Danes je v Veliki dvorani Narodnega doma potekal sprejem za najuspešnejše dijakinje in dijake mariborskih srednjih šol, ki so dosegli odličen rezultat na zaključnih preverjanjih znanja – zaključni izpit, poklicna matura, matura in mednarodna matura.

Odličnih dijakov je bilo tokrat kar 249 iz vseh mariborskih srednjih šol. Vsi imajo visoke cilje za prihodnosti in so polni različnih ambicij. Priznanje za odličnost jim pomeni potrditev za trud in za ves vložen čas v učenje, so bili danes enotni najboljši dijaki in dijakinje.

Priznanja ob odličnem dosežku je podelil župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, ki jim je ob uspehu zaželel veliko sreče na nadaljnji poti in jim svetoval, naj izkoristijo svoje znanje ter potencial, ki ga imajo, predvsem pa naj sledijo svojemu srcu, ki jim narekuje, kakšne odločitve naj v prihodnosti sprejmejo.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

Avstrijski trgovec s tehničnim blagom Baumax je prodal trgovini v Mariboru in Celju, je razvidno iz objave na njihovi spletni strani. Kot so navedli, so obe lokaciji prodali strateškemu vlagatelju, in sicer verigi prodajaln za domače mojstre. Medtem ko v Baumaxu kupca ne imenujejo, gre neuradno za nemški Obi.

foto: STA

Baumaxova prodajna centra v Celju in Mariboru bosta sicer odprta do konca oktobra.

Baumax se bo tako povsem umaknil iz Slovenije. V Ljubljani je trgovino zaprl že decembra 2013, od konca maja pa je zaprta tudi lokacija v Kranju. V Baumaxu so danes povedali, da so nepremičnino v Kranju predali lastniku.

V družbi so še navedli, da so dobro rešitev našli tudi v Avstriji in na Slovaškem. Strateški vlagatelj bo poleg slovenskih trgovin prevzel še 49 od skupaj 65 trgovin v Avstriji in vseh 14 podružnic na Slovaškem.

Na Češkem bo strateški vlagatelj deloval s štirimi od 24 obstoječih trgovin Baumax. Posel je sicer sklenjen pod odložnim pogojem, saj ga mora pred odobriti varuh konkurence.

Baumax je sicer zapustil tudi že turški, bolgarski, madžarski, romunski in hrvaški trg, je pred dnevi pisal časnik Večer.

Vir: STA

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so s prispevkom Švice pridobili dve novi radioterapevtski napravi za novi oddelek za onkologijo, ki naj bi ga odprli konec tega leta. Pomembno pridobitev za onkološke bolnike iz severovzhodne Slovenije sta si danes ogledala švicarska predsednica Simonetta Sommaruga in slovenski predsednik Borut Pahor.

foto: STA

“Zelo sem vesela, da lahko s prispevkom Švice pomagamo k decentralizaciji medicinske oskrbe v Sloveniji na tako pomembnem področju, kot je onkologija,” je ob obisku v UKC Maribor povedala švicarska gostja, ki se te dni mudi na uradnem obisku v Sloveniji.

Poleg dveh naprav, financiranih s švicarskim kohezijskim prispevkom v višini pet milijonov švicarskih frankov, bo Švica pomagala tudi pri izobraževanju in usposabljanju kadra za novi onkološki oddelek v Mariboru. “Z izmenjavo znanj se lahko državi veliko naučita druga od druge. Zato je to dobro za obe državi, še posebej pa, kar je najpomembneje, je dobro za bolnike,” je povedala predsednica Sommaruga.

Donacija je po Pahorjevih besedah “ilustracija izredno vsestranskega sodelovanja med Švico in Slovenijo”. “Blagovna in storitvena menjava obsega več kot milijardo evrov. V Sloveniji se pozablja, da je Švica drugi investitor po moči,” je spomnil. “Vse to kaže, da so odnosi med državama zgledni. Ta odločitev Švice, da pomagajo mariborski bolnišnici, pa dodatno ilustrira tudi iskreno, čisto človeško prijateljstvo, za kar smo jim hvaležni,” je dodal.

Novi onkološki oddelek bo po besedah direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca uradno začel delovati 1. januarja 2016, že v decembru letos pa bodo začeli s poskusnim delom. “Moramo se zavedati, da je to zelo zahtevna dejavnost, ki potrebuje ne samo veliko priprav, ampak tudi varnostnih pregledov in vse ostalo,” je pojasnil.

Objekt je bil zgrajen že pred dvema letoma, v prihodnjih dveh mesecih pa naj bi namestili še ostalo opremo in usposobili ustrezen kader. Zaposlovanje bo sprotno, do popolnitve programa, predvidoma konec leta 2017, pa naj bi na oddelku delalo 70 ljudi.

