Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
fistravec

Mariborska mestna občina bo v okviru nedavno predstavljenega projekta Invest in Maribor danes in v četrtek gostila prvo slovensko-belorusko poslovno konferenco. Namen dvodnevnega dogodka je Maribor predstaviti kot mesto gospodarskih in investicijskih priložnosti ter kot mesto privlačno za kapital, znanje, ljudi in življenje.
fistravec

Mariborski in slovenski gospodarstveniki se bodo v hotelu Habakuk pod Pohorjem na konferenci lahko seznanili z interesi investitorjev iz Belorusije in načini, kako poslovno sodelovati z državo, ki je članica Evrazijske gospodarske skupnosti in po navedbah organizatorjev dogodka predstavlja izjemno vstopno točko na 180-milijonski trg.

Župan Andrej Fištravec poudarja, da je belorusko gospodarstvo najhitreje rastoče v Evropi, kar se v glavnem v javnosti ne ve, naloga občine pa je predvsem odpiranje vrat.

“Kaj bo od tu naprej, ne vemo. Je pa pomembno, da smo aktivni. Tudi druga večja mesta na našem področju imajo podobno politiko odpiranja vrat, potem pa se stvari nadaljujejo na polju gospodarstva,” je dejal župan, ki se je o tem prejšnji teden prepričal med obiskom v Beogradu.

Za slovensko-belorusko konferenco je po besedah podžupanje Melite Petelin prijavljenih 46 gostujočih udeležencev iz 32 podjetij, pride tudi nekaj beloruskih novinarjev. Na slovenski strani naj bi se dogodka udeležilo okoli 150 poslovnežev.

Sicer pa gre tokrat šele za prvo od tovrstnih poslovnih konferenc, saj v Mariboru letos pripravljajo še dve. Sredi oktobra bo v štajerski prestolnici potekal iransko-slovenski gospodarski forum, novembra pa še slovensko-kitajski gospodarski forum.

Vir: STA

rektorat mb univerze

Univerza v Mariboru v dneh pred začetkom novega študijskega leta prireja t. i. uvajalni teden za bruce. V tem času želijo študente opremiti z vsemi potrebnimi informacijami, da bodo lahko že prve tedne študijskega leta v največji meri posvetili študiju.

rektorat mb univerze
“Namen uvajalnega tedna, ki ga z dogodki pripravljamo na različnih lokacijah, je, da vas že pred pričetkom študija seznanimo z različnimi vsebinami in možnostmi, povezanimi s študijem ter da se spoznate z novim okoljem,” brucem sporočajo z rektorata univerze.

“Pred začetkom študija je večina med vami polna pričakovanj, morda tudi negotovosti zaradi vstopa v neznani akademski svet. Veseli nas, da ste za študij izbrali Univerzo v Mariboru, kjer se bomo potrudili izpolniti vaša pričakovanja in zagotoviti pogoje, da boste lahko pri svojem študiju kar se da uspešni,” so dodali.

Od danes do prihodnje srede so za bruce pripravili vrsto dogodkov, kot so predavanja z nasveti in informacijami o študiju, študentskem življenju in obštudijskih aktivnostih. Med drugim se bodo predstavili služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje, Univerzitetna knjižnica Maribor, Društvo študentov invalidov Slovenije, Študentski domovi in Karierni center Univerze v Mariboru. Svoje študentske izkušnje bo z bruci delil tudi igralec Matjaž Javšnik.

V zadnjih dneh študijskih počitnic bodo sprejeme za novince priredile tudi posamezne fakultete.

Udeležba na dogodkih uvajalnega tedna ni obvezna, je pa po navedbah rektorja univerze Igorja Tičarja zelo priporočljiva.

Vir: STA

IMAG0238

V mariborski Mestni četrti Radvanje bo letos stekel pilotni projekt participatornega proračuna, kjer o porabi dela proračunskega denarja soodločajo občanke in občani. Danes se je začelo zbiranje predlogov občanov in občank, ki jih bodo zbirali mesec dni. Mestna uprava jih bo nato preučila, 22. novembra pa bodo Radvanjčani odločali o njih.

IMAG0237

Predlog participatornega proračuna je izdelala skupina Odločaj o mestu po tistem, ko je po besedah predstavnika Matica Primca na samoorganiziranih zborih mestnih četrti in krajevnih skupnostih, ki so jih v Mariboru začeli prirejati po protestih konec leta 2012, opazila, da se občani vedno znova pritožujejo, da javni organi ne upoštevajo njihovih mnenj pri urejanju njihovega življenjskega prostora. Zdaj bodo občani lahko podali svoje predloge in mestna uprava bo morala njihove predloge vsaj preučiti, je poudaril na današnji novinarski konferenci v Mariboru.

Predloge glede projektov, ki bi jih želeli uresničiti v Radvanju, lahko Mariborčani pošiljajo do 22. oktobra pisno z izpolnitvijo za to namenjenega obrazca ali pa prek spleta na www.mariborpp.si. Vsi predlogi bodo še tekom njihovega zbiranja javno objavljeni, po koncu zbiranja predlogov pa bo imela mestna uprava mesec dni časa, da te predloge preuči in finančno ovrednoti.

V nedeljo, 22. novembra, bodo izvedli glasovanje po vzoru volitev, na katerem bodo Radvanjčani lahko glasovali za največ pet predlogov, ki bi jih želeli uresničiti. Tisti predlogi, ki bodo prejeli največ glasov, bodo v skupni višini do 100.000 evrov vključeni v osnutek proračuna za prihodnje leto in zatem po besedah župana Andreja Fištravca tudi realizirani.
IMAG0238
“Upamo, da bomo preko tega mehanizma v tem mestu začeli bolje sodelovati. Ambicija je, da se v tem mandatu ta praksa pripelje na cel Maribor in da začnemo končno enkrat načrtovati stvari glede na potrebe meščanov in meščank, ki jih lahko ti tudi sami izražajo,” je povedal predsednik delovne skupine za uvedbo tega pilotnega projekta Metod Dolinšek.

Predloge lahko podajo vsi Mariborčani in Mariborčanke, medtem ko bodo na dan glasovanja lahko svoj glas oddali le volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v Mestni četrti Radvanje. Pobudniki menijo, da bo projekt uspešen že, če se bo glasovanja udeležilo vsaj pet odstotkov volilnih upravičencev, kar v tej mestni četrti pomeni okoli 350 ljudi.

Če bo pilotni projekt uspešen, naj bi participatorni proračun prihodnje leto razširili na šest mestnih četrti ter nato na vso občino. “Maribor bo tako prvi v Sloveniji, ki bo uvedel ta mehanizem. Se pa zanj zanimajo že tudi druge občine, zato računamo, da bomo primer dobre prakse,” je povedal Primc.

Opozoril je, naj se meščani zaenkrat osredotočajo na manjše projekte, v vrednosti do 20.000 evrov. Tako bi prihodnje leto lahko realizirali vsaj pet predlaganih projektov. “Tu ne gre za dodaten denar, ampak denar, ki je tako ali tako namenjen za investicijska vlaganja. Razlika je le, da bodo tokrat o njegovi porabi odločali meščani in meščanke,” je dejal Dolinšek. Drugače nabor investicij v posamezni mestni četrti opravi komunalna komisija te četrti.

