V Sloveniji bodo prvič združili poslikana telesa in slike! Kako? Lahko preverite ta petek (2.oktobra 2015) ob 20.00, ko v Vinagovi Galeriji (na Trgu Svobode 3, v Mariboru) pripravljajo unikatno razstavo. Tokrat sodelujeta umetnika Leona Verdonik in Rajko Ferk.

Leon Verdonik – Projekt Odsev Lepote je razstava poslikanih teles, katere osnovni namen je predstaviti umetnost prelivanja barv na koži. Ideja je prikazati novo obliko izražanja, ki je predmet trenutnega navdiha umetnika, s pomočjo živih modelov. Sama razstava je zasnovana kot prikaz poslikave teles v živo, pri čemer se vsak model najprej pobarva v ‘podlago’, nato pa ga umetnik prelije z različnimi odtenki bodisi barve podlage bodisi popolnega barvnega nasprotja.
Za razliko od tipičnih razstav gre pri tem projektu za dinamično obliko vizualizacije, ki očesu opazovalca ponudi vpogled tako v ustvarjanje samo kot v končni izdelek. Takšna oblika razstave je v Sloveniji novost, in bo obiskovalcem ponudila nekaj novega, drugačnega, zanimivega in unikatnega.
Ustvarjalni del v živo traja približno deset minut na model, čemur sledi razstava končnih izdelkov, ki jih bo umetnik razporedil po galeriji in bodo postali živi kipi, ki bodo na poljubne časovne intervale spremenili svojo obliko.

Rajko Ferk, upravitelj galerije Vinag, bo v sodelovanju z Leonom Verdonikom predstavil svoji veliki sliki v tehniki akril na platnu – obe sta višji od dveh metrov -, ki sta nastali posebej za ta dogodek. Na ogled bo Ferk postavil še druga svoja novejša likovna dela.

Dogodek bo povezoval Andrej Okreša, na voljo pa bo degustacija vin Falot Janeza Valdhuberja iz Svečine.

Režiserka Ivana Djilas je v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor postavila na oder predstavo Gledališče od A do Ž, v kateri po besedilu Ive Ratej duhovito predstavlja zakulisje gledališča. “Namen uprizoritve je nazoren, tekoč in interaktiven učni komad o tem, kako krmarimo proces dela v gledališču,” pravi Ratejeva.

foto: STA

Uprizoritev z dvema igralcema v dveh različnih zasedbah, ki bo premiero doživela v soboto na Malem odru SNG Maribor, je prvenstveno namenjena osnovnošolcem, a se bo ob njej po navedbah ustvarjalcev zagotovo zabavalo tudi ostalo občinstvo.

“Pred mladimi gledalci bo v likovno privlačnem stilu nanizala gledališke prostore od vratarja, delavnic, rekvizitarnice, garderob do inspicientske, tonske in lučne kabine in seveda tudi kakšne pisarne ter odstirala tančice posebnosti poklicev in dejavnosti, ki so značilni za vsa gledališča,” je o predstavi zapisala avtorica besedila Ratejeva.

Pri pisanju besedila se je navdihovala pri duhovitih opisih gledaliških poklicev Osipa Šestana Sezam, odpri se! in Karla Čapka Kako što nastaje – teatar. “Poskuša zaobjeti nervoznega duha ustvarjanja, ki preveva sleherni projekt,” so sporočili iz SNG Maribor.

V zgodbi se nadobudna A in Ž odločita razkrinkati skrivnosti gledališča in pri tem srečujeta različne gledališke delavce, s katerimi se zapleteta v komične situacije. Za razliko od siceršnjih gledaliških predstav je tokrat poudarek na vseh ostalih sodelujočih pri predstavi, ne pa na igralcih in režiserju.

V prvi igralski zasedbi sta Mirjana Šajinović in Vladimir Vlaškalić, v drugi pa Irena Varga in Ivica Knez. Scenografinja in kostumografinja je Maja Mirković.

Da bi lahko gledalci zakulisne vragolije podoživljali še dolgo po ogledu predstave, so v SNG Maribor pripravili “gledališko igro za domov”. Gre za igralno ploščo, kjer je ilustrator Jaka Vuketič skozi stripovsko govorico ustvaril simpatične junake gledališkega zakulisja.

Vir: STA

V Mariboru je avgusta v okviru projekta Zora zaživel Center za kratkotrajno bivanje otrok z avtistično motnjo. Poleg strokovnega varstva otrok nudijo tudi izobraževanja za starše, v okviru omenjena projekta pa tudi izobražujejo strokovnjake. Ker se spomladi projekt zaključuje, sodelujoči upajo na podporo na nacionalni ravni za nadaljevanje dela.

foto: STA

V bivalnem centru, ki je zaenkrat edini v Sloveniji, so doslej sprejeli okoli 20 otrok, ki so v njem ponavadi preživeli teden dni, je na današnji novinarski konferenci povedala vodja projekta Marta Macedoni Lukšič iz Inštituta za avtizem in sorodne motnje. V terapevtsko obravnavo, ki se izvaja tudi v Ljubljani, je bilo vključenih okoli sto otrok ter v delavnice več kot sto staršev, ki prihajajo iz vse Slovenije.

“Ta projekt prinaša veliko spremembo v Sloveniji, saj zapolnjuje manko na področju, kjer so potrebe teh otrok in družin največje. To je na področju terapevtskih obravnav, pomoči staršem in izobraževanja strokovnjakov. To so tista področja, ki jih v desetih letih, odkar se v Sloveniji intenzivneje ukvarjamo z avtizmom, nismo uspeli vnesti v sistem javnega zdravstva,” je dodala.

Rezultati, ki se kažejo, so po njenih besedah zelo spodbudni. “Fascinirani smo, kako se lahko ti otroci v tako kratkem času toliko naučijo v smislu v smislu večje samostojnosti in socializacije,” je povedala. “To je dokaz, da se od teh otrok, tako v domačem kot šolskem okolju, še vedno veliko premalo pričakuje in zahteva,” je pojasnila Macedoni Lukšičeva.

V bivalnem centru je otrokom z avtistično motnjo zagotovljeno varstvo 24 ur na dan od ponedeljka do petka. Za to skrbijo štirje pedagoški delavci in prostovoljci. Naenkrat lahko bivajo v centru največ trije otroci. “Starši otrok z avtizmom smo utrujeni in potrebujemo pomoč, da si lahko malo oddahnemo v zavedanju, da so naši otroci v dobrih rokah,” je povedala Inge Zorec iz Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke.