Na oddelku nameravajo oskrbeti letno okoli tisoč novih bolnikov. Ti se morajo zdaj voziti na zdravljenje na Onkološki inštitut v Ljubljano, po polnem zagonu oddelka pa po direktorjevih besedah računajo, da bodo lahko oskrbeli vse bolnike v tem delu Slovenije.

Švicarska gostja bo svoj prvi obisk v Sloveniji popoldne nadaljevala v Lendavi, kjer bo skupaj s predsednikom vlade Mirom Cerarjem odprla novo visokoregalno skladišče podjetja Lek. Že dopoldne pa je bila na zaključni prireditvi projekta Reaal na Bledu, ki se prav tako financira iz sredstev švicarskega kohezijskega sklada.

Vir: STA

Drama SNG Maribor bo kot prvo uprizoritev nove sezone, v petek 18. septembra izvedla dramo Višnjev vrt. Romunski režiser Gabor Tompa, ki mu je pri delu kot praktični dramaturg pomagal romunsko-francoski teatrolog Georges Banu, zadnje gledališko delo Antona Pavloviča Čehova vidi kot prispodobo sprememb oziroma prehoda iz enega v drugo obdobje.

foto: STA

Višnjev vrt, v Sloveniji večinoma znan pod naslovom Češnjev vrt, je Čehov (1860-1904) napisal leta 1904, ko so se v svetu napovedovale velike družbeno-politične spremembe. Delo po navedbah Tompe in Banuja govori o prehodu iz enega v nek drugi svet s prispodobo o uničenju sadovnjaka in njegovi bodoči uporabi v letoviške namene.

Ustvarjalci uprizoritve – Čehova drama v Mariboru doslej še ni bila na odru – vidijo vzporednice z današnjim časom. “Zanimalo nas je spreminjanje obdobij oziroma zaključevanje določenih trenutkov v zgodovini in civilizaciji. Preskok med starim in novim, ki je včasih lahko zelo boleč, a je nujen,” je na današnji novinarski konferenci pojasnil režiser Tompa, sicer umetniški direktor gledališča in ustanovitelj mednarodnega gledališkega festivala v Cluju.

Za mariborsko postavitev Višnjevega vrta ga je navdahnila knjiga Notre theatre La Cerisaie enega najbolj cenjenih francoskih kritikov Georgesa Banuja, ki je v njej analiziral dosedanje uprizoritve tega dela. V Višnjevem vrtu vidi prispodobo za gledališče, knjigo, časopise, ki so danes v podobnem položaju kot vrt v zgodbi. “Prihaja novo obdobje, ne govorimo, da bo boljše ali slabše, bo pa vsekakor drugačno,” je pojasnil Banu, ki bo v sredo v SNG Maribor tudi predaval na to temo.

Z naslovom Višnjev vrt so nadomestili naslov Češnjev vrt, ki se je na slovenskih odrih in v literaturi močno utrdil, čeprav to ni bil “pravilen” naslov. A so se po besedah umetniške direktorice Drame SNG Maribor Diane Koloini odločili slediti prevajalcu Milana Jesiha, ki je menil, da je čas za ustrezen naslov. “Gre za čudovito in tudi za naš čas zelo zgovorno besedilo, ki je v Sloveniji gledališko popularno in privlačno za širši krog občinstva,” je dejala.

V vlogi posestnice Ranevske Ljubov Andrejevne nastopa igralka Ksenija Mišič, ki je igrala tudi v Faustu Tomaža Pandurja, ki je režiserja Tompo pred leti prepričal, da se nekoč vrne v Maribor. V tokratnem liku vidi prispodobo predstavnice sveta, ki ga žene medčloveški odnos, za razliko od gonje za denarjem. “Mislim, da je ona res predstavnica stare generacije, enega sveta, za katerega bi se morali bati, da izginja,” je povedala. “Ne samo, da je razsipna, ker ji denar nič ne pomeni, ampak je radodarna in da tudi, ko sama nima več ničesar. To se mi zdi velika kvaliteta človeštva, ki na žalost, kot vidimo ob tej krizi z begunci, izginja,” je dodala.

Brata Ranevske upodablja gostujoči igralec Aleš Valič, po čigar mnenju je Čehov najtežji avtor za igralca. “Težko je ujeti to dvojnost, konflikt dveh svetov, ki se verjetno nikoli v zgodovini nista mogla in se najverjetneje nikoli ne bosta mogla razumeti in pomiriti med sabo,” je dejal.

Hčerko in rejenko Ranevske bosta odigrali Ana Urbanc in Nataša Matjašec Rošker, trgovca Lopahina Jermolaja Aleksejeviča, ki predstavlja drugo plat družbe, pa Kristijan Ostanek. V ostalih vlogah so Matija Stipanič, Vlado Novak, Maša Žilavec, Davor Herga, Mateja Pucko, Ivo Ban, Nejc Ropret, Viktor Meglič, Irena Mihelič in Mojca Simonič.