Vir: STA

foto: Matjaž Živec

V drugi polovici septembra (19. 9. – 27. 9.) poteka na svetovni razstavi Expo Milano 2015 turistična predstavitev destinacij Maribora in Ptuja. Pretekli vikend (19. 9. – 21. 9.) je svoj del programa uspešno že izpeljal Zavod za turizem Maribor – Pohorje, od petka do nedelje (25. 9. – 27. 9.) pa bo program prevzela ekipa Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, s čimer obe destinaciji ponovno dokazujeta, da je na tujih trgih potrebna skupna promocija in trženje, kar bo vodilo tudi v prihodnje.

foto: Matjaž Živec

foto: Matjaž Živec

Štajerska zgodba Expa ponuja preplet tradicije in današnje mode, preplet etnologije in etnografije, na svetovni razstavi pa so se predstavili inovativni, trendovski in okoljsko osveščeni ustvarjalci s štajerskega območja. Promotorji obiskovalce nagovarjajo v kreacijah priznane kostumografinje Stanke Vauda Benčevič, katerih skupni imenovalec sta vino in vinska trta – obleke so iz rozg, blago pa je potopljeno v dišeče štajersko vino, nosijo lesena očala podjetja Lignum in unikaten nakit iz lesa blagovne znamke Srečko Molk, njihova telesa krasijo poslikave vinskih vitic in listov nadobudne slikarke Tjaše Čuš, medtem ko v središču slovenskega paviljona stoji na ogled tudi ročno izdelano leseno kolo ustvarjalke Tine Krajnc.

Predstavitev območja se je izpeljalo s privlačnim animacijskim programom, skupno zloženko Maribora in Ptuja, promocijskim filmom, fotografsko razstavo, virtualno predstavitvijo Hiše Stare trte in Ptujskega gradu skozi 3D očala ter predstavitvijo podjetniškega potenciala tega območja.

foto: Matjaž Živec

foto: Matjaž Živec


Prihajajoč konec tedna bodo skupni program še dodatno obogatili člani Folklorne skupine Vinko Korže s predstavitvijo slovenskih ljudskih plesov ob spremljavi harmonike in klarineta. Obiskovalcem pa se bo predstavil še kurent skozi zgodbo in zvok stotine kurentovih zvoncev, ki bodo odzvanjali zunaj paviljona in še dodatno prebudili radovednost obiskovalcev. Sicer pa kurent že pozdravlja mimoidoče, saj je v slovenskem paviljonu postavljen na ogled že vse od začetka razstave.

V aprilu, tik pred pričetkom razstave Expo, se je ob slovenskem paviljonu zasadila potomka Stare trte, ki se že ponaša s sadovi. Le ta bo ostala v Milanu, saj jo bo mesto najstarejše trte na svetu predalo v dar mestu Milano.

Pista pod oblaki

Na Gosposki ulici v središču Maribora bo prihodnji teden potekala modna revija, na kateri se bodo na nekoliko nenavaden način predstavili trgovci, obrtniki, gostinci in ostali, ki vztrajajo na tej ulici. Menijo namreč, da je ulici mogoče povrniti njen nekdanji blišč in ljudi povleči iz velikih trgovskih centrov nazaj v staro mestno jedro.

Pista pod oblaki

Gosposka ulica je bila nekoč osrednja trgovska ulica v Mariboru, v zadnjih desetletjih pa je simbol zamiranja starega mestnega jedra. V zadnjem času je vzniknilo več civilnih pobud za ponovno oživitev te ulice, med katerimi izstopajo projekti društva Hiša!, kot so Živa dvorišča in Rajzefiber biro.

Da bi bili učinkovitejši, so se trgovci, obrtniki, gostinci in ostali, ki delujejo na tej ulici, povezali v združenje Akterji Gosposke ulice, ki danes šteje več kot 20 članov oz. 80 odstotkov vseh dejavnih na tej ulici. Poleti so začeli projekt Gospe in gospodje, na Gosposko!, v okviru katerega skupaj prirejajo dogodke, s katerimi želijo v središče mesta privabiti čim več ljudi, je za STA danes pojasnila Tina Ozimič iz Rajzefiber biroja.

Po odmevni Promenadi klobučkov konec avgusta so se zdaj odločili pripraviti modno revijo, na kateri bodo predstavili ljudi in izdelke s te ulice. Modna steza bo postavljena vzdolž celotne Gosposke ulice, ki jo bodo za to priložnost okrasili z lampijončki in svetlobnimi oblački, ki jih bodo izdelovali in nameščali na delavnicah v sklopu mednarodnega festivala Svetlobna gverila.

Dogodek je bil sprva načrtovan za ta petek, a so ga zaradi napovedanega slabega vremena preložili na 2. oktober, torej prihodnji petek. Modno revijo bodo začeli ob 17. uri, nadaljevala pa se bo z večernim nakupovanjem ter glasbenimi in plesnimi nastopi.

“Navdušeni smo, da smo se spet združili v oživljanju mestnega jedra. Skušamo privabiti ljudi nazaj v center, da vidijo, da se tudi tukaj dogaja in da smo tudi tukaj prisotni lokali s pestro ponudbo,” je pojasnila Ozimičeva. Po njenih besedah bodo skušali vsak mesec prirediti vsaj en skupen dogodek.

Vir: STA

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– begunci v Avstrijo prek Šentilja
– humanitarni koncert za begunce
– praznik krajevnih skupnosti Občine Hoče­-Slivnica
– razstava gob v Hramu kulture

ŠPORT:
– Rad’mam tek 2015
– Remax/Maribor zmagali na prvi domači futsal tekmi
– v Akademskem košarkarskem klubu Branik ambiciozno pričenjajo sezono

obcinski informator 1

12006377_431793373681754_8374217935966546547_n

Mariborska občina po nedavni razrešitvi Bojana Babiča še vedno deluje brez direktorja mestne uprave. Kot je danes povedal župan Andrej Fištravec, delo poteka kar se da normalno, a si kljub temu želi čimhitrejše rešitve na tem položaju. Doslej se je pogovoril s tremi potencialnimi kandidati, še z enim se namerava, nato pa bo sprejel odločitev.

12006377_431793373681754_8374217935966546547_n

Čimprejšnja izbira je po njegovem mnenju pomembna že zato, ker je bil nedavno končan tudi postopek izbire pomočnika direktorja mestne uprave, in je potem zasedba tega delovnega mesta odvisna tudi od tega, ali obstaja medsebojna delovna kemija med obema. Zato župan želi, da bi vprašanje direktorja razrešili še v tem tednu.

“Vsi vemo, kako je, če uprava nima glave. To ni dobro, zato se zelo trudimo, da čim prej vzpostavimo normalno stanje,” je na današnjem pogovoru z novinarji dejal Fištravec, medtem ko je njegova podžupanja Melita Petelin zagotovila, da delo sicer normalno poteka, a si morajo delo razdeliti ostali zaposleni na mestni občini.

Ker je Fištravec že ob razrešitvi Babiča napovedal, da bodo na mestni občini ukrepali tudi proti ostalim uradnikom, ki niso opravljali svojega dela, je tokrat dejal, da je opravil pogovore z vsemi vpletenimi, zato bodo v okviru opravljene reorganizacije tudi ti premeščeni.

Zaposleni so po njegovih besedah pogovore vzeli zelo resno, sicer pa se postopka reorganizacije ne bodo lotili po hitri poti, saj želijo prvič doslej v zvezi s tem vzpostaviti tudi dialog z zaposlenimi in sindikati. Delovno skupino bosta vodila nekdanji direktor mestne uprave Damjan Lah in Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo.

Mariborski župan je danes znova zatrdil, da bo mestna občina manjši rebalans proračuna sprejemala le, če bo to res potrebno. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna, ki ga bodo kmalu obravnavali tudi mestni svetniki, kaže na razmeroma majhen razkorak med odhodki in prihodki, zato bi to lahko reševali tudi z nekaterimi prerazporeditvami sredstev.

Mestna občina Maribor je, kot izhaja iz poročila, v prvem polletju realizirala skoraj 37,7 milijona evrov prihodkov in skoraj 41 milijonov evrov odhodkov.
12020061_431793400348418_6215040933932232704_n
Kot je povedala vodja urada za finance in proračun Branka Atelšek, z izvrševanjem proračuna nimajo težav, hkrati pa peljejo postopek dolgoročnega zadolževanja, saj so pri slovenskih bankah že zbrali ponudbe za že v proračunu predviden 1,9 milijona evrov vreden kredit.