Staršem v okviru projekta Zora, ki se financira iz norveškega finančnega mehanizma, nudijo izobraževanja v obliki seminarjev, delavnic in individualnih srečanj. “Prednost tega projekta je ravno v tem, da se pomoč nudi tako otrokom kot staršem, da znajo ustrezno poskrbeti za takšne otroke,” je pojasnila psihologinja Britta Nilsson z univerze v Oslu.

V okviru projekta, ki so ga začeli izvajati v začetku leta, so tudi omogočili podiplomsko izobraževanje s področja avtizma 60 strokovnjakom. Po besedah Barbare Toplak Perovič iz šole Alma Mater Europaea je bilo zanimanja zelo veliko, saj se je na 60 razpisanih mest prijavilo več kot 450 kandidatov.

Program, vreden 720.000 evrov, se spomladi prihodnje leto zaključuje, vse sodelujoče pa po besedah Macedoni Lukšičeve že zdaj skrbi, kako bo naprej. Po njenih besedah bi bilo treba s temi aktivnostmi nadaljevati, saj so se izkazale za zelo koristne, zato poziva odločevalce na področju socialnih zadev, zdravstva in šolstva, da jih podprejo.

Vir: STA

Včeraj so člani društva Živo mesto priredili piknin akterjev. Z dobro hrano in glasbo so prevzeli duše koroške ceste, ki že toliko let skrbijo da bi ta del mesta zaživel v pravi luči, kot zgodovinsko pomemben, ne pa le kot prometno obremenjen.

foto: alexia tyriakidou

Po skoraj letu dni delovanja na in z Koroško cesto, vlaganja izjemnega truda, množici prostovoljskih ur in navdušenega entuziazma številčne ekipe ljudi, so na društvu žalostni, ker ugotavljajo, da:

1) so nam naši ​​jekleni konjički še zmeraj ljubši kot kulturna dediščina, sveži zrak ali celo lastno zdravje,

2) kljub temu, da živimo v mestih, urbanih skupnostih, še vedno ​​prevladajo lastno udobje in osebni interesi nad kvalitetnim skupnostnim sožitjem in tako onemogočajo razvoj skupnosti. Še več, raje ostajamo v tihem enoznačnem miru kot v živih barvitih skupnostih raznolikosti,

3) ​​nezaupanje in strah (in udobje) ​​hromita vse korake naprej in preprečujeta prepotrebni ​​konstruktivni dialog ​tudi ​pri oblikovanju trajnostnega razvoja mesta.

Presenetila jih je tudi nezainteresiranost nekaterih, ki imajo svoje poslovne in predstavitvene prostore na Koroški cesti, kar si lahko razlagajo samo tako, da očitno nimajo želje po spremembah na Koroški cesti.

foto: alexia tyriakidou

​​Iniciativa Živo Mesto je v zadnjem letu pokazala, kaj vse je mogoče spremeniti z lastnim angažmajem in povezovanjem različnih akterjev v razmeroma kratkem času in z minimalnimi finančnimi vložki.
Na temo Koroška cesta bodo pripravili v oktobru še urbani hekaton, nekaj časa bodo pripravljali tedenska srečanja, vse ostale napore pa bodo raje posvetili drugimi nalogam, tako kot ostali, bolj egoističnim.

Če še ne veste: v zadnjih letih krizi navkljub se je v Maribor vrnilo ali ostalo precej ljudi in s svojo neomajno energijo je pripravljeno temu mestu in njegovim prebivalcem nameniti ves svoj prosti čas! Ker verjamejo, da si Maribor zasluži! In če še ne veste, tudi tega naivnega zanosa ​in rezerv energije ​je enkrat konec. ​Zato prosijo: ne večati konflikta različnih generacijskih paradigem, ​p​​ustimo, da ta močna, sveža energija prosta teče!

Mariborski študentski kulturno-prireditveni center Štuk, ob ustanovitvi poznan kot Študentska komuna, to jesen obeležuje 30 let delovanja. Obletnici bodo posvetili več dogodkov, osrednja prireditev pa bo 20. oktobra, ki jo bodo poleg avdiovizualnega programa popestrile glasbene skupine Psihomodo Pop, Nude ter Mi2.

Študentska komuna (Štuk) je svoja vrata odprla na začetku leta 1986. Prostor je že od vsega začetka služil različnim obštudijskim dejavnostim, tako na kulturno-umetniškem, plesnem in glasbenem kot izobraževalnem področju. V njem je bila med drugim videoteka, na začetku pa je služil tudi kot kinodvorana.

“Vse od tedaj Štuk velja za valilnico talentov, prostor, kjer mladi lahko unovčijo svoje znanje in ga pokažejo drugim, prostor, kjer se vse generacije lahko sprostijo, hkrati pa je odskočna deska številnim mladim glasbenim skupinam, ki so kasneje prepoznavne po vsej Sloveniji in tudi tujini,” so sporočili iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), ki od leta 1991 upravlja s tem prostorom.

Skozi zgodovino je Štuk spreminjal svojo zunanjo in notranjo podobo, stavba pa je bila zgrajena hkrati s tamkajšnjimi študentskimi domovi leta 1984. Zadnjo večjo prenovo je prostor doživel poleti 2012 in velja za enega najbolje opremljenih koncertnih prostorov v Sloveniji. Sestavljen je iz koncertne dvorane in predprostora, ki podnevi služi kot študentska kavarna, ponoči pa se spremeni v manjšo diskoteko.

Štuk letno obišče skoraj 100.000 ljudi. V njem se odvije okoli 200 različnih dogodkov, v 30 letih pa je na njegovem odru nastopilo okoli 20.000 glasbenih skupin, glasbenikov, stand-up komikov, gledaliških igralcev, plesalcev in didžejev.

Na Štuku praznujejo svojo 30. obletnico že vse leto, dogodki bodo zgoščeni v jesenskem obdobju. Vrhunec dogajanja bo 20. oktobra, ko bodo občinstvu predstavili fotografski in glasbeni prerez 30 let dvorane.

Vir: STA

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Mariboru, je javno pozval člane sveta zavoda Mariborskih lekarn Maribor, naj na današnji seji razrešijo dir. Marifarma Romano Fišer. Njeno vodenje podjetja se zdi Fištravcu “moralno nesprejemljivo in nehigiensko“. Ali bodo člani steva zavoda sledili njegovemu pozivu, še ni znano.

dr. Andrej Fištravec, župan MOM

Glede na informacije o nekorektnem zaposlovanju družinskih članov direktorice podjetja Marifarm mag. Romane Fišer, je Fištravec javno pozval člane sveta zavoda Lekarn, naj jo na današnji seji pozovejo k odstopu. Pred tem je z njo govoril tudi osebno, a je danes pojasnil, da “sama ne želi odstopiti, zato sem pozval člane sveta zavoda, naj sprejmejo primerno odločitev.”