Vir: STA

Člani urbanistične komisije Mestne občine Maribor imajo tako kot javnost različne poglede na začasno delno zapiranje Koroške ceste za promet, ki je trenutno v teku. Po mnenju nekdanjega mestnega arhitekta Stojana Skalickega povzroča zapora mestu veliko škodo, po mnenju arhitekta Mihe Miliča pa ulica brez omejevanja prometa sploh nima prihodnosti.

foto: STA

Meritve v prvih dneh spremembe prometne ureditve na delu Koroške ceste, kjer so cesto na začetku tega meseca odprli le za pešce, kolesarje, javni prevoz, stanovalce in dostavo, po navedbah občine kažejo na precejšnje preusmeritve voznikov na alternativne poti, ki še nihajo glede na čas.

Javnost in stroko je najbolj razburila delna preusmeritev prometa na Lent, kjer je bilo po občinskih meritvah sredi prejšnjega tedna zaznanih 3500 vozil dnevno več kot na primerljiv junijski delovni dan. Na Maistrovi ulici so v 24 urah zabeležili približno 20 odstotkov vozil več kot junija.

Po drugi strani je na Starem mostu precejšen upad vozil, je v ponedeljek na seji urbanistične komisije izpostavil Igor Kos iz kabineta mariborskega župana. “Veseli nas, da ni prišlo do prometnega kaosa oziroma dolgih čakalnih vrst na določenih mestih,” je dejal. Po njegovih ocenah bi bilo dobro, da bi ukrep, ki je zaenkrat poskusno predviden do 27. septembra, še nekoliko podaljšali, predvsem do vrnitve študentov v mesto, da bi tako dobili realnejše rezultate in se tako lažje odločili o morebitni stalnosti nove ureditve.

Za člana urbanistične komisije Miliča omejevanje prometa na Koroški cesti sploh ni vprašanje, saj sicer cesta, ki predstavlja eno zgodovinsko najpomembnejših, a hkrati prometno najbolj obremenjenih cest v mestnem jedru, nima prihodnosti. Kot primer je navedel Koebenhavn, kjer je zapiranje ene od cest prav tako naletelo na veliko nasprotovanja, danes pa ta predstavlja eno najbolj priljubljenih ulic v mestu.

Članica komisije Vesna Rebernak je delno zaporo prometa pozdravila, a menila, da bi jo bilo treba predhodno bolje predstaviti javnosti. “Zdaj je to prava šok terapija za mesto,” je menila. Temu bi se po mnenju urbanista Jožeta Kosa Grabarja lahko izognili, če bi na tem delu ceste na primer najprej uvedli enosmerni promet in šele zatem zaporo za avtomobile.

Krajinski arhitekt Robert Gostinčar pogreša celostni pristop k urejanju prostora v mestu, ki ga ni bilo niti v gospodarsko boljših časih. “Nimamo vizije mesta in v tem mestu se ponavadi najbolj začasne rešitve izkažejo za najbolj trajne,” je izpostavil.

Kot številni drugi člani urbanistične komisije je tudi krajinski arhitekt Niko Stare pogrešal predhodne študije in analize posledic nove ureditve. V Zbornici za arhitekturo in prostor so opozorili, da ukrep zato nima ustrezne pravne podlage. Ker se je ljudem pot do cilja podaljšala, to ne more biti niti ekonomsko niti okoljsko ugodnejša rešitev, so prepričani.

Bolj celostno obravnavo problema Koroške ceste pogreša tudi arhitekt Bogdan Reichenberg, ki je sodeloval pri izdelavi pred leti izbrane natečajne rešitve za Koroško cesto. “Začuden sem nad lahkotnostjo, s katero se občina loteva tega zahtevnega vprašanja. Promet je le ena od dejavnosti, ki jo je treba upoštevati pri tem. Parcialno gledanje na problem proizvaja le parcialne rešitve,” je opozoril.

Najbolj kritičen je bil nekdanji mestni arhitekt Skalicky, ki meni, da bi občina morala graditi na tem, kar je bilo na tem projektu narejenega že v preteklosti. “Prostor in arhitekturo se dela na dolgi rok,” je prepričan. Po njegovih ocenah se zaradi potiskanja preteklih rešitev v predale, čeprav je občina zanje potrošila veliko denarja, dela mestu gospodarska, moralna in strokovna škoda. Menil je tudi, da vsakršne spremembe na cesti brez prenove komunalne infrastrukture niso smiselne. “Vsa urejanja na dotrajani infrastrukturi so ekonomsko neracionalna,” je dejal.