“Dnevno spremljamo tako prihodke kot odhodke, trenutno nimamo neporavnanih obveznosti in jih poravnavamo sproti. Se pa, kot običajno, spreminja realizacija pri investicijskih projektih in investicijskem vzdrževanju, saj se pri postopkih javnega naročanja dogajajo revizije, zato se lahko slika na odhodkovni strani tudi spreminja,” je pojasnila Atelškova.

Tudi zato lahko po njenem pride do manjših popravkov, a je treba upoštevati, da se občina v letu 2015 ne more več dodatno zadolžiti in bo odhodke zato potrebno prilagajati prihodkom. Stanje se spreminja mesečno, posamezni uradi pa morajo sproti ocenjevati, katere so najbolj pomembne naloge, je še dodala.

Za Fištravca je pri tem najbolj pomembno, da bodo letos na občini več dolgov odplačali, kot se zanje zadolžili, ob tem pa tudi, da država v okviru pogajanj z občinami razmišlja, da bi tem dovolila dodatna zadolževanja, v primerih ko gre za realizacijo projektov.

Vir: STA

Slika je simbolična

Letos že 14. leto zapored Mestna občina Maribor sodeluje v mednarodni akciji Evropski teden mobilnosti (ETM), letos ETM poteka pod sloganom Izbiraj. Spreminjaj. Združuj. S tem se Maribor tradicionalno pridružuje evropskim mestom, ki vsako leto sprejmejo zavezo, da bodo izvedla vsaj en ukrep za trajno realokacijo cestnega prostora za pešce, kolesarje in javni potniški promet, kot so zaprtje ceste, umirjanje prometa, znižanje hitrosti, ipd..

kolesarska steza

Ob današnjem zaključku letošnjega ETM 2015 bo v Mestni občini Maribor potekal DAN BREZ AVTOMOBILA in bo na vseh linijah mestnega prometa vožnja brezplačna.

Današnji program: Torek, 22. 9. 2015 – DAN BREZ AVTOMOBILA
9.00 – 18.00 Ustvarjalne delavnice ZPM, Glavni trg in Koroška cesta
9.00 – 18.00 Predstavitve in demonstracijske vožnje s prevoznimi sredstvi na alternativna pogonska sredstva, Glavni trg in Koroška cesta

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Inšpektorji brskajo po smeteh (Snaga)
– Rektor UM se še odloča o primeru Logožar
– Na Športnih objektih Maribor po rekordnem poletju še vedno podhranjeni
– Župan sprejel mariborske „zlate“ dijake
– S kolesom okoli Študentskih domov
– V Radljah odprli 5. regijsko tematsko razstavo
– S tekom solidarnosti skrbijo za Zemljo


obcinski informator 1

slovenski policisti ujeli srba (1)

Policisti so pri registraciji migrantov v sprejemnem centru na Gruškovju zjutraj odkrili 43-letnega Srba, ki je pomešan v skupino 51 beguncev skušal prečkati mejo.

slovenski policisti ujeli srba (1)

Pri preverjanju so ugotovili, da mu je Nemčija izrekla ukrep prepovedi vstopa v schengensko območje, zato so ga vrnili na Hrvaško, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Kot navajajo na policiji, so Srba odkrili kljub temu, da je pritok migrantov, ki jih policisti prevzemajo na meji s Hrvaško, izjemen. Kot pravijo, policisti dosledno registrirajo in nameščajo v namestitvene centre po Sloveniji vse migrante, ki jih prevzamejo na meji, ter tako še vedno vestno in motivirano izvajajo domačo in schengensko zakonodajo.

Vir: STA

Matic Tasić
Foto: STA

Koroški župani so na današnji seji sveta regije soglasno podprli predlog, da na ministrstvo za zdravje pošljejo protestno pismo, s katerim nasprotujejo načrtovanemu zmanjšanju gravitacijskega območja urgentnega center slovenjgraške bolnišnice.“Gre za ponovno razbijanje Koroške kot regije,” je dejal župan Občine Prevalje Matic Tasič.

Matic Tasić Foto: STA

Matic Tasić
Foto: STA

Kot že na seji sveta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec 10. septembra je tudi danes na seji sveta regije direktor bolnišnice Janez Lavre predstavil podatke iz enotne metodologije organizacije urgentnih centrov, ki jo je avgusta letos potrdil zdravstveni svet, sicer najvišje strokovno posvetovalno telo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.

Kot je pojasnil Lavre, metodologija predvideva krčenje gravitacijskega območja načrtovanega slovenjgraškega urgentnega centra s tem, ko predvideva, da bi se območje satelitskega urgentnega centra Radlje ob Dravi priključilo mariborskemu urgentnemu centru, območje velenjskega satelitskega centra pa celjskemu urgentnemu centru. To je po Lavretovih besedah tudi v nasprotju z ustanovitvenim aktom bolnišnice, ki predvideva, da ta pokriva območje celotne Koroške in Savinjsko-Šaleške regije.

Namesto zdajšnjih 143.000 prebivalcev bi urgentni center v Slovenj Gradcu po predlogu metodologije pokrival območje s 55.000 prebivalci, je dejal Lavre in opozoril, da se s tem dolgoročno onemogoča razvoj bolnišnice in verjetno tudi zastanejo načrtovane naložbe. Lavre, ki ne ve, kdo je za ministrstvo pripravil takšen predlog, je opozoril tudi, da so denimo Radlje ob Dravi 22 kilometrov bolj oddaljene od urgentnega centra v Mariboru kot od urgentnega centra Slovenj Gradec.

Občina Prevalje, ki je prevzela vodenje sveta koroške regije, bo tako na ministrstvo za zdravje poslala dopis, s katerim koroški župani nasprotuje spremembi gravitacijskega območja prihodnjega urgentnega centra v Slovenj Gradcu in zahtevajo uskladitev metodologije z aktom o ustanovitvi slovenjgraške bolnišnice. Župan Občine Muta Mirko Vošner pa hkrati želi dobiti podatke, koliko je bilo že doslej odliva bolnikov na specialistične preglede v druge centre in ne v slovenjgraško bolnišnico.

Vir: STA

nkpohorje1

NK Pohorje Ruše vabi k vpisu v nogometno šolo za otroke od 6. do 14. leta starosti, ki imajo veselje do igranja nogometa in si želijo postati uspešni nogometaši.

nkpohorje1

Vadba poteka tri do štirikrat tedensko na nogometnih igriščih stadiona NK Pohorje v Rušah.

Vse dodatne informacije so vam na voljo na tel.št. 031 – 355 – 871 (Rok Šoštarič – vodja nogometne šole) ali na tej povezavi.

nogometna šola NK Pohorje

dr. Andrej Fištravec, župan MOM

Polletno poročilo o izvrševanju proračuna za letošnje leto v Mestni občini Maribor kaže na to, da je razkorak med odhodki in prihodki vsega triodstoten, kar župan Andrej Fištravec ocenjuje kot dober dosežek. Kot je dejal v današnjem pogovoru za Radio Maribor, bodo zato o manjšem rebalansu proračuna razmišljali šele, če bo to resnično potrebno.

dr. Andrej Fištravec, župan MOM

dr. Andrej Fištravec, župan MOM

Aktualni proračun mariborske občine predvideva 97,7 milijona evrov prihodkov, sedanje ocene pa kažejo, da bo teh za okoli 94 milijonov evrov. Ker pa se nabirajo različni nepredvideni izdatki, kot so v zadnjem času na primer kurilne naprave v nekaterih vrtcih, za kar bodo potrebovali okoli 850.000 evrov, potem bo po županovih besedah morda potreben manjši rebalans.