Fištravec je njena oz. tovrstna ravnanja za vodstvene kadre podjetij ocenil kot neprimerna in neskladna s korporativno politiko vodenja podjetij. Opozoril je še, da je “gospa Fišer s tem povzročila tudi oškodovanje podjetja, kar je za Maribor nesprejemljivo”. Predvsem, pojasnjuje Fištravec, je škodila ugledu podjetja, zato upa, da to ne bo vplivalo na njegovo prodajo (kajti trenutno sta aktualni dve zavezujoči ponudbi).

Na septembrskem srečanju Kluba Oven so spregovorili o mobilnosti na Dravi nekoč in danes. Medtem ko je bila reka nekoč pomembna prometna pot in središče družabnega življenja, danes večinoma sameva. Po mnenju zbranih na nocojšnji razpravi na ladjici na mariborskem Lentu bi se dalo na reki početi več, tudi v turistične namene.

Klub Oven o mobilnosti na Dravi nekoč in danes
Foto: STA

Predsednik Turističnega društva Maribor Zlatko Jesenik, ki na mariborskem delu Drave izvaja turistične prevoze s splavom, je pojasnil, da je bilo splavarjenje nekoč pomembna gospodarska panoga v Mariboru in celotni Dravski dolini. Danes pa je predvsem turistični produkt, s katerim ohranjajo tradicijo in poskušajo k reki privabiti čim več ljudi.

Tako prirejajo različne dogodke, kot je tradicionalni splavarski krst v okviru Festivala Stare trte, leta 2017 pa bodo kot člani mednarodne splavarske zveze gostili splavarje iz vse Evrope. Medtem ko njihov splav zdaj vozi le od Koblarjevega zaliva do Vodnega stolpa ob mariborskem Lentu, bi radi takrat splave spustili tudi po stari strugi reke Drave, torej vse do Malečnika, Dupleka in naprej. To ne bo lahka naloga, saj je vodostaj v stari strugi zelo nizek, a Jesenek se nadeja, da jim bo uspelo zadevo v dogovoru z Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM) rešiti.

V mariborskem Melju je na reki dejaven Jet ski klub Miklavž, ki omogoča vožnjo po Dravi z vodnimi skuterji. Konec tega tedna po besedah predsednika kluba Borisa Potrča zaključujejo letošnjo sezono, a že željno pričakujejo tradicionalno silvestrsko vožnjo. “Najlepše je, ko je sneg,” je dejal.

Včasih je bilo na mariborskih nabrežjih še več dogajanja, je povedala Olga Novak, ki živi na Lentu in je s prijatelji vzpostavila Facebook stran, na kateri objavlja stare fotografije in zgodbe mesta. Nekoč so se ljudje kopali v Dravi, skakali z mostov in preprosto živeli z reko, čeprav jim je povzročala veliko gorja, ko je poplavljala, je pojasnila.

Vsi sogovorniki na nocojšnji razpravi so se strinjali, da bi mesto moralo bolje izkoristiti svojo lego ob reki. Po besedah Novakove si Lent zasluži temeljite obnove in boljšega odnosa mestnih oblasti kot v preteklosti, ko so številne stare hiše preprosto podrli.

Jeseneka najbolj moti cestni promet po Lentu, ki je v teh dneh, ko je zaprta vzporedna Koroška cesta, še bolj poln avtomobilov. “Lent mora postati peš cona, kjer bodo lahko v miru potekali različni dogodki, ljudje pa se bodo lahko v miru sprehajali, ne pa le izogibali avtomobilom,” je menil.

Klub Oven je projekt družbe Oven Elektro Maribor, namenjen izobraževanju in obveščanju na področju obnovljivih virov energije, e-mobilnosti, zelenih delovnih mest in recikliranja. Dejavnosti potekajo z organizacijo mesečnih dogodkov, prek spletne strani in skozi info točko, ki so jo marca odprli v Kinu Udarnik.

Mariborski mestni svet se je danes seznanil s polletnim poročilom o uresničevanju proračuna, ki kaže na skoraj 3,3 milijona evrov primanjkljaja. Občina je v prvih šestih mesecih beležila dobrih 40 milijonov evrov odhodkov, ob tem pa ustvarila 37,7 milijona evrov prihodkov. Župan Andrej Fištravec ni načrtoval rebalansa, a so ga zahtevali svetniki.

Kot je razvidno iz poročila, so s tem uresničili okoli 40 odstotkov za letos načrtovanih prihodkov in odhodkov, po doslej zbranih podatkih proračunskih uporabnikov pa na mestni občini načrtujejo, da bodo do konca leta realizirali 94,6 milijona evrov prihodkov. Medtem ko je to tri odstotke manj od tistega, kar predvideva veljavni proračun, pa bodo po drugi strani izdatke uresničili v celoti oziroma v višini 97,8 milijona evrov.

Fištravec je sprva svetnikom povedal, da bi se oblikovanja manjšega rebalansa proračuna lotili le, če bi to bilo nujno potrebno, sicer pa bi skušali letošnje leto preživeti z nekaj prerazporeditvami znotraj proračuna. Ob tem je povedal, da je občina trenutno tudi sredi najemanja dolgoročnega kredita v višini 1,9 milijona evrov.

S tem pa se ni strinjala opozicija, ki je menila, da je rebalans proračuna nujen, zato so svetniki od mestne uprave zahtevali, da ga pripravi, obenem pa jo tudi pozvali k preudarni porabi denarja do konca letošnjega leta. Malo navdušenja so pokazali tudi zaradi dodatnega zadolževanja, a je Fištravec dejal, da se občina letos zadolžuje za manj kot bo hkrati sanirala starih dolgov, ob tem pa je bil ta kredit predviden že v veljavnem proračunu.

Opozicija je danes mišice kazala tudi pri glasovanju o drugih zadevah, med drugim o novem mandatu Tanje Vindiš Furman na mestu direktorice javnega medobčinskega stanovanjskega sklada. Nadzorni odbor sklada je zvesto sodelavko nekdanjega župana Franca Kanglerja podprl, Fištravec pa danes tega predloga še ni želel obravnavati, a je Kanglerjevi Županovi listi, katere svetnica je tudi Vindiš Furmanova, uspelo zbrati dovolj podpisov za uvrstitev točke na dnevni red in poznejšo gladko podporo kandidatki.

Svetniki so med drugim potrdili letno poročilo o lanskem poslovanju Energetike Maribor, mestna uprava pa prav tako ni uspela niti s predlogom sprememb pravilnika o dodeljevanju pomoči za razvoj podjetništva za obdobje med leti 2015 in 2020, s katerim bi lahko občina sofinancirala stroškov udeležbe podjetij na mednarodnih sejmih ter udeležbe gospodarskih delegacij v tujini.