Vir: STA

Pošta Slovenije je v polletju ustvarila šest milijonov evrov dobička pred davkom iz dobička, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani in tri odstotke več od načrtovanega poslovnega izida v prvih šestih mesecih, je družba sporočila po seji nadzornega sveta. Prihodki so medtem v medletni primerjavi zaostali za en odstotek.

V šestih mesecih je Pošta Slovenije opravila za nekaj več kot 493 milijonov storitev, od teh pa ustvarila za en odstotek nižje prihodke kot v enakem obdobju preteklega leta. Na to so po navedbah družbe najbolj vplivali nižji prihodki od priporočenih in vrednostnih pisem ter pisem po zakonu o upravnem postopku, publikacij, plačilnega prometa in trgovskega blaga.

Stroški so bili v šestih mesecih medtem za tri odstotke nižji kot v enakem obdobju preteklega leta, kar je po navedbah družbe s sedežem v Mariboru posledica uvedenih racionalizacijskih ukrepov.

V prvem polletju lani je Pošta Slovenije beležila 5,6 milijona evrov dobička pred davkom iz dobička, opravila pa je nekaj manj kot 486 milijonov storitev, je družba sporočila septembra lani.

V celotnem 2014 je Pošta Slovenije je po negativnem 2013 znova poslovala dobičkonosno, saj je po še nerevidiranih podatkih dosegla 7,1 milijona evrov čistega dobička. Opravila je dobrih 979,5 milijona storitev, kar je za odstotek več kot leto pred tem. Prav tako so se za odstotek povečali prihodki.

Vir: STA

V prostorih GT22 v Mariboru nastaja nov uprizoritveni prostor, namenjen razvoju sodobnega, neinstitucionalnega gledališča, ki gradi na drznosti, ustvarjalnosti in intimni komunikaciji med ustvarjalci in občinstvom. Čeprav prostor še ni dokončno obnovljen, so v soboto 12. septembra odprli prvo sezono predstav, saj z njimi tudi zbirajo sredstva za obnovo.

Foto: GT22 Facebook

“Prostor, v katerem bo Intimno gledališče nameščeno, je še v delu. Sezono predstav kljub temu odpiramo, ker z aktivnostmi, ki se dogajajo v GT22, sofinanciramo obnovitvena dela,” je pojasnil vodja projekta Zoran Petrovič iz društva Moment. “Te predstave omogočajo, da se prostor fizično razvija, gradi, ker gredo sredstva od predstave v izgradnjo gledališča.”

Sredstva za izgradnjo gledališča zbirajo tudi z drugimi dogodki v GT22 in preko platforme Kikštarter, ki so jo razvili po vzoru svetovne platforme za množično financiranje Kickstarter. Zaenkrat so si zadali, da preko te platforme, na katero lahko prispeva vsak posameznik, zberejo 3000 evrov za postavitev nove električne napeljave in zaenkrat jim je uspelo s pomočjo 131 donatorjev zbrati več kot polovico tega denarja.

Kljub obnovi bo prostor ostal “intimen”, kot nakazuje že sam naziv gledališča. “Šlo bo za manjše produkcije, ki stopajo v komunikacijo z občinstvom na bolj intimni ravni. Igralec in gledalec sta si blizu in soustvarjata predstavo.” Prostor je po besedah Petroviča prilagodljiv in lahko sprejme od deset do 50 obiskovalcev.

Takšnega uprizoritvenega prostora Maribor kljub dejstvu, da je drugo največje slovensko mesto, nima. “Maribor nima stalnega prostora za nevladniško, neinstitucionalno ustvarjanje na uprizoritvenem področju. To vrzel poskušamo zapolniti in ustvariti prostor, ki bo namenjen takšni produkciji in razvoju scene,” je povedal.

Trenutno so odri za nevladne organizacije na voljo le v SNG Maribor, Narodnem domu in Lutkovnem gledališču Maribor. “Vse to so institucije, ki imajo drugačne prioritete in drugačne okvirje, v katerih morajo delovati. Mi pa odpiramo ta prostor in si lahko v določenih trenutkih privoščimo tisto, kar si institucije ne morejo privoščiti. Ustvarjalcu nudimo laboratorijski prostor za raziskavo, ki bo obenem tudi uprizoritveni prostor, medtem ko se v institucijah žal velikokrat zgodi, da si v uprizoritvenem prostoru šele zadnja dva tedna pred premiero, sicer pa ustvarjaš drugje,” pravi Petrovič.

V prvi vrsti bo Intimno gledališče namenjeno uprizoritveni umetnosti, kjer so sezono odprli z avtorskim projektom Aleksandre Blagojević in Mirjane Šajinović. Predstava Ah Joe! je zasnovana po študiji dramatika Samuela Becketta, predvsem na besedilu Ah Joe, ki je bilo prvenstveno pisano za televizijsko in radijsko dramo, pa tudi na avtorjevo najbolj znano absurdno besedilo Čakajoč Godoja.