“Triodstotni razkorak na ravni celotnega leta je takšen, da se da proračun s tekočimi ukrepi v celoti realizirati,” je dejal Fištravec, ki med dodatnimi stroški občine vidi vzdrževanje žičniških naprav na Pohorju in nujno obnovo tribune v Ljudskem vrtu, za kar naj bi v glavnem poskrbeli s prerazporeditvami sredstev – kar se Pohorja tiče, pa tudi z denarjem, ki ga je Marprom imel rezerviranega za nekatere druge investicije.

Na vprašanje, kdaj naj bi mestni svet obravnaval rebalans, je župan odvrnil, da se morajo najprej odločiti, ali je rebalans potreben. Po polletnem poročilu na mestni občini menijo, da ni, a drži, da se pojavljajo nekateri nenačrtovani izdatki. Kot je zagotovil, nima nobenih težav s tem, da pripravijo tudi rebalans, če se bo to izkazalo za potrebno.

V mestni opoziciji ne verjamejo, da letos rebalansa ne bo, kar sta v Radijski tribuni Radia Maribor potrdila prvi mož SDS Gregor Pivec in mestni svetnik SD Metod Dolinšek.

Kot je dejal Pivec, se jim je že ob sprejemanju proračuna zdelo, da je prihodkovna stran previsoka in je ne bo mogoče realizirati, zato so imeli veliko pripomb, pa te niso bile upoštevane. Finance občine je treba nekako urediti, vloga opozicije pa je zgolj dajati konstruktivne pripombe, saj na odločanje ne more vplivati, je dodal Pivec.

Tudi Dolinšek meni, da bo rebalans potreben iz več razlogov. V prvi vrsti zaradi tekočih zadev, pa tudi zaradi projektov, ki tečejo. “Občina si bo letos sposodila 1,9 milijona evrov, samo zato da bo vrnila 3,2 milijona evrov kredita,” je spomnil Dolinšek in dodal tudi, da ob vseh ostalih težavah trpi tudi prodaja občinskih nepremičnin. Fištravec je to zavrnil in spomnil, da so letos na le eni dražbi prodali več, kot so načrtovali.

Mariborski župan se je dotaknil tudi nedavne razrešitve direktorja mestne uprave Bojana Babiča, za katerega vsaj javno še ni našel zamenjave. Kot je dejal, slednji za nekatere neopravljene zadeve na mestni občini ni odgovoren le objektivno, pač pa tudi subjektivno, in pri tem izpostavil neizpolnitev nekaterih korakov pri zagotavljanju zimske sezone na Pohorju in sum negospodarnega ravnanja pri izvedbi pleskanja pisarn.

Ker je že ob razrešitvi Babiča napovedal, da bodo na mestni občini ukrepali tudi proti ostalim uradnikom, ki niso opravili svojega dela, je tokrat dejal, da je opravil pogovore z vsemi vpletenimi, zato bodo v okviru opravljene reorganizacije tudi ti premeščeni.

“Zdaj nastaja delovna skupina, želimo si to opraviti do konca leta, a ni tako enostavno, saj je stvari treba izpeljati čim bolj transparentno in v dialogu. To pa pomeni daljšo pot, zato dvomim, da je tri mesece dovolj časa za to,” je na to, kdaj bo do reorganizacije prišlo, odgovoril župan.

Vir: STA

zzrolano mesto 2015 (8)

Zdrava zabava je že 12. zapored organizirala edinstveno prireditev, ki se ponaša z največjo parado rolanja. Kot leta doslej, je tudi letos vse prisotne na koleščkih spremljal glasbeni tovornjak.

zzrolano mesto 2015 (8)

»Dogodek je primeren za vse, ki se želijo zabavati, obenem pa tudi športno udejstvovati, kar je pravzaprav rdeča nit vseh naših prireditev,« je povedal vodja prireditve Klemen Tasič iz Zdrave zabave.

Dogajanje na Koroški cesti in Glavnem trgu so organizatorji popestrili s skate eventom in programom domačih hokejistov Lisjakov. Najmlajšim je bila namenjena animacija na rolerjih, starejši pa so si lahko ogledali stojnice s ponudniki opreme.

Proga letošnjega ZZrolanega mesta je ostala enaka lanski in je dolga približno 11 kilometrov. Obiskovalci so bili veseli priložnosti, da so lahko rolali po široki cesti, kjer jih ni oviral noben promet.

rad mam tek radlje (1)

Več kot 400 obiskovalcev se je danes udeležilo tradicionalnega teka Rad’mam tek v Radljah. Nagrade za najboljše sta podelila Primož Kozmus in Jolanda Čeplak.

rad mam tek radlje (1)

Dopolnjeno danes ob 13:55

V Radljah ob Dravi se je v nedeljskem dopoldnevu zbralo več kot 400 ljubitelji teka od blizu in daleč in se udeležilo največjega tekaškega dogodka na Koroškem Rad’mam tek.

Projekt Rad’mam TEK se je pričel v Radljah ob Dravi razvijati leta 2011 in sovpada z izgradnjo novega Športnega stadiona in ustanovitvijo Koroškega atletskega kluba Radlje ob Dravi.

Glavni organizator dogodka Gregor Likar je povedal, da želijo s tem projektom približati šport ter gibanje čim širši populaciji ljudi na prijazen in ljudem zanimiv način. Pripravili so tudi nekaj novosti, med najpomembnejšimi je tek gasilcev posameznikov in trojk na 5 km. Nagrade sta letos podelila športna gosta Primož Kozmus in Jolanda Čeplak, ki je tudi sama pretekla 5 kilometrsko traso.

Za vse prijavljene tekače so pripravili topel obrok in simbolična darila sponzorjev. Pričakovanja o udeležbi tekačev so bila s strani organizatorjev izpolnjena in kot pravi župan občine Alan Bukovnik: “Mesto ob tem dnevu vedno zaživi v polni luči.”

Več v Občinskem informatorju.

Begunci, Šentilj
Foto: STA

Na avstrijsko stran mejnega prehoda Šentilj je nocoj pripeljal mednarodni vlak z okoli 260 begunci iz Slovenije. Po nekaj urah postanka je zvečer odpeljal proti Dunaju. Na njem so ostali begunci, redne potnike pa so avstrijske oblasti premestile na drug vlak. Razmere na Šentilju so se sicer umirile.

Begunci, Šentilj Foto: STA

Begunci, Šentilj
Foto: STA

Begunci so se na vlak vkrcali v Celju, kjer so bili minulo noč ali čez dan nastanjeni v stavbi Srednje ekonomske šole. Sicer redni vlak jih je odpeljal čez mejo v Spielfeld.

Večina od okoli 250 beguncev, ki so bili nameščeni v Mariboru in Lenartu, pa se je že čez dan peš napotilo proti Avstriji. Na mejni prehod Šentilj jih je do večera prišlo okoli sto in vse so avstrijski cariniki v treh skupinah brez pregleda spustili čez mejo v šotorišče kakih sto metrov za mejo. Kot je za STA povedal eden od obmejnih policistov, imajo navodilo, da begunce spuščajo čez mejo, dokler bo v zasilnih zatočiščih dovolj prostora zanje.

Trenutno so v tem delu Avstrije zatočišča za begunce poleg v Spielfeldu, kjer je prostora za okoli 300 ljudi, še v Gradcu, Seiersbergu in Bad Radkersburgu (Gornja Radgona), a naj bi bil slednji že poln.

Kot so sporočili s Policijske uprave Murska Sobota, je celotna skupina tujcev, ki je bila danes nastanjena v namestitvenem centru v Gornji Radgoni, po 17. uri samovoljno zapustila center ter odšla proti Avstriji. “Avstrijski varnostni organi so jim omogočili prehod meje,” so navedli.