Mariborsko okrožno sodišče je, potem ko je bila dosedanja stečajna upraviteljica Brigita Kraljič nedavno izbrisana iz seznama upraviteljev, za novega stečajnega upravitelja Vinaga imenovalo Simona Prelogarja. Kraljičeva, ki je zadnje čase vodila 21 postopkov, se je opravljanju dela stečajne upraviteljice odrekla sama.

foto: STA

Kraljičeva je po pisanju časnika Večer prejšnji teden pojasnila, da ji postopki, ki jih je vodila, niso omogočali rentabilnega opravljanja nalog na želeni ravni strokovnosti. Pri tem je izpostavila predvsem Vinag, ki po njenem močno odstopa od klasičnega stečajnega postopka ter zahteva obsežen angažma.

Po njenem je stečajni postopek nekdaj uglednega mariborskega vinarskega podjetja, ki je bil nazadnje v lasti mariborskega poslovneža Lea Ivanjka, izjemno zahteven zaradi specifičnega premoženja in množice deležnikov, ki v postopku zasledujejo različne interese. Na odločitev naj bi vplivalo tudi nasprotovanje upniškega odbora, da bi za pomoč najela zunanjega sodelavca in s tem povečala stroške stečaja.

Sodišču tako ni preostalo drugega, kot da se seznani z odločbo ministrstva za pravosodje, iz katere izhaja, da je Kraljičevi prenehalo veljati dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice, zaradi česar je že bila izbrisana iz seznama upraviteljev.

Kraljičeva je sicer pred odhodom do konca oktobra podaljšala najemno pogodbo z družbo Vinmar, ki tako lahko obdeluje vinograde in potrga pridelek. Družba, podprta z azijskim kapitalom, je medtem poravnala tudi večino dolgov za najemnino in nakup vin.

Sicer pa za zdaj še vedno ni jasno, kdaj bo stekel postopek prodaje poslovne celote. Ta je bila pred časom ocenjena na 4,2 milijona evrov, a za zdaj dražba še ni bila razpisana zaradi pritožbe Faktor banke kot ene od upnic.

Kot izhaja iz zadnjega poročila po sestanku upniškega odbora, je v postopku zbiranje izjav o obstoju interesa za nakup, ki so ga doslej pokazali štirje ponudniki. A ti bodo ogled lahko opravili šele, ko bo znana usoda pritožbe Factor banke.

Vir: STA

Ukrajinski Arterium Corporation in z italijanskim kapitalom povezano podjetje s sedežem v Kopru Labiofam Europa ostajata v igri za nakup večinskega deleža farmacevtskega podjetja Marifarm, hčerinske družbe mariborskega javnega zavoda Lekarne Maribor. Oba sta namreč do predvidenega roka, 18. septembra, oddala tudi zavezujoči ponudbi.

foto: STA

Mariborska občinska komisija, ki bdi nad postopkom prodaje Marifarma, je prispeli ponudbi pregledala na sredini seji, na kateri so po odhodu donedavnega direktorja mestne uprave Bojana Babiča za novega prvega moža imenovali dosedanjega člana komisija Boruta Bratino. Babičevo mesto je medtem zasedla podžupanja Melita Petelin.

Čeprav Bratina ni razkril, kdo je oddal zavezujoče ponudbe, niti višine ponudb, sta ponudnika v javnosti znana že nekaj časa, saj je o njih že ob oddaji nezavezujočih ponudb poročal časnik Večer. Kot je povedal prvi mož komisije, sta pravočasno prispeli dve zavezujoči ponudbi, vse ostale podrobnosti pa so po njegovem v skladu s pravili postopka poslovna skrivnost in jih do zaključka prodaje ne razkrivajo javnosti.

Ob tem je Bratina dodal, da bo obe zavezujoči ponudbi zdaj natančno pregledal in ovrednotil finančni svetovalec, družba P&S Capital, ki vodi postopek prodaje, komisija pa se bo predvidoma že naslednji teden znova sestala in se na podlagi poročila finančnega svetovalca odločila o nadaljevanju postopka prodaje.

“Komisija ima več možnosti. Lahko nadaljuje postopek s pogajanji za izboljšanje ponudbe z obema ponudnikoma ali le z enim, v skrajnem primeru pa lahko predlaga tudi prekinitev postopka prodaje, če bi ocenila, da so ponudbe neustrezne,” pravi Bratina, a dodaja, da je zadnja možnost zgolj teoretična in najmanj verjetna. Sam pričakuje, da bo postopek končan do konca leta, najpozneje pa v začetku leta 2016.

Vir: STA

Združenje Ozara se je pred leti pridružilo mednarodnemu projektu Tune in! Combating drop out. Ta se osredotoča na zmanjševanje osipništva iz programov poklicnega izobraževanja, kar med drugim prispeva k visoki brezposelnosti mladih. Na današnji zaključni konferenci v Mariboru so predstavili, kako ta problem rešujejo v Avstriji in na Danskem.

foto: STA

V EU je okoli 5,5 milijona mladih brezposelnih, kar države članice stane okoli 100 milijard evrov. Slovenija je ena od držav, kjer je ta problem najbolj pereč, saj je bilo v letu 2013 brezposelnih kar 34 odstotkov oseb, starih med 15 in 24 let, in 20 odstotkov oseb, starih med 25 in 29 let, je povedala Daša Babič iz Zavoda RS za zaposlovanje.

Najnižja stopnja brezposelnosti mladih je v Nemčiji, Avstriji in na Danskem. Poleg boljšega stanja gospodarstva je po besedah Petre Drews-Milalkovits iz avstrijskega izobraževalnega inštituta BFI razlog za to tudi v tem, da imajo dualni sistem izobraževanja, s katerim se lažje prilagajajo potrebam trga dela, in številne aktivne politike spodbujanja zaposlovanja.

Tako so na primer na Danskem pred tremi leti v okviru reforme socialne zakonodaje sprejeli načelo, da nihče, ki prejema denarno nadomestilo za brezposelnost, ne sme ostati pasiven, ampak mora vsaj študirati ali se praktično usposabljati, je pojasnila Marianne Sogard Sorensen iz združenja 82 danskih produkcijskih šol.

Te šole so predstavili danes v Mariboru kot primer dobre prakse za zmanjševanje osipništva iz programov poklicnega izobraževanja. Temeljijo na usposabljanju in učenju z delom, usmerjenim na trg. V takšnih šolah, kjer mladi ostanejo povprečno pet mesecev, poskušajo pri posamezniku spodbujati njegove sposobnosti in najti njegove talente, učijo pa jih tudi socialne veščine, kot sta samozavest in točnost. Tu lahko mladi ugotovijo, kaj jih zanima in kaj znajo, ter nato na tem področju nadaljujejo študij ali usposabljanje, majhen delež pa že kar najde zaposlitev.