Foto: GT22 Facebook

Poleg gledaliških predstav naj bi v Intimnem gledališču že v septembru začeli tudi z literarnimi večeri in pogovori po predstavah. “Mislimo, da zgolj ogled predstave brez nekega kritičnega feed backa ne nudi razvoja, zato vzpostavljamo sistem povratnih informacij, ki bo omogočal razvoj uprizoritvene scene, tako na strani ustvarjalcev kot občinstva,” je še dejal Petrovič, ki se trenutno vrača z magistrskega študija režije alternativnega lutkovnega gledališča v Pragi.

Stavbo GT22 na Glavnem trgu so lastniki iz družine Oset-Puppis leta 2012 predali v uporabo nevladnim kulturnim organizacijam na čelu s Fundacijo Sonda pod pogojem, da se v njej ustvarjajo kulturne vsebine. Tako so tam med drugim fotografski muzej in temnica, spletna radijska postaja, knjižnica, glasbeni vadbeni in snemalni prostori, galerijski prostor blackBOX in manjši skate park.

Vir: STA

V soboto se je v nakupovalnem središču Europark v Mariboru pričel nov cikel šahovskih turnirjev Štajerske kadetske lige (ŠKL) za sezono 2015/16. Organizator omenjenih turnirjev je Železničarski šahovski klub Maribor, eden najuspešnejših slovenski šahovski klubov, saj se ponaša s kar štirinajstimi naslovi državnih prvakov v samostojni Sloveniji. V klubu že desetletja skrbijo za mlade šahiste in šahistke, turnirji za ŠKL pa so nadgradnja redni šahovski šoli ter priložnost za vse osnovnošolce iz Maribora in širše, da pokažejo svoje znanje.

Na prvem turnirju v sezoni 2015/16 se je tako pomerilo 72 mladih šahistov in šahistk iz 27 osnovnih šol, kar je po besedah organizatorja, upoštevajoč zgodnji termin, zelo lepa številka. Številni obiskovalci so z zanimanjem postali ob šahovskih mizicah in opazovali mlade šahiste, med katerimi je morda bodoči šahovski velemojster ali velemojstrica. „Presenečeni smo, koliko mladih se odloča za to zahtevno miselno igro,“ je ob sobotnem šahovskem dogajanju dejala vodja marketinga mariborskega Europarka, Petra Romih in marljivim organizatorjem zagotovila sodelovanje tudi v prihodnje.

Poglejmo še, kdo so zmagovalci uvodnega trunirja Štajerske kadestke lige:
Fantje U9: Filip Lev Židanik (OŠ Bratov Polančič)
Fantje U12: Nik Deželak (OŠ Šmarje pri Jelšah)
Fantje U15: David Brinovec (OŠ Šempeter v Savinjski dolini)
Deklice U9: Lucy Brinovec (OŠ Šempeter v Savinjski dolini)
Deklice U12: Emilija Malena Martinuzzi (OŠ Franca Rozmana Staneta)
Deklice U15: Nuša Hercog (OŠ Hruševec).

Pretekli konec tedna je Maribor obiskala delegacija kitajske občine Wuxi, ki ima 6,5 milijona prebivalcev in se nahaja v najbolj razviti kitajski pokrajini Jiangsu.

Občina Wuxi ima drugi največji dohodek na prebivalca med vsemi kitajskimi občinami. V delegaciji, ki jo je vodil g. Chen Minghui, direktor urada za zunanje zadeve pri občini Wuxi, so bili še predstavniki urada za šport, predstavnik urada za kulturo, medije in publikacije, predstavnik urada za turizem in predstavniki gospodarstva iz občine Wuxi.

Delegacijo sta v imenu Mestne občine Maribor sprejela podžupan mag. Zdravko Luketič in Saša Pelko, vodja svetniške skupine Liste župana Andreja Fištravca v mestnem svetu. Sestali so se tudi z Markom Kovačičem, svetovalcem župana, Simonom Mihalino, v. d. vodje Urada za šport, Miranom Ferkom, športnim delavcem iz Maribora, Vladimirjem Rukavino, direktorjem Narodnega doma in Brigito Pavlič, direktorico Festivala Maribor.

Na tretjem uradnem srečanju med občinama je bilo sklenjeno, da je največji interes po sodelovanju na področju športa, zlasti nogometa. Predstavniki občine si želijo, da bi mariborski nogometni trenerji usposabljali igralce in trenerje iz Wuxija. Druga področja, na katerih je zelo velik interes po sodelovanju, so kultura, turizem, izobraževanje in gospodarstvo. Predstavniki mariborske občine so goste povabili na Slovensko-kitajsko poslovno konferenco, ki bo med 9. in 11. novembrom potekala v Mariboru.