Na poti proti mejnemu prehodu Šentilj sta po neuradnih navedbah še dva avtobusa in še en vlak z begunci.

Avstrijska policija begunce v šotoriščih, ki so jih postavili v prejšnjih dneh, popisuje in namešča v šotore. Od tam naj bi jih po navedbah avstrijskega Rdečega križa pozneje z avtobusi odpeljali naprej.

Begunci so ob prihodu v Šentilj povedali, da prihajajo iz Sirije, Iraka in Afganistana, namenjeni pa da so v Nemčijo ali skandinavske države. Medtem ko so begunci čakali na mejnem prehodu, so jim posamezni avtomobili, tako slovenskih kot avstrijskih registrskih tablic, dovažali hrano ter igrače, barvice in druge izdelke za otroke. Pomoč so pripeljale tudi nekatere humanitarne organizacije, kot je Nadškofijska Karitas Maribor.

Pet mladeničev iz Afganistana je avstrijska policija po prehodu čez mejo pripeljala nazaj na slovensko stran. Sami niso znali povedati zakaj, po neuradnih navedbah pa najverjetneje zato, ker so mejo prečkali v osebnem avtomobilu.

Vir: STA

Begunci
Foto: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je ob prihodu beguncev v nastanitveni center v Maribor izrazil prepričanje, da bo varnostni sistem skupaj s humanitarnimi organizacijami in civilno zaščito zagotovil tako njihovo varnost kot varnost občanov Maribora. Sicer je okoli 100 migrantov že zapustilo nastanitveni center in se odpravilo proti Šentilju oz. Avstriji.

Begunci Foto: STA

Begunci
Foto: STA

“Glede na humanitarno krizo, ki je zajela območje Bližnjega vzhoda in tudi širše, je bilo pričakovati, da se bomo s tem izzivom srečali tudi v našem mestu. Prepričan sem, da bo varnostni sistem skupaj s humanitarnimi organizacijami in civilno zaščito zagotovil tako njihovo varnost, varen prehod države in seveda varnost naših občanov. Ves čas sem obveščen o aktualnem dogajanju na terenu in skupaj s svojimi sodelavci spremljam razmere, ki so obvladljive,” je dejal Fištravec.

Po uradnih informacijah je bilo v eni od mariborskih nastanitvenih enot sinoči nameščenih približno 100 migrantov. Te je evidentirala policija, s čimer so jim omogočili prosto gibanje. V manjših skupinah so zdaj samostojno in večinoma peš na poti do avstrijske meje.

Ob tem pa Fištravec dodaja: “Želim se zahvaliti vsem, ki pomagajo kot prostovoljci v humanitarnih organizacijah in drugače, kakor tudi tistim, ki po službeni dolžnosti opravljajo svoje zadolžitve. Predvsem pa vas pozivam, da skupaj naredimo vse, kar je v naši moči, da tem ljudem omogočimo prost in varen prehod preko Slovenije.”

Begunci
Foto: STA

Skupina beguncev se iz Maribora in Lenarta peš odpravlja proti Šentilju. Najprej so hodili po pomurski avtocesti, pozneje pa jih je policija usmerila na regionalne ceste. S policije so sporočili, da jih bodo opozorili, naj se vrnejo v sprejemne centre, na silo pa jih ne bodo ustavljali. Po prvih podatkih naj bi šlo za okoli 250 beguncev.

Begunci Foto: STA

Begunci
Foto: STA

Kot so pojasnili na Policijski upravi Maribor, bodo beguncem razložili, da bilo prav, da ostanejo tu. “Če bodo trmoglavi in želeli iti naprej, sile proti njim ne bomo uporabili,” so dodali.

Po poročanju Radia Slovenija gre za okoli 250 beguncev, ki so jih ponoči prepeljali z območja policijske uprave Novo Mesto v sprejemni center v Mariboru in v nekdanje gostišče Črni les. Približno 100 beguncev je na poti iz Maribora in potujejo v manjših skupinah, 150 pa jih proti Šentilju prihaja iz Lenarta.

Najprej so begunci hodili kar po pomurski avtocesti, zdaj pa jih je policija usmerila na regionalne ceste. Nekaj beguncev se je podalo na pot kar čez polja in griče.

Vsi begunci so evidentirani, ponujena jim je bila streha nad glavo in hrana, toda njihov cilj je Nemčija. Zato jih policija zdaj le še spremlja do slovensko-avstrijske meje. Vprašanje pa ostaja, kaj bodo avstrijski policisti naredili z 250 begunci, ko bodo ti želeli prečkati mejo, je še poročal Radio Slovenija.

Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste je poostren nadzor na mejnem prehodu Obrežje, zaprt je vstop v državo za tovorna vozila.

Vir: STA

evropski teden mobilnosti

Letos že 14. leto zapored Mestna občina Maribor sodeluje v mednarodni akciji Evropski teden mobilnosti (ETM), letos ETM poteka pod sloganom Izbiraj. Spreminjaj. Združuj. S tem se Maribor tradicionalno pridružuje evropskim mestom, ki vsako leto sprejmejo zavezo, da bodo izvedla vsaj en ukrep za trajno realokacijo cestnega prostora za pešce, kolesarje in javni potniški promet, kot so zaprtje ceste, umirjanje prometa, znižanje hitrosti, ipd..

evropski teden mobilnosti

– V soboto, 19. septembra, bo dogajanje potekalo na Glavnem trgu in Koroški cesti, kjer se bomo družili ob glasbi.
– V nedeljo, 20. septembra, pa se bo »odrolala« že tradicionalna prireditev 12. ZZrolano mesto in bo na Koroški cesti in Glavnem trgu potekal športni dan. V primeru slabega vremena dogodek odpade.
– Ponedeljek, 21. in torek, 22. septembra, bodo Glavni trg in dele Koroške ceste zapolnili otroci, ki se bodo udeležili kreativnih delavnic, zainteresirani pa bodo lahko preizkusili vožnjo s prevoznimi sredstvi na alternativna pogonska sredstva.

Ob vseh naštetih dogodkih bodo na prizoriščih potekale številne spremljevalne dejavnosti. Ves program je objavljen na tej povezavi.

Mariborskim dogodkom v sklopu Evropskega tedna mobilnosti 2015 pa je podporo izkazala tudi mag. Polona Demšar Mitrovič, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti iz Ministrstva za infrastrukturo.

foto: arhiv UGM

Predstavniki Umetnostne galerije Maribor vas v soboto, 26. septembra ob 10.00, vabijo na SOBOTNO USTVARJALNICO / Vodstvo po javni plastiki za družine.

foto: arhiv UGM

foto: arhiv UGM

Družine vabijo na ustvarjalni ogled umetniških sledi v mestnem centru, kot so Kužno znamenje na Glavnem trgu, Znamenje sv. Florjana na Grajskem trgu in različni kipci, reliefi in poslikave, ki krasijo mariborske zgradbe.

Zbirno mesto bo na Glavnem trgu pri Kužnem znamenju. V primeru dežja, bomo vodstvo izvedli v soboto, 4. oktobra 2015. Udeležba je brezplačna!

polnocno-razvajanje-web

Predstavniki Športnega parka Ruše za vas organizirajo, nepozabno razvajanje v savnah Športnega parka Ruše, ki bo v soboto, 26.9.2015 ob 20.00 uri – POLNOČNO RAZVAJANJE V OBJEMU GORA IN VODA!

polnocno-razvajanje-web
Potrebna je predhodna rezervacija na recepciji (do četrtka, 24.9.2015) saj je število mest omejeno. Cena 15,10€/osebo!
Lahko pa izkoristite naše ugodnosti, pri nakupu mesečnih, polletnih…….kart!