Pionir na področju produkcijskih šol v Avstriji BFI (Berufsförderungsinstitut Oberösterreich) in Danska produkcijska šola v okviru projekta Tune in! Combating drop out, ki ga je v okviru programa Vseživljenjskega učenja podprla Evropska komisija, prenašata svoje znanje in izkušnje v boju z brezposelnostjo mladih na strokovnjake v Španiji, Italiji, Sloveniji in na Portugalskem. Na današnji konferenci je glavna tema razprav spoštovanje kot ključ do motivacije, saj je spoštovanje osnova vseh motivacijskih metod, konceptov, pristopov in praks, ki jih danske in avstrijske produkcijske šole uporabljajo za motivacijo in integracijo mladih.

Vir: STA

Astronomsko društvo Orion in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete bosta v primeru jasnega vremena v ponedeljek 28. septembra 2015 v jutranjih urah organizirala javno opazovanje popolnega Luninega mrka. Opazovanje bo potekalo na zahodnem delu ploščadi pred Filozofsko fakulteto, ob parkiriščih na Koroški cesti od 3. ure naprej. Delni Lunin mrk bo mogoče ob strokovni razlagi opazovati skozi več teleskopov.

slika je simbolična

Lastnikom Canonovih in Nikonovih DSLR fotoaparatov bomo tudi omogočili fotografiranje tega naravnega pojava skozi društvene teleskope. Vse aktivnosti so seveda brezplačne in primerne za najširši krog, le bolj zgodaj bo potrebno vstati in se primerno toplo obleči. Bolje je vzeti s seboj kak kos oblačila preveč kot premalo.

Lunin mrk je naravni pojav, pri katerem se Sonce, Zemlja in Luna nahajajo v isti liniji, zaradi česar se Luna znajde v Zemljini senci. Takemu pojavu bomo priča 28. septembra 2015 v jutranjih urah. Septembrski popolni Lunin mrk bo najlepše viden na območju Južne Amerike, Atlantskega ocena in vzhodnega dela Severne Amerike. V Evropi bodo vse faze mrka lahko opazovali v njenem zahodnem delu, medtem ko bo v Vzhodni Evropi Luna še v času mrka zahajala.

Slovenija se nahaja na skrajnem vzhodnem robu vidnosti vseh faz popolnega Luninega mrka. Luna bo v polsenco začela prehajati v ponedeljek 28. septembra ob 2:10 po srednjeevropskem poletnem času. Vendar pa ta faza s prostimi očmi ni vidna. Vidni del mrka se bo začel ob 3:06, ko bo del Lune začel prehajati v senco. Luna se bo s celotno površino znašla v senci ob 4:10. To bo začetek popolnega Luninega mrka. Luna bo zašla najgloblje v Zemljino senco ob 4:47, ko bo nastopil višek mrka. Faza popolnega mrka se bo končala ob 5:23. V popolni fazi mrka bomo torej lahko uživali uro in 13 minut. Luna bo iz sence izšla ob 6:27, ko bo konec vidnega dela mrka. Lunin mrk bo zanimiv tudi zato, ker bomo njegove zadnje faze opazovali ne več v temi, pač pa jutranjem mraku. Tega dne se bo namreč začelo daniti ob 5:11, torej malce pred koncem popolne faze mrka.

Svežo video podobo so nadeli najihovi novi, izključno vokalni priredbi hita Footloose, medtem pa so z vsemi videospoti na YouTubu že presegli mejnik pri 50 milijonih ogledov. Po veliki trojni premieri novega koncertnega programa oktobra v Cankarjevem domu, se Peretuum Jazzile (PJ) odpravlja na gostovanja na Kitajsko, v Francijo in Estonijo.

Nova sezona PJ bo v znamenju mnogih novosti. Med slednjimi aktualna je novi videospot, ki si ga lahko ogledate na tej povezavi.

Nove video produkcije
Prvi v sklopu večjih novih videospotov, ki se obetajo v PJ sezoni 2015/2016, je video za najihovo a cappella priredbo svetovno znanega hita iz 80-ih, Footloose. Z njim želijo ljudem povedati, da ob vseh resnih stvareh, ki jih počnejo in se jim dogajajo v življenju, nikoli ne smejo pozabiti nase, na lastne želje in hrepenenja, ampak si upati se kdaj tudi samo brezskrbno zabavati.

Nov koncertni repertoar
Za novo koncertno sezono so pripravili tudi vrsto programskih novosti, od najnovejših svetovnih hitov, priredb velikih legendarnih pesmi pa vse do avtorskih skladb. Premierno jih bodo predstavili na letošnji Vokal Xtravaganzzi 2015 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 25., 26. in 27. oktobra. Njihovi tokratni glasbeni gosti bodo svetovno znani The Swingle Singers iz Londona, večkratni dobitniki prestižne nagrade Grammy.

Več informacij o samem dogodku si lahko preberete tukaj.

Nova mednarodna gostovanja in priložnosti
Z vrsto koncertov, ki jih bodo v naslednjih mesecih izvedli prek naših meja, se jim odpirajo nove priložnosti za širitev koncertne dejavnosti in za promocijo zasedbe Pepretuum Jazzile ter s tem krepitve prepoznavnosti Slovenije.

V prvih dneh novembra bodo odpotovali na Kitajsko, kjer bodo v tretjem največjem mestu Guangzhou v okviru letošnjega festivala umetnosti izvedli dva koncerta v tamkajšnji prestižni operi.

V začetku decembra odpotujejo v Pariz, po tem ko je PJ za nastop na prestižnem korporativnem dogodku za 1.800 ljudi v tamkajšnji areni izbrala družba Disney Europe. Tam se bodo povabljenim iz celega sveta predstavili s prav posebej pripravljenim koncertnim programom, ki ga bo obogatil še vizualno-akrobatski spektakel.

Že teden dni po vrnitvi pa se odpravijo v estonsko prestolnico Talin, kjer si je njihovega programa ob gala sprejemu za ključne stranke zaželela tamkajšnja najuspešnejša banka.

Več koncertov v tujini pa se PJ že napoveduje tudi po novem letu.

