in rokopise, dokumente in potrebščine za pisanje, keramiko, oblačila, nevestina darila, nakit, rezbarstvo, kavo in tobak. Večino so jih izdelali zlatarji, bakrarji, rezbarji in izdelovalci tekstilij, nekatere pa tudi kovači, krojači, lončarji in drugi obrtniki.

Kot poudarjajo organizatorji, predmeti nimajo samo uporabne vrednosti, pač pa tudi umetniško, saj zrcalijo spretnosti obrtnikov, ki so v Bosni in Hercegovini dosegle vrh prav v 17. in 18. stoletju.

Vir: STA

Na mariborskem sodišču se je danes po nekaj mesecih le nadaljevalo sojenje nekdanjemu županu Francu Kanglerju in direktorici stanovanjskega sklada Tanji Vindiš Furman zaradi domnevne zlorabe položaja pri zaposlitvi nekdanje podžupanje Astrid Bah. Med pričami je nastopila tudi Bahova in dejala, da je službo dobila, ker se je prijavila na razpis.

Kanglerju tožilstvo očita, da je med januarjem 2009 in novembrom 2010 kot župan zlorabil svoj položaj in posredoval pri Vindiš Furmanovi, da Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSS) zaposli njegovo tedanjo podžupanjo in ji plača šolnino za študij.

Sojenje na mariborskem okrajnem sodišču je nekaj časa stalo na mrtvi točki, saj je bila zadnja obravnava maja letos. Zato je morala glavna obravnava zdaj znova steči, Kangler in Vindiš Furmanova pa sta znova zavrnila vse očitke.

Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak je vztrajal pri vseh dosedanjih ugovorih glede obtožbe in dokazov, med katerimi so tudi sporni prisluhi telefonskim pogovorom Kanglerja. Dodatno je izpostavil, da je policija delala in uporabljala prepise prisluhov brez ustrezne odredbe in potrditve preiskovalnega sodnika, kar je po njegovih trditvah nezakonito. Zato je predlagal, da se prepise prisluhov in vse druge dokaze, pridobljene na podlagi teh prepisov, umakne iz dokaznega gradiva. Sem sodijo tudi listine, ki so jih policisti zasegli na stanovanjskem skladu.

Da bi te zadeve razjasnili, je Kangler predlagal zaslišanje vrste prič, med drugim generalnega direktorja policije Marjana Fanka. Sodnica Alenka Golčer je napovedala, da se bo o predlogih obrambe odločila tekom sodnega postopka, in nadaljevala z zasliševanjem prič.

Prva je nastopila diplomirana ekonomistka iz Slovenske Bistrice, ki se je tako kot Bahova prijavila na razpis za službo v stanovanjskem skladu, a ni izpolnjevala pogojev. Pravnica na JMSS je povedala, da so razpis za omenjeno prosto delovno mesto objavili na enak način in z enakimi pogoji kot pri ostalih razpisih. Ni pa točno vedela, ali so ga objavili samo v prostorih zavoda za zaposlovanje ali tudi na spletu. Pri tem se je izkazalo, da se sporočilo, ki ga imajo v evidenci na zavodu za zaposlovanje, razlikuje od sporočila, ki je bilo zaseženo na stanovanjskem skladu.

Zadnja danes je kot priča nastopila Bahova, ki je bila na prejšnjih obravnavah odsotna. Pojasnila je, da je kot aktivna iskalka zaposlitve opazila razpis v prostorih zavoda za zaposlovanje in se nanj prijavila. Tudi do plačila šolnine naj bi prišla tako kot vsi ostali.

Tožilka Januša Kušar Rotman se je pri zaslišanju Bahove osredotočila na njene izkušnje iz študentskega dela, ki naj bi bile podlaga za zaposlitev. Predložila je kopije študentskih napotnic z napačno navedenim letnikom študija, česar pa Bahova ni mogla komentirati, ker, kot je dejala, jih sama ni nikoli dobila v roke. Sojenje se bo nadaljevalo 23. oktobra.

Vir: STA

Danes je nadzorni svet Snage razrešil direktorja Aleša Vajngerla. Razlog za to bi naj bilo počasno ukrepanje pri prodaji zemljišča podjetju Palfinger, s čimer je povzročil skorajšnji odhod podjetja iz Maribora in s tem izgube 430 delavnih mest.

Na občini so zadovoljni, da so naposled s pomočjo ministrstva našli rešitev za podjetje Palfinger. Župan Andrej Fištravec pravi, da so bila delovna mesta zaposlenih ogrožena zaradi počasnega delovanja Vajngerla pri iskanju rešitve zakupa zemljišč. Krmilo Snage naj bi odslej prevzel Cveto Žalik.