Podrobnosti si lahko preberete na priloženem letaku.

foto: STA

Univerza v Mariboru bo z današnjo slovesnostjo v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor obeležila 40 let, odkar se je leta 1975 šest visokošolskih zavodov v Mariboru povezalo v univerzo. S 17 fakultetami in približno 17.000 študenti je danes druga največja univerza pri nas.

univerza v mariboru

Tradicija pedagoškega izobraževanja v Mariboru sega v leto 1863, ko je bilo zasnovano dvoletno učiteljišče, in v leto 1888, ko je to preraslo v štiriletno. Neposredni predhodnik današnje univerze je Združenje visokošolskih zavodov Maribor, ki je bilo ustanovljeno leta 1961 in je združevalo prve višje strokovne šole na tem območju. Šest visokošolskih zavodov se je leta 1975 oblikovalo v Univerzo v Mariboru na čelu s prvim rektorjem Vladimirjem Bračičem.

Ustanovitev univerze in razmah raziskovanja sta pospešila razvoj višjih šol, ki so se postopoma oblikovale v visoke šole in kasneje v fakultete. Kot ob današnjem jubileju izpostavljajo na rektoratu univerze, je bil nastanek Univerze v Mariboru pomemben mejnik tudi pri decentralizaciji slovenskega visokega šolstva, saj je študij postal dostopnejši večjemu številu študentov. “V vseh teh letih je Univerza v Mariboru prerasla v ugledno ustanovo, katere primarna naloga in vodilo je širjenje in plemenitenje znanja,” so navedli.

Med najnovejšimi vrhunskimi dosežki mariborskih študentov in profesorjev izpostavljajo razvoj prvega slovenskega nanosatelita, ki bo poletel v vesolje, ter uspehe pri projektu Študentska formula in na tekmovanju Imagine Cup. Ponašajo se tudi s prestižno nagrado Reimagine Education za projekt Demola, ki se osredotoča na povezovanje študentov s konkretnimi težavami podjetij.

Svojih 40 let bo univerza obeležila z nocojšnjim odprtjem razstave o zgodovini univerze v Univerzitetni knjižnici Maribor ter slovesnostjo Dies academicus v dvorani SNG Maribor. Tam med drugim pričakujejo predsednika republike Boruta Pahorja, ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič ter rektorje Univerze v Ljubljani in več univerz iz tujine.

Univerzo v Mariboru sicer v zadnjem času pretresa zgodba dekana ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) Klavdija Logožarja, ki mu očitajo prodajo vsebine diplomskega dela študentke. Rektor Igor Tičar, ki odločitve o dekanovi morebitni razrešitvi še ni sprejel, meni, da to ne bi smelo zasenčiti praznovanja pomembne obletnice in dejstva, da Univerza v Mariboru postaja osrednja razvojna institucija, ki se povezuje z gospodarstvom in skupaj s partnerji ustvarja center trajnostnega razvoja širše regije.

Vir: STA

Železniška postaja maribor

V avli glavne železniške postaje v Mariboru bo nocoj dobrodelni koncert za begunce. Zbrano pomoč bodo z vlakom odpeljali v Zagreb in Beograd, kjer jo bodo razdelili beguncem. Namen koncerta je po navedbah organizatorjev senzibilizirati in mobilizirati javnost, da k aktualni begunski problematiki pristopi pozitivno in s primernim sočutjem.

Železniška postaja maribor

Koncert, na katerem bodo nastopile glasbene skupine Repetitor iz Beograda, Baden-Baden iz Zagreba in Happy Ol’McWeasel iz Maribora, prirejata iniciativa Stolp 3 in Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, ki sta skupaj z zagrebškimi in beograjskimi kolegi združili moči v iniciativi Are you syrious?. Podoben koncert je pred dnevi potekal v Zagrebu, načrtuje se ga tudi v Beogradu.

Namesto vstopnine bodo ob vstopu na koncert zbirali sanitetni material in druge izdelke, ki bi lahko bili v pomoč beguncem, še posebej otrokom, materam in ženskam. Kot je povedal eden od organizatorjev Miha Lovše, bodo sprejemali predvsem izdelke, ki jih ni težko tovoriti in se lahko brez težav prepeljejo čez mejo, na primer kengurujčke za nošenje otrok, dežne plašče, dežnike, otroške plenice, damske higienske vložke, vlažilne robčke, šampone, mila, zobne ščetke in zobne paste.

Lovše priznava, da so jih zadeve na terenu prehitele, saj bodo begunci najverjetneje kmalu tudi v Sloveniji. “Kaže, da bomo to pomoč potrebovali tudi sami. A mislim, da sočutja do beguncev oziroma tistih, ki so na slabšem kot mi, ni nikoli preveč,” je ocenil.

Obenem želita iniciativa Stolp 3 in Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo z organizacijo dogodka v okviru Evropskega tedna mobilnosti promovirati trajnostno mobilnost. Ravno zato odločitev, da koncert poteka na železniški postaji in da za prevoz zbrane pomoči uporabijo vlak.

Vir: STA

foto: http://blog.hihostels.com/2015/09/sleep-for-peace-wherever-you-are/

Popotniško združenje Slovenije se je tudi v letu 2015 priključilo svetovni kampanji “Spanje za mir” ali “Sleep for peace”, na pobudo ameriške zveze Youth Hostlov HI USA in v sodelovanju z Hostelling Internatioanl, s katero obeležujemo 21. september, ki so ga Združeni Narodi proglasili za svetovni dan miru.

foto: http://blog.hihostels.com/2015/09/sleep-for-peace-wherever-you-are/

foto: http://blog.hihostels.com/2015/09/sleep-for-peace-wherever-you-are/


V ta namen bodo hostli po svetu na različne načine obeležili ta pomemben dan v želji, da sporočilo miru prispe v vse kotičke našega planeta. Slovenijo bosta v tej pobudi zastopala dva hostla.

V Hostlu Tresor v samem središču Ljubljane na Čopovi ulici bodo čez dan predvajali dokumentarne filme in nekaj kratkih filmov, ki se navezujejo na begunsko in migracijsko tematiko. Hkrati bodo goste in obiskovalce vzpodbujali k debati in razumevanju ter bogatenju kulture in bivanja skozi dialog. Gre namreč za tematiko, ki je ob letošnjem svetovnem dnevu miru ne moremo zaobiti, saj so posledice nemirov v – za mnoge -perifernih državah, končno prispele tudi v samo srce Evrope. Dogajanje bodo dopolnili tudi s programom skozi preostanek tedna.

V Mariboru v Hostlu Pekarna v Kulturnem centru Pekarna, Ob železnici 16, bodo predvajali izbrane animacije in napovedali mednarodni festival Stoptrik v sodelovanju z Zavodom Pekarna Magdalenske mreže, po druženju z gosti pa bodo na okenskih policah prižgali sveče ter napisali želje o miru, ki jih bodo poslali v nebo z njihovega balkona.

foto: STA

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor danes slovesno odpira nove, sodobne prostore v Cafovi ulici. Tam bo deloval tudi medpodjetniški izobraževalni center Akademija kulinarike in turizma Maribor, s katerim se šola odpira širši javnosti. V pritličju bosta restavracija in kavarna, kjer bodo med drugim ponujali tipične štajerske jedi.

foto: STA

foto: STA

Šola, ki izvaja študijske programe gostinstvo, turizem in velnes, se je v novo zgradbo preselila na začetku leta, slavnostno odprtje pa so prihranili za danes, ko obeležujejo 17 let obstoja. S tem šola zaključuje z nenehnimi selitvami, s katerimi se je soočala vse od ustanovitve leta 1998.