Po uradnem delu si je delegacija v Unionski dvorani ogledala koncert v okviru Festivala Maribor, naslednji dan pa glavne turistične znamenitosti mesta.

Predstavniki Wuxija so povabili župana Maribora dr. Andreja Fištravca, da obišče Wuxi v novembru 2015, neposredno pred uradnim obiskom slovenske vladne in gospodarske delegacije na Kitajsko.

V Lutkovnem gledališču Maribor se je v nedeljo 13. septembra s podelitvijo nagrad zaključil 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki predstavlja jagodni izbor prejšnjih dveh sezon slovenskega lutkovnega gledališča. Na zaključni prireditvi sta zbrane nagovorila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in mariborski župan Andrej Fištravec.

foto: Boštjan Lah, SGM

Selektor Uroš Trefalt je v tekmovalni program uvrstil devet predstav, med katerimi prevladujejo predstave iz obeh glavnih lutkovnih ustanov v Ljubljani in Mariboru.

Lutkovno gledališče Ljubljana je nastopalo s predstavo Račka, Smrt in tulipan ter koprodukcijami Krabat, Ostržek in Turlututu, Lutkovno gledališče Maribor pa s Časoskopom, Spakami in Malim modrim in malim rumenim. Gledališče AEIOU je bilo zastopano z uprizoritvijo Srce in popek, Lutkovno gledališče Zapik pa s projektom V deželi prstnih lutk. Obe predstavi sta nastali v koprodukciji s Hišo otrok in umetnosti.

Zmagovalce je izbrala mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali umetniški direktor britanske organizacije Puppet Animation Scotland Simon Hart, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta Mojca Jan Zoran in izredna profesorica za področje scenografije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Jasna Vastl.

Podelitvi nagrad je sledila gostujoča predstava Tutu v režiji Marie Raemakers in Roba Logisterja. Mednarodno uveljavljena skupina Lichtbende ustvarja sodobne gledališke predstave s projekcijami laterne magice, predhodnice filmskega projektorja, v kombinaciji z živo odigrano glasbo, s čimer zlepi gledališče, likovno umetnost in glasbo v svojstveno celoto, blizu filmski umetnosti na njenem začetku.

Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prireja Ustanova lutkovnih ustvarjalcev (ULU). Gre za osrednji lutkovni festival v Sloveniji, ki predstavlja prerez slovenske lutkovne ustvarjalnosti zadnjih dveh let.

Vir: STA

foto: Boštjan Lah, SGM

Najboljša lutkovna predstava zadnjih dveh sezon je predstava Časoskop, ki je nastala je produkciji Lutkovnega gledališča Maribor in Mednarodnega centra lutkovne umetnosti MCLU Koper v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor.

S predstvo Časoskop je že tretjič zapored prejemnik najvišje nagrade, nagrade za najboljšo uprizoritev – grand prix na bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Lutkovno gledališče Maribor. Leta 2013 je grand prix prejela predstava Proces ali Žalostna zgodba Josefa K. (prav tako režiserja Matije Solceta), 2011 pa predstava Meso ali Razodetje (režiserja Jerneja Lorencija), obe v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor.

foto: Boštjan Lah, SGM

Nagrade 8. bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije:
Nagrada za najboljšo uprizoritev – grand prix
Časoskop v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor in Mednarodnega centra lutkovne umetnosti MCLU Koper v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor

Nagrada za najboljšo režijo
Matija Solce za predstavo Časoskop v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor in Mednarodnega centra lutkovne umetnosti MCLU Koper v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor
nagrada za igro in animacijo
Asja Kahrimanović v predstavi Račka, Smrt in tulipan Lutkovnega gledališča Ljubljana

Nagrada za igro in animacijo
Polonca Kores v predstavi Račka, Smrt in tulipan Lutkovnega gledališča Ljubljana

Nagrada za likovno podobo
Federica Ferrari za predstavo Račka, Smrt in tulipan v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana

Nagrada za glasbo
Mitja Vrhovnik Smrekar za predstavi Račka, Smrt in tulipan (Lutkovno gledališče Ljubljana) in Ostržek (Lutkovno gledališče Ljubljana in UD Konj)

Nagrada za predelavo kompleksnosti teme v enostavno, enovito in duhovito gledališko celoto
AEIOU gledališče za dojenčke in malčke za predstavo Srce in popek (AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, Hiša otrok in umetnosti)

Nagrada za izvirno vizualno adaptacijo slikanice
ustvarjalna ekipa predstave mali modri in mali rumeni v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor

Posebna nagrada po presoji žirije
Miha Arh za animacijo Brljava v predstavi Ostržek (Lutkovno gledališče Ljubljana, UD Konj)

Veslaški klub Dravske elektrarne Maribor je ta konec tedna v Bresternici priredil že 37. mednarodno regato, kjer je nastopilo preko 400 veslačev iz štirih držav. V soboto je bil na sporedu šesteroboj, kjer je zmagala Furlanija Julijska krajina, Slovenija pa je osvojila tretje mesto.

slika je simbolična

V nedeljo 13. septembra je bila na sporedu mednarodna regata, kjer so nastopili predstavniki iz štirih drzav, Slovenije, Srbije, Hrvaške in Avstrije. Skupno je bilo na startu 330 posadk iz 20 klubov, veslači pa so se na 1500 in 2000 metrov pomerili v kategorijah pionirji, mlajši mladinci, mladinci in člani.