Maribora ne kreirajo hiše in ceste, dušo mestu dajejo ljudje. Člani društva Živo mesto Maribor z vami želijo ustvariti kulturni in skupnostni dogodek, ki bo združil in oživel skrite in zapostavljene kotičke Koroške ceste. Zato vas vabijo na Piknik akterjev na Koroški cesti, ki bo v nedeljo 27. septembra s pričetkom ob 15 uri.

foto: Alexia Tyriakidou

V objemu mednarodne kuhinje se boste lahko sprehodili med okusi Vietnama, Makedonije, Arabske kuhinje in prav tako Slovenske. Omogočeno vam bo radovedno brskanje po menijih in okušanje čarov mariborskih ponudnikov hrane. Da se pa vrnemo nazaj v stare čase pa bomo poskrbeli, da bo šport prišel nazaj na ulice: ogledali si boste trening Rugby ekipe Maribor, se poizkusili v znanju nogometa in prav tako se prijavili na 3:3 košarkarsko tekmovanje. Na brez-avtomobilsko cesto bomo tudi pripeljali lokalno ulično gledališko skupino SepateKapate, ki vas bodo popeljali v drugo dimenzijo razmišljanja in spoznavanja lokalnega okolja. Prav tako vas bodo v drugo dimenzijo glasbe popeljali Kar Češ Brass Band, ki vam bodo ogreli srce in podplate! In zaplesali boste lahko s plesno šolo Rolly.

V tem času pa bodo svoja vrata odprle tudi galerije na Koroški, s knjigami vas bo posladkala Bukvarna in prav tako boste imeli možnosti se udeležiti različnih kreativnih delavnic.

foto: Živa dvorišča Maribor

Piknik je del programa Odprta Koroška cesta www.koroskacesta.si in je podprt s strani Mestne občine Maribor.

15.00 Rugby Team se predstavi
16.00 Plesna pokušina s Plesno šolo Rolly
17.00 Ulično gledališče Sepatekapate
18.00 KarČešBrassBand
19.00 Glasba naše in vaše mladosti
In še več!

Ves čas pa se boste lahko preverili tudi v športih, košarki, frizbiju…

Vljudno vabljeni na druženje na cestišču Koroške ceste! Pridi in soustvari Živo Mesto!

V Mariboru se konec tega tedna izteka poskusno delno zaprtje Koroške ceste za promet, kar je v javnosti zanetilo številne polemike. Stanovalci, obrtniki in ostali dejavni na tej cesti, združeni v neformalno skupino Akterji Koroške ceste, opozarjajo, da si ceste v prejšnji obliki ne želijo, hkrati pa zahtevajo bolj celostno reševanje tega problema.

Da bi eno od prometno najbolj obremenjenih cest v mestnem jedru naredili bolj prijazno pešcem in kolesarjem, so na njej za tri tedne delno zaprli promet. Mnenja glede tega so deljena, tudi med stanovalci, obrtniki in društvi, ki delujejo na tej ulici. To se je pokazalo na sestankih Akterjev Koroške ceste, ki so jih na pobudo iniciative Živo mesto oziroma društva Hiša! začeli prirejati spomladi.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica društva Hiša! Katja Beck Kos, so se udeleženci teh srečanj strinjali, da so na Koroški cesti potrebne spremembe, a od občine pričakujejo pravočasno obveščenost in možnost soodločanja. Zahtevajo celostno reševanje problema v smeri revitalizacije celotnega starega mestnega jedra, torej tudi Lenta in tržnice, kar se v primeru trenutne začasne delne zapore prometa ni zgodilo. “Gre za kompleksno zadevo, ki se ne more zreducirati samo na promet,” je pojasnila.

Po besedah ene od stanovalk na Koroški cesti Karmen Teržan Kopecky se prometa, kakršen se je odvijal na tej cesti pred delno zaporo, ne sme več dovoliti. “Po dolgih desetletjih smo lahko končno odprli okna, saj sta sicer hrup in smrad neznosna,” je povedala.

Še vedno imajo sicer težave zaradi kaljenja nočnega miru zaradi bližnjih gostinskih lokalov. Zato pozivajo občino, da omeji delovni čas lokalov v tem delu mesta, policisti in redarji pa okrepijo nadzor nad kršitelji.

Občini najbolj zamerijo, da o delni zapori niso bili predhodno in ustrezno obveščeni. To moti tudi gasilce, ki imajo sedež na Koroški cesti. Kot je povedal njihov predsednik Milan Eržen, jim je to močno otežilo delo, še posebej prvi teden zapore, ko so se na cesti še izvajala številna gradbena dela. “V primeru intervencije je vsaka izgubljena minuta življenjsko pomembna,” je dejal. Obenem je priznal, da imajo zaradi siceršnje gneče na cesti gasilci velike težave z izvozom tudi takrat, ko cesta ni zaprta za promet, zato so na občino ponovno vložili prošnjo za selitev.

Začasna delna zapora Koroške ceste je zaenkrat predvidena do nedelje. Kako bo naprej, še ni znano. Ob uvedbi ukrepa je bilo rečeno, da se bodo o morebitnem podaljšanju zapore odločali po preučitvi izvedenih meritev in odzivov javnosti med poskusnim obdobjem.

Vir: STA

V četrtek, 24. septembera med 10. in 16.30 uro v prostorih Tkalke, Tkalski prehod 4 v Mariboru bo potekala Tržnica zaposlitvenih priložnosti za ženske. Dogodek v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje, Območno službo Maribor organizirata Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA in eim, Center razvoja človeških virov. Dogodek je priložnost za mreženje oblikovalcev politik, strategij, gospodarstvenikov, zaposlovalcev, izobraževalcev in potencialnih novih sodelavk.

Z dogodkom želijo prispevati k širjenju dobrih praks in predstavitvi priložnosti zaposlovanja žensk v tradicionalnih poklicih, ki jih večinoma opravljajo moški.

V uvodnem delu bodo prisotne nagovorile:
- Ga. Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM)
- Ga. Mateja Kreže, direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Maribor
- Ga. Dušanka Lužar Šajt, direktorica Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova.

Sledila bo novinarska konferenca, kjer bo ga. Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavila ključne aktivnosti, namenjene spodbujanju zaposlovanja žensk. Ga. Mateja Kreže, direktorica ZRSZ, OS Maribor, bo predstavila stanje na trgu dela glede zaposlovanja žensk v OS Maribor in uspešne prakse povezovanja z izobraževalci in delodajalci. Ga. Mateja Karničnik iz Centra razvoja človeških virov bo predstavila rezultate čezmejnega projekta Goodnewss, kot dobro prakso zaposlovanja žensk v tradicionalno moških poklicih (CNC operaterka in logistka).

Sledil bo posvet »Ali je zaposlovanje v tradicionalno moških poklicih zanimivo tudi za ženske?« na katerem bo predstavljena dobra praksa projekta GoodNEWSS, v okviru katerega so se usposabljale in zaposlovale CNC operaterke in Logistke. Predstavljene bodo izkušnje iz omenjenega projekta, ko je do zaposlitev prišlo preko analize potreb v podjetjih in oblikovanjem ustreznega programa v sodelovanju z izobraževalcem. Iskalke zaposlitve so se vključile v usposabljanje, ki je vključevalo tudi usposabljanje na delovnem mestu pri delodajalcih, pri katerih je večina našla redno zaposlitev.