Pri postavljanju nove zgradbe so naleteli na številne ovire, od težav s pridobivanjem potrebnih soglasij in problematične statike prvotnega objekta do stečaja izbranega izvajalca gradnje Konstruktor. Zato so bili po besedah direktorice šole Helene Cvikl prisiljeni, da stavbo, v kateri so bili prej prostori carinske uprave, porušijo in zgradijo nov objekt ter da najdejo novega izvajalca, to je podjetje VG5. Slednje je z gradnjo začelo junija 2013 in novembra lani zaključilo dela.

Projekt je vreden več kot pet milijonov evrov, kar je mnogo več, kot so sprva načrtovali. A jim je uspelo polovico pokriti z evropskimi sredstvi.

V novi stavbi po zamisli arhitektke Maruše Zorec so poleg sodobnih učilnic med drugim še demonstracijska kuhinja, modul hotelske sobe in velnesa in na strehi vrtne grede. V pritličju sta kavarna in restavracija, ki bosta odprti za širšo javnost.

V šoli namreč dajejo veliko poudarka praktičnemu usposabljanju. “Šola se mora dokazovati na trgu in študent mora priti pred gosta,” je izpostavila Cviklova. Trudijo se tudi slediti trendom na strokovnem področju in se mednarodno povezovati, kar med drugim dokazujejo številne nagrade in projekti.

Po pojavu številnih kuharskih oddaj in resničnostnih šovov je zanimanje za te poklice močno naraslo in posledično se širi tudi šola. Medtem ko so v prvih letih obstoja imeli le 30 študentov izrednega študija in šest predavateljev, imajo danes po besedah Cviklove okoli 500 študentov in 50 predavateljev. V prvi letnik so letos vpisali 190 študentov, s tem da so morali znova omejiti vpis.

Poleg formalnega bodo lahko v novih prostorih izvajali tudi neformalno izobraževanje v okviru medpodjetniškega izobraževalnega centra, kot so razni tečaji, delavnice in usposabljanja. “Ob promociji poklicev želimo tudi dvigovati kulturo prehranjevanja ter krepiti poslovne vezi med šolstvom in gospodarstvom,” je povedala Cviklova.

Poleg monografije o 17 letih šole so te dni izdali tudi monografijo o tipičnih lokalnih jedeh, s čimer je Maribor postal drugo mesto v Sloveniji s takšno knjigo. “Knjiga Okusiti Maribor je lahko odlična promocija mariborske kulinarike in gastronomije, na katero lokalni gostinci velikokrat pozabljajo,” je povedala soavtorica Maja Godina Golija. V knjigi so na primer recepti za štajersko kislo juho, pohorsko omleto in fuzl.

Vir: STA

rektorat mb univerze

V petek, 18. septembra 2015, obeležuje Univerza v Mariboru 40 let odkar se je leta 1975 šest visokošolskih zavodov v Mariboru povezalo v Univerzo v Mariboru. S svojimi 19 članicami (17 fakultet in 2 pridruženi članici) in približno 17.000 študenti, je danes druga največja univerza pri nas.

rektorat mb univerze

Njena usmeritev je v pridobivanju najboljših študentov in ustvarjanju razvojnega okolja, kjer je doma odličnost v vseh pogledih. Tako postaja osrednja razvojna institucija, ki se povezuje z gospodarstvom in skupaj s partnerji ustvarja center trajnostnega razvoja širše regije.

Univerza v Mariboru bo svojih 40 let obeležila s slovesnostjo DIES ACADEMICUS, ki bo 18. septembra 2015 potekala v Slovenskem narodnem gledališču Mariboru in z otvoritvijo razstave 40 let Univerze v Mariboru v Univerzitetni knjižnici Maribor. Razvoj Univerze v Mariboru skozi čas je podrobneje predstavljen tudi na spletni strani www.um.si/40let.

Tradicija pedagoškega izobraževanja sicer sega v leto 1863, ko je bilo zasnovano dvoletno učiteljišče in v leto 1888, ko je le-to preraslo v štiriletno. Nastanek Univerze v Mariboru leta 1975 je pomemben mejnik tudi pri decentralizaciji slovenskega visokega šolstva, saj je študij postal dostopnejši večjemu številu študentov. V vseh teh letih je Univerza v Mariboru prerasla v ugledno ustanovo, katere primarna naloga in vodilo je širjenje in plemenitenje znanja.

Študentje Univerze v Mariboru danes dosegajo vrhunske rezultate na številnih področjih. Sodelujejo in zmagujejo na mednarodnih tekmovanjih, so inovativni, produktivni in velikokrat tudi prvi pri odkritju novih spoznanj. Aktivno se vključujejo v trg in kasneje prenašajo znanje svojim naslednikom. Je univerza znanstvenih in strokovnih dosežkov, ki jih ustvarjajo njeni diplomanti in profesorji.

Razvoj prvega slovenskega nanosatelita, ki bo poletel v vesolje; uspehi ekipe mariborskih študentov pri projektu Študentska formula; konstantni uspehi na mednarodnem študentskem tekmovanju inovativnosti, tehnoloških rešitev in razvoja Imagine Cup; prestižna nagrada Reimagine Education za projekt Demola – povezovanje študentov s konkretnimi težavami podjetij – ki je Univerzo v Mariboru postavila ob bok najboljšim univerzam; so le nekateri od odmevnejših uspehov predstavnikov Univerze v Mariboru.

Razstava 40 let Univerze v Mariboru
Svoboda misli. Avtonomija delovanja.

Ob jubileju Univerze v Mariboru je Univerzitetna knjižnica Maribor, v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, v treh razstaviščih pripravila razstavo, ki prikazuje kronološki pregled razvoja univerze in obiskovalca seznani z biografijami rektorjev in zgodovinskim pregledom pomembnih mejnikov, od začetka 19. stoletja do danes. Poudarek je na letu 1975, ko je bil podpisan Samoupravni sporazum o združitvi visokošolskih zavodov v Univerzo v Mariboru.

Razstava bo na ogled od 18. septembra do 17. oktobra 2015.

Razstavo so pripravili Nina Lončar, Miloš Petrovič in Lidija Gregorec.

tek za podnebne spremembe na mariborskem otoku (30)

Dijaki Dijaškega doma Maribor in mladinci NK Maribor so včeraj ob na Mariborskem otoku tekli znameniti Tek podnebne solidarnosti. Z njim so se pridružili številnim šolam in drugim javnim zavodom, ki so v preteklih letih izkazali solidarnost do ljudi, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadenejo.

tek za podnebne spremembe na mariborskem otoku (30)

Za svoj osebni cilj so si dijaki izbrali varčevanje z vodo, ki ga sedaj še bolj dosledno in zavedno upoštevajo. Pravijo, da jih na to najbolj opozarjajo nalepke z napisi v dijaškem domu, kjer piše, da morajo varčevati z vodo in so pri tem vedno previdni. S tem dejanjem prispevajo k zmanjšanju negativnih posledic nemarnega ravnanja z naravnimi viri.

S pretečenimi kilometri učencev, dijakov, študentov in splošne javnosti se od leta 2011 gradi krog solidarnosti okoli planeta Zemlje. Aktivnost sodi v sklop dejavnosti, ki potekajo v okviru Evropskega leta za razvoj 2015.

Izvedbo teka sta vodila priznana slovenska atletinja Helena Javornik in njen trener Borut Podgornik, ki sta prisotne tudi dobro ogrela in jim natančno razložila celotni potek dogodka. Atletinja Helena Javornik pravi, da solidarnosti in teka ni nikoli dovolj in jo je tako velika udeležba dijakov izjemno razveselila, saj so s tem pokazali, da jim ni vseeno za naš planet.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator, jutri ob 18.30 na BK TV.