V članskem enojcu je v odsotnosti nekaterih najboljših zmagal Žiga Legat z Bleda, medtem ko se je zmage v dvojnem dvorcu veselila posadka Dravskih elektrarn iz Maribora Gašper Ferlinc in Miha Ramšak.

Po precej letih so gledalci na Bresterniškem jezeru na delu videli tudi najhitrejše čolne – osmerce, kjer so se med člani zmage veselili Mariborčani pred posadko iz Beograda.

Veslaška sezona se bo z državnim prvenstvom na Bledu zaključila konec septembra, 3. oktobra pa sledi še sprint regata na Ljubljanici.

Vir: STA

Igralci Hokejskega centra Maribor so v prvih treh tekmah lige EBLJ osvojili tri zmage in s tem potrdili, da je projekt na pravi poti.

S pristopom igralcev in pogoji dela je zadovoljen tudi strokovni vodja projekta, Aleš Burnik. “Igralci prihajajo iz različnih okolij in velik izziv je najti skupni imenovalec, saj različno pojmujejo točnost, red v garderobi in disciplino v igri. Napredek v disciplini, kakovostni treningi in velika želja po dokazovanju pa so že vidni na prvenstvenih tekmah, kjer je ekipa U-18 dosegla tri zmage,” je dejal Burnik.

Še pred nekaj meseci je bil projekt HCM pod vprašajem, saj ni bilo jasno, ali bodo zbrali dovolj igralcev za začetek projekta. Nato pa so začele deževati prijave tudi iz Srbije ter celo Bolgarije in ekipa je začela z delom. Uspelo ji je poskrbeti za nastanitve vseh igralcev ter vpis v želene šolske programe. “Vsi igralci so se uspešno vljučili v šolo. Nekateri v gimnazijske programe, drugi v tehnične, tretji v deveti razred osnovne šole. Sošolci so jih lepo sprejeli in jim pomagajo pri začetnih težavah v sporazumevanju. Fantje se bodo vse leto intenzivno učili slovenskega jezika, saj bodo le tako lahko sledili pouku in bili pri tem uspešni,” je poudarila Špela Bergoč, ki v HCM skrbi za uspešno vključitev igralcev v izobraževalne programe, in dodala: “Vključitev v program HCM je bila za mnoge odvisna od pridobitve štipendije za tehnično izobraževanje dijakov, ki prihajajo iz držav južnega Balkana. Pozitivno odločbo je dobilo sedem igralcev, kar jim krije bivanje v dijaškem domu in omogoča uspešno nadaljevanje šolske in hokejske poti.”

Nad prvimi rezultati projekta je navdušen tudi Andrej Verlič, član upravnega odbora HDK Maribor, pod okrilje katerega sodi HCM. “Rezultati projekta HCM na začetku prve sezone so presenetljivi. To potrjuje, kako pomembno je bilo, da v tem delu Evrope pričnemo s takšnim konceptom, ki igralcem omogoča združitev intenzivnega strokovnega dela in razvoja na področju hokeja in možnosti za šolanje v okolju, ki jih maksimalno podpira. Veseli smo, ker so se v program HCM že prvo leto vključili igralci iz različnih sredin. Pri začetku tega projekta smo uporabili vse dosedanje izkušnje, ki jih v Mariboru imamo z organizacijo prvenstev in drugih razvojnih projektov, ki smo jih že do sedaj vodili pod okriljem Hokejsko drsalnega kluba Maribor. Mislim, da smo večino hokejske javnosti prepričali, da je to, kar počnemo, dobro tudi za obstanek in razvoj hokeja v Sloveniji,” je dejal Verlič.

Da so v Mariboru pogoji za delo z mladimi dobri, potrjuje strokovni vodja Aleš Burnik, ki je zadovoljen tudi s pristopom igralcev. K temu pa dodal: “Zelo nas veseli, da gredo stvari po začrtani poti. V zadnjem mesecu je bilo s strani organizacijske in trenerske ekipe v projekt vložene ogromno energije, kar se odraža tudi v zadovoljstvu igralcev. Veseli nas, da se igralci v Mariboru odlično počutijo in se hitro privajajo na treninge in šolo. Naslednji korak bo dvig kvalitete dela s selekcijami HDK Maribor, ki niso vključene v program HCM, in povečanje števila igralcev v kategoriji malčkov.”