Na okrogli mizi »Potrebe po kompetencah na trgu dela – kakšne so in kako se nanje odzivamo?« bodo sodelovali državna sekretarka MDDSZEM ga. Martina Vuk, direktorica ZRSZ OS Maribor ga. Mateja Kreže, predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije ga. Andreja Sever, predstavniki Obrtno podjetniške zbornice Maribor, predstavniki izobraževalcev (Univerza v Mariboru, Andragoški zavod Maribor, Academia, Šolski center Konjice,…) in druge podporne institucije (Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova, Ekonomski instiut Maribor, d.o.o, Center razvoja človeških virov,…). Namen okrogle mize je iskati možnosti povezovanja in sodelovanja za zagotavljanje ustrezno usposobljenega kadra v skladu s pričakovanji delodajalcev. Okrogla miza je priložnost za oblikovanje pobud za pripravo in izvajanje programov prekvalifikacij in usposabljanj, ki bi na eni strani brezposelnim ženskam omogočili zaposlitev, na drugi strani pa delodajalcem ustrezen kader.

Z namenom, da čim več iskalk zaposlitev motivirajo, da začnejo kariero razvijati v smeri tradicionalno moških poklicev, bodo predstavljeni trije zanimivi poklici: varilka, CNC operaterka, voznica avtobusa.

Poklici bodo najprej predstavljeni na splošno, nato bodo delodajalci predstavili ključne kompetence, ki so potrebne za opravljanje tega poklica. Izkušnje iz prve roke (kako poteka delovni dan, kaj so ključne naloge, pristojnosti) bodo predstavile ženske, ki ta poklic opravljajo. Izobraževalci bodo predstavili možnosti izobraževanja/usposabljanja (pogoji za vključitev, način dela, vsebina usposabljanja, ipd.) za pridobitev manjkajočih kompetenc za opravljanje teh poklicev.

Za bolj pogumne iskalke zaposlitve bodo na voljo ocenjevalne postaje, kjer se bodo z reševanjem praktičnih izzivov lahko preizkusile in spoznale, v kolikšni meri imajo razvite kompetence za opravljanje enega izmed teh treh poklicev.

V času dogodka bodo za iskalke zaposlitve izvedene štiri brezplačne delavnice.
»Minutna predstavitev delodajalcu« - kako pripraviti kratko predstavitev sebe in pritegniti pozornost delodajalca, da vas povabi na razgovor.

»Iščem delodajalca – iskanje zaposlitve malo drugače« - inovativni načini iskanja zaposlitve in spoznavanje moči družabnih medijev.

»Fleksibilne oblike dela in osebno dopolnilno delo« – predstavitev možnosti zaposlitve v okviru osebnega dopolnilnega dela, novosti, seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, vrednotnice, davki, itd.

»Pozitivni v prihodnost – spodbujanje pozitivne naravnanosti« – čar pozitivnega razmišljanja in pozitivnega odnosa do življenja ter kako izboljšati lastno dobro počutje.

Na zmenkarijah bodo imele iskalke zaposlitve priložnost predstaviti se delodajalcem oz. zaposlovalcem (Arriva Štajerska d.d., Elektro Maribor d.d., Inštitut za varilstvo, Formula Maribor, Trenkwalder) v kar najboljši luči.

V času dogodka se bodo na stojnicah predstavljali Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Maribor, delodajalci in izobraževalci.

Več o dogodku najdete na spletni strani: www.fundacija-prizma.si. Podrobnejše informacije dobite pri ge. Nataliji Žunko na e-naslovu: n.zunko@fundacija-prizma.si ali po telefonu: 031 703 848.

Okoli sto slovenskih in 45 beloruskih predstavnikov gospodarstva je danes v Mariboru začelo dvodnevno poslovno konferenco, na kateri iščejo možnosti poslovnega povezovanja med državama. Za Slovenijo bi Belorusija lahko bila odskočna deska na 180-milijonski trg Evrazijske gospodarske skupnosti, naša država pa vstopna točka za beloruske posle v EU.

Predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva za gospodarsko diplomacijo Franc But je v uvodnem delu konference zagotovil, da lahko pri vzpostavljanju poslov gospodarstvo računa tudi na podporo diplomacije. V Belorusiji sicer Slovenija nima veleposlaništva, kar se po Butovih besedah lahko nekoč tudi spremeni, sta pa državi po njegovih besedah v zelo dobrih in prijateljskih odnosih.

Mešana gospodarska komisija bo že konec septembra v Minsku obravnavala letno sodelovanje med državama ter začrtala nekaj novih korakov, hkrati pa bodo takrat razpravljali tudi o sklenitvi sporazuma za medsebojno spodbujane investicij.

“V zadnjih letih smo bili sorazmerno zadovoljni z rastjo blagovne menjave med državama. Lani je znašala nekje med 90 in 100 milijoni evrov, letos pa beležimo manjši padec, kar ni dobro, glede na to, da naša država že drugo leto beleži triodstotno gospodarsko rast ter skoraj desetodstotno povečanje izvoza,” je razmere opisal But.

Predstavnik beloruskega veleposlaništva v Budimpešti Andrej Avramenko je ob tem izpostavil pomembno vlogo tovrstnih konferenc, na katerih lahko gospodarstveniki obnovijo že obstoječe ali pa spletejo povsem nove poslovne vezi.

Udeležence je med drugim spomnil na zadnje podatke mednarodne raziskave Doing Business, ki Belorusijo uvršča na 57. mesto med 189 državami na lestvici dostopnosti gospodarstva. Med drugim so poenostavili davčne postopke, manj je tudi birokracije pri pridobivanju dovoljenj.

“Letos so se gospodarske razmere sicer nekoliko poslabšale, zaradi zunanjih dejavnikov, kot so težave v rusko-ukrajinskih odnosih, ki sta oba naša glavna trgovinska partnerja,” je priznal Avramenko, ki v poskusih povečevanja sodelovanja med njegovo državo in Slovenijo vidi koristi za oboje. Ob tem je spomnil, da slovenska podjetja že zdaj uspešno sodelujejo pri nekaterih večjih gradbenih projektih v Belorusiji.

Med takšnimi projekti, ki potekajo tudi v sodelovanju s SID banko, so trenutno gradnja najsodobnejše čistilne naprave na plantaži sladkorja v Skidelu, gradnja velikega trgovsko-zabaviščnega parka in hotela, montaža linije za sortiranje odpadkov v Soligorsku in podobno. Pri teh projektih sodelujejo med drugim Gorenje, MLM, Trimo, Hidroinženiring in še nekatera slovenska podjetja.