Univerza_Maribor

Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar še ni sprejel odločitve glede morebitne razrešitve dekana ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) Klavdija Logožarja, je pa “začel s potrebnimi postopki”, saj je že prejel potrebne dokumente. Po mnenju visokošolskega sindikata bi morala biti ta odločitev sprejeta najkasneje do petka, ko univerza obeležuje 40 let.

rektorat mb univerze

K razrešitvi dekana EPF, ki mu očitajo prodajo vsebine diplomskega dela študentke, je rektorja pred dvema tednoma pozval akademski zbor fakultete. A je Tičar z odločitvijo čakal, ker naj bi z akademskega zbora prejel le del potrebne dokumentacije.

Zdaj te dokumente ima. “Rektor Univerze v Mariboru je prejel vso potrebno dokumentacijo o izredni seji akademskega zbora EPF, ki je rektorju predlagal razrešitev dekana EPF. Skladno s statutarnimi določili in veljavno zakonodajo, je pričel s potrebnimi postopki,” so v sredo 16. septembra povedali v rektoratu univerze.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) menijo, da rektor načrtno zavlačuje z odločitvijo. “Glede na to, da je v petek proslava ob 40-letnici delovanja Univerze v Mariboru, bi bilo nujno, da rektor do takrat kaj stori za zaščito ugleda univerze. Trenutno smo namreč žal priča zavlačevanju in ping pongu med rektoratom in fakulteto,” je sporočila predsednica VSS na mariborski univerzi Marija Javornik Krečič.

Po njenih ocenah je to, da je rektor izpis sklepa akademskega zbora EPF o predlogu razrešitve Logožarja vrnil na fakulteto, češ da je nepopoln, nenavadno. “Gre namreč za novo prakso na Univerzi v Mariboru, ki je doslej sicer taka, da gredo sklepi v realizacijo takoj po sprejetju na sejah fakultetnih in univerzitetnih organov, zapisniki pa so pripravljeni šele do naslednjih sklicev sej,” je pojasnila.

Tičar pravi, da mora ravnati v skladu s predpisi. “Delamo vse, kar je treba, skladno z zakonom in podzakonskimi akti oziroma s statutom univerze,” je dejal ob robu ponedeljkove seje senata univerze, na kateri je bil kot član senata prisoten tudi Logožar. Slednji izjav za medije ni želel dajati.

Po ocenah Javornik Krečičeve bi moral Logožar odstopiti tudi z mesta člana senata univerze. S tega položaja ga glede na statut univerze nihče ne more razrešiti, razen če izgubi službo ali sam odstopi.

Na ponedeljkovi seji je sicer senat sprejemal dopolnjeni program dela univerze za letos, saj je univerzi pripadlo za 1,28 odstotka več sredstev za študijsko dejavnost, kot so sprva načrtovali. Zato so sledile nekatere spremembe pri porazdelitvi denarja. Kot je povedal prorektor za finančne zadeve Žan Jan Oplotnik, gre za majhen delež sredstev, a je vseeno spodbuden, saj se po letih stalnega zmanjševanja sredstev za visoko šolstvo zdaj zadeve očitno obračajo na bolje.
inavguracija rektorja UM (15)
“Dobili smo dodatna sredstva, s katerimi bomo začeli izpolnjevati tiste naše prve obljube, ki smo jih dali v predvolilnem boju, da bomo začeli urejati napredovanja, tako horizontalna kot vertikalna. Stabilizirali bomo stanje na fakulteti za turistiko, ki je bila močno prikrajšana pri sredstvih. Stanje pa smo poskušali popraviti tudi na tistih fakultetah, ki so izkazovale malo večji primanjkljaj,” je glede tega povedal rektor.

Vir: STA

foto: STA

Ministrstvo za notranje zadeve je doslej ob pomoči nekaterih občin in zasebnikov zbralo informacije o možnih namestitvah nekaj čez dva tisoč ljudi. Potem ko je v torek lokalne skupnosti ponovno pozvalo k prijavi zmožnosti za nastanitev migrantov, je od srede 16. septembra na spletu že na voljo trenutni seznam poslopij oz. območij možnih namestitev.

foto: STA

foto: STA

V torkovi informaciji notranjega ministrstva lokalnim skupnosti glede priprav na sprejem migrantov je navedeno, da so primerni veliki prostori, kot so samski ali dijaški domovi, kjer je mogoče zagotoviti osnovne življenjske pogoje z namestitvijo prenosnih ležišč.

Za opremljanje namestitvenih kapacitet so nujno potrebna prenosna ležišča, odeje, blazine in posteljnina. Prav tako je ministrstvo pozvalo lokalne skupnosti k podaji predlogov za zagotavljanje prehrane na določenem območju. V teku so sicer dogovori o uporabi kuhinj v vojašnicah.

Šefic je sicer v ponedeljek na novinarski konferenci dejal, da so za zdaj ob pomoči nekaterih občin in zasebnikov zbrali kapacitete za nekaj čez dva tisoč ljudi, ki so praktično pripravljene na vselitev. Tri tisoč ljudi bi lahko namestili v šotore, a to je zaradi bližajoče se zime kratkoročna rešitev. Zato je Šefic pozval vse, ki imajo zmožnosti za nastanitev migrantov, naj to prijavijo.

Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da od zasebnih kapacitet iščejo objekte, v katerih bi lahko namestili vsaj 50 beguncev, in takšne, ki so vseljive takoj ali ob zgolj manjših renovacijah. Zaradi nižjih temperatur, ki jih prinaša letni čas, imajo prednost zidani objekti.

Ministrstvo za notranje zadeve je tako včeraj objavilo trenutni seznam kapacitet za namestitev migrantov oz. beguncev, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

Kapacitete v okviru kontingentnega načrta
-Azilni dom v Ljubljani in integracijski hiši v Ljubljani in Mariboru
-Center za tujce v Postojni
-Samski dom na Kotnikovi v Ljubljani
-Počitniški dom Debeli Rtič v Ankaranu
-Kompleks Logatec

Nepremičnine za triažne – sprejemne centre policije
Občina Brežice
Občina Črnomelj
Občina Grad
Občina Ilirska Bistrica
Občina Lendava
Občina Podlehnik

Kapacitete centra za tujce v Postojni in njegove izpostave po Sloveniji
– Center za tujce v Postojni

Kapacitete za nastanitvene centre:
NEPREMIČNINE, PRIMERNE ZA TAKOJŠNJO UPORABO:
-Športna dvorana v Zapolju pri Logatcu
-CŠOD Soča v Tolminu
-Dijaški dom Pobrežje v Mariboru
-Samski dom podjetja Vegrad – v stečaju v Velenju
-Bivša OŠ Vide Pregarc v ljubljanskem Polju
-Sejmišče Gornja Radgona
-Hotel Marjan v Tolminu
-Bivši hotel pri Lenartu v Slovenskih goricah
-Stara poslovna stavba Marlesa v Limbušu
-Stara šola v Mariboru

NEPREMIČNINE, KI SO POGOJNO UPORABNE (POTREBNA VEČJA UREDITVENA DELA):
-Srednja ekonomska šola v Celju
-Vojašnica 27. oktober Stara Vrhnika – objekt Trojica
-Bivši samski dom v Trbovljah
-Samski dom v Štorah pri Celju
-Objekti v Industrijsko-obrtni coni v Zapolju pri Logatcu
-Stara pekarna v Prevaljah

Manjše kapacitete za nastanitev do 50 oseb:
-Počitniški dom Beli križ
-CŠOD Kurent na Ptuju
-Objekt s stanovanji v Ravnah pri Šoštanju
-Nastanitveni objekt v Zavodnju pri Šoštanju
-Poslovno-stanovanjski objekt na Zadobrovi v Škofja vasi v Celju
-Nastanitveni objekt v Izoli

Zemljišča za postavitev šotorišč v notranjosti:
-Nekdanje kopališče TAM na Teznem v Mariboru
-Izobraževalni center Pekre v Limbušu
-Zemljišče v Limbušu
-Zemljišče na območju bivše vojašnice Mokronog

Vir: STA