V Mariboru so stiske družin, starejših, bolnih, invalidov in drugih marginalnih skupin vse večje, opozarjajo na Nadškofijski karitas Maribor, ki danes obeležuje 25 let delovanja. Letos so nudili pomoč v hrani več kot 3000 družinam in posameznikom, izdali skoraj 1500 paketov oblačil in obutve ter ugodno rešili skoraj 450 prošenj za finančno pomoč.

Skupna razdeljena pomoč za vse programe Nadškofijske karitas Maribor v letošnjem letu zaenkrat znaša nekaj več kot 371.000 evrov. “Žal pa vsem ne moremo pomagati, kot bi želeli, saj imamo omejene vire,” je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik Branko Maček.

Nadškofijska karitas Maribor je bila ustanovljena 12. oktobra 1990 in združuje 92 župnijskih karitas, kjer v njih deluje 1325 ljudi, večinoma prostovoljcev. Ti so lani opravili 82.830 ur prostovoljnega dela in z različnimi oblikami humanitarne in socialne pomoči pomagali okoli 25.000 ljudem v stiski.

“Karitas je že od vsega začetka tista, ki obravnava človeka celostno. Stiske namreč niso le materialne ampak tudi duševne,” je ob obletnici izpostavil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. “Njen cilj je pomoč človeku, a ne tako, da bo postal odvisen od te pomoči, ampak da se bo postavil na lastne noge in tudi sam postal solidaren,” je dodal.

Poleg nudenja pomoči v hrani, oblačilih, obutvi ali denarju Nadškofijska karitas izvaja tudi različne socialno-varstvene programe. V sprejemališču za brezdomce v Mariboru dnevno sprejmejo okoli 40 ljudi, v zavetišču za brezdomce prespi do 28 ljudi. V ambulanti za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja je 40 zdravnikov prostovoljcev doslej pomagalo skoraj 330 bolnikom, v ljudski kuhinji vsak dan nudijo topel obrok 50 ljudem.

Skupno število prejemnikov pomoči Nadškofijske karitas Maribor se v zadnjih štirih letih giblje okoli 12.000. V zadnjem času narašča povpraševanje predvsem po hrani, oblačilih in obutvi, veliko pa je tudi težav pri plačevanju osnovnih življenjskih stroškov. Po Mačkovih ocenah je vsako leto približno 15 odstotkov več ljudi, ki prvič potrkajo na njihova vrata.

Nadškofijska karitas Maribor je po besedah mariborskega podžupana Zdravka Luketiča in direktorice Centra za socialno delo Maribor Marjane Bravc skupaj z Rdečim križem Maribor nepogrešljiv člen v lajšanju stiske najšibkejših v družbi. Kot je izpostavil predsednik mariborskega Rdečega križa Alojz Kovačič, organizaciji odlično sodelujeta. “Drznil bi si celo reči, da je sodelovanje v naši lokalni skupnosti na najvišjem nivoju v Sloveniji,” je dejal in spomnil, da je v Mariboru edino skladišče humanitarne pomoči v Sloveniji, kjer sta Karitas in Rdeči križ na istem mestu.

Vir: STA

Igralka Elena Volpi je prejela nagrado Františka Řezníčka za prepričljiv avtorski pristop v predstavi Praktični nasveti za pridne otroke na festivalu Spectaculo Interesse, ki je od 4. do 9. oktobra potekal v Ostravi, na Češkem.

Tričlanska mednarodna žirija v sestavi Nina Malíková (Češka), Ida Hledíková (Slovaška)  in Szilárd Boráros (Madžarska) je podelila le tri nagrade, eno od njih je prejela Elena Volpi.
Na festivalu so sicer nastopile skupine iz Kanade, Izraela, Francije, Španije, Finske, Slovenije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovaške in Češke.
Predstava je skupinski avtorski projekt po motivih Marka Twaina, je sestavljenka drobnih zgodb, ki se potapljajo v otroške spomine, kjer nedolžnost in porednost skačeta z roko v roki čez potoke in včasih namerno zgrešita breg.

Avtorji uprizoritvenega koncepta in besedila: Vanousová, Volpijeva, Dobovškova in Bečka
Izvajalca: Elena Volpi in Matija Kreči, k. g.
Režiser: Marek Bečka
Dramaturginja: Zala Dobovšek
Lektor: Simon Šerbinek
Avtorica likovne podobe: Tereza Venclová
Avtor glasbe: Matija Krečič
Oblikovalec svetlobe: Jason M. Smith
Best girl: Johana Vanousová
Mojstri v delavnici: Kamil Belohlávek, Tereza Venclová, Šimon Kocí, Mojca Bernjak, Branko Caserman, Darka Erdelji, Primoz Mihevc in Lucijan Jošt