Uradni beloruski predstavnik Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj Slovenije Davlat Jusupov je dejal, da je trenutno v teku okoli 30 projektov, v katere so vključena slovenska podjetja, njihova vrednost pa je več kot 50 milijonov evrov. Pri tem je njegova pisarna v Minsku vselej na voljo, ko se slovenska podjetja odločajo za vstop na beloruski trg.

Za investicije beloruskega gospodarstva v Sloveniji pa je največ zanimanja pokazala mariborska občina, ki v okviru projekta Invest in Maribor tudi gosti dogodek. Župan Andrej Fištravec je opozoril, da gre za najhitreje rastoče gospodarstvo v Evropi, Maribor pa želi iti spet po poti stare slave industrijske prestolnice Slovenije, seveda v smislu novih industrij s čim višjo dodano vrednostjo.

Vir: STA

Mariborski Festival Lent je na letošnji, 60. konvenciji Mednarodnega združenja festivalov in prireditev (IFEA) v Tucsonu v ZDA prejel tri nagrade. V konkurenci največjih festivalov na svetu je bil nagrajen za programsko zloženko, razglednico in plakat festivala, so danes sporočili iz Narodnega doma Maribor.

Slika je simbolična

Na konvenciji na začetku tega tedna so zlato pinnacle award prisodili programski knjižnici in razglednici letošnjega Festivala Lent, plakatu pa srebrno. Pod celostno podobo festivala se podpisuje Didi Šenekar.

Festival Lent je od leta 1997 do danes prejel 59 nagrad IFEA, od tega je bilo 20 nagrad zlatih. “Priznanja so nagrada za delo vseh zaposlenih, zunanjih sodelavcev, prostovoljcev in pokroviteljev, ki so sodelovali pri organizaciji Festivala Lent,” poudarjajo v Narodnem domu Mariboru, kjer prirejajo festival.

Festival Lent je bil sicer letos zaradi pomanjkanja finančnih sredstev programsko okrnjen in prvič brez svojega najbolj prepoznavnega odra na Dravi. V devetih dneh, ko se je zvrstila glavnina dogodkov, so kljub temu gostili 4000 nastopajočih iz 29 držav, večinoma v okviru tradicionalnega folklornega festivala Folkart.

Vir: STA

V Mariboru se je začel intenziven jesenski podjetniški program Startup Maribor. Ta bo postregel z več kot 30 dogodki, na katerih se bodo kalile podjetniške ideje, ekipe in nova inovativna podjetja mariborske startup skupnosti, so sporočili iz Tovarne podjemov, podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru.

slika je simbolična

Na prvi delavnici iz jesenske serije dogodkov, ki je potekala v Tovarni podjemov, je v torek več kot 50 udeležencev prisluhnilo Mateju Golobu, soustanovitelju startupa 30Lean, ki je udeležencem predstavil številne konkretne primere iz startup prakse oziroma kaj deluje in kaj ne pri razvoju podjetniških idej.

Od 23. septembra do 15. oktobra bodo zbirali prijave na intenziven enomesečni program Startup Tura. Izbrane ekipe bodo povabili na deloven Startup vikend, ki bo potekal od 23. do 25. oktobra in bo ponudil priložnost za piljenje idej, poslovnih modelov in produktov.

Strokovna komisija bo nato na tako imenovanem Demo večeru 25. oktobra izbrala vsaj pet udeležencev enomesečnega intenzivnega programa, ki bo trajal od 25. oktobra do 25. novembra. Izbrane ekipe bodo prejele podporo v obliki infrastrukture, vsaj 50 ur svetovanja izkušenih mentorjev in karto za podjetniško konferenco Podim.

Organizatorji program izpostavljajo tudi kot priložnost za vzpostavitev partnerskega sodelovanja z družbo Večer in drugimi zasebnimi investitorji in partnerji, ki želijo podpreti najbolj perspektivne startupe ter jim omogoči hitrejši razvoj produkta in uspešnejši prodor na trg.

Kot pravi vodja Tovarne podjemov Jure Verhovnik, bodo lahko udeleženci jesenske serije startup delavnic od domačih in tujih strokovnjakov pridobili specifična znanja s področja poslovnih, tehničnih ali razvojnih vidikov, ki so pomembna za uspešen zagon in rast startup podjetja.

Projekt podpira tudi Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor, ki je v letu 2015 finančno podprla aktivnosti programa Startup Maribor. Župan je prepričan, da bo mesto Maribor tudi zaradi startup podjetij “dobilo nov in dodaten zagon, ki ga tako nujno potrebuje”.

Medijska hiša Večer bo medtem pri projektu sodelovala kot strateški partner pri organizaciji in izvedbi programa. V okviru Večerove zaveze za spodbujanje startup okolja v Mariboru bo Večer že v času enomesečnega usposabljanja podprl ekipe z lastno infrastrukturo, po koncu tega obdobja pa bo najbolj obetajoče ekipe tudi partnersko, in po potrebi finančno, podprl.

Vzporedno s programom Startup Tura potekajo tudi srečanja Startup Müsli, kjer se ob torkih družijo člani mariborske startup skupnosti. Več informacij je na voljo na spletni strani www.startupmaribor.si, na kateri postavljajo tudi katalog članov mariborske startup skupnosti.

Vir: STA

V Mestni občini Maribor so se ponovno odločili pristopiti k projektu Vetrnice za mir, s katerim želijo že nekaj let zapovrstjo opomniti predvsem mlade na svetovni dan miru in zavedanje, kako pomembno je v sebi vzgajati človeške vrednote. Na Rožnem griču v Mestnem parku bodo tako otroci znova postavljali vetrnice, ki so jih sami izdelali.

Projekt Vetrnice za mir je umetniški projekt, s katerim sta leta 2005 začela učitelja likovnega pouka na Floridi. Učenci so prek izdelovanja vetrnic izrazili svoja občutja o tem, kaj se dogaja po svetu in v njihovih življenjih.

V prvem letu se je vrtelo okoli pol milijona vetrnic na več kot 1300 lokacijah po vsem svetu. Pet let kasneje se je njihovo število povečalo na več kot 3,5 milijona vetrnic na 3500 lokacijah.

Mestna občina Maribor je kot prva občina v Sloveniji pristopila k projektu leta 2011, ko se je v sodelovanju z mariborskimi osnovnimi šolami na Rožnem griču zavrtelo 450 vetrnic.

Z vsakim letom je večje zanimanje za izdelovanje vetrnic. Lani se je tako na Rožnem griču zavrtelo skoraj 600 vetrnic, ki so raznašale občutke o miru po vsem mestu.

Vir: STA