Pri projektu HCM ne bodo spali na dosedanjih lovorikah, kar je poudaril vodja Marcel Rodman. “Uspešen začetek je dokaz, da je projekt dobro zastavljen. Želim si, da bi še naprej izpolnjevali vse zastavljene cilje. Torej, da se projekt izvaja v celoti tako, kot smo si zaželeli, da imajo vsi posamezniki pogoje, ki smo jih obljubljali, ter da fante poučimo o vrednotah, ki so pomembne za uspeh v športu in življenju. Glede na to, da prihajajo iz različnih okolij, imamo pred seboj težko nalogo, saj se včasih tudi zelo podobni posamezniki ne znajo in ne zmorejo povezati v uspešno ekipo. Čaka nas še ogromno dela, vendar pa je z dobrimi športnimi rezultati vse lažje. V prihodnost gledamo z velikim optimizmom,” je dodal Rodman.

Mariborska livarna Maribor (MLM), ki ji je vlada konec julija odobrila državno pomoč v obliki konverzije dela terjatev v kapital, niti letos ne izpolnjuje načrtov. Prvi mož nekoč največjega industrijskega podjetja v Mariboru Dušan Goršek je o tekočem poslovanju redkobeseden, a je dejal, da za ambicioznim načrtom zaostajajo za 3,6 odstotka.

“Prihodki iz prodaje so za 12,8 odstotka višji od številk iz istega obdobja v lanskem letu,” je vse, kar je v tej zvezi še dodal Goršek. Ob tem je pojasnil, da so še vedno sredi strateškega prestrukturiranja, ki temelji na specializaciji za sodelovanje z avtomobilskimi proizvajalci in drugimi kupci, ki potrebujejo zahtevnejše livarske sestavne dele.

“Zaradi tovrstne usmeritve smo morali realizirati več razvojnih projektov, ki terjajo dodatna vlaganja in predvidevanja prihodnjih potreb kupcev ter izkoriščanje tržnih priložnosti. To se udejanja fazno in v skladu s pogodbenimi določili. Na osnovi izredno velikega števila realiziranih manjših in srednje velikih projektov konec lanskega in prvega polletja tega leta smo prešli obdobje visokih razvojnih stroškov in stroškov vpeljave novih projektov v proizvodnjo,” je pojasnil Goršek.

Kot je še dodal, je v avtomobilski panogi v prvem letu po zagonu projekta poslovanje negativno, pozitivno postane šele z optimiranjem proizvodnega procesa ter povečanjem serije v drugem letu. S stabilizacijo in aktivnim optimiranjem poslovanja v naslednjem letu načrtujejo uspešnejše leto.

Po končanem finančnem prestrukturiranju in s tem kapitalski ustreznosti družbe so po Gorškovih besedah na podlagi zmanjšanega tveganja sodelovanja kupcev z MLM podani pogoji za pridobitev velikih projektov ter intenzivno nadaljevanje operativnega prestrukturiranja in nadaljnja reorganizacija družbe.

Iz poročil uprave o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja na spletni strani Ajpesa je sicer razvidno, da je MLM v prvih treh mesecih letos ustvarila 9,7 milijona evrov prihodkov, kar je za 1,5 milijona evrov manj manj od načrtov. Tudi v drugem trimesečju načrt ni bil izpolnjen, saj so ustvarili 10,8 milijona evrov prihodkov oziroma dva milijona premalo.

Čista izguba podjetja z nekaj manj kot 500 zaposlenimi je v prvem polletju presegla dva milijona evrov, čeprav je finančni načrt predvideval manj kot milijon evrov.

MLM si je dolgo prizadevala tudi za odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja, predvsem prodajo sicer propadlih, a uveljavljenih programov Armal in Sanitec, za kar je najela dunajsko svetovalno agencijo TJP Advisory & Management Servises. A za nakup celega programa kupca niso uspeli najti, zato so se odločili za delno razprodajo teh opuščenih programov, ki se nanaša na odprodajo preostanka zalog in nepotrebnih strojev.

Je pa trenutno aktualna prodaja še enega proizvodnega programa, in sicer proizvodnje radiatorjev pod blagovno znamko Aklimat, ki mu po Gorškovih besedah želijo omogočiti možnost večje in intenzivnejše rasti. “Glede na to, da se ta program ne vklaplja več v našo prenovljeno strategijo, je povsem logično, da mu najdemo novega lastnika, ki mu bo to osnoven ali soroden posel,” pojasnjuje Goršek in dodaja, da se MLM koncentrira predvsem na posle v avtomobilski industriji.

Postopek prodaje Aklimata so prav tako zaupali že omenjeni avstrijski agenciji, vendar v podjetju podrobnosti do zaključka prodajnega postopka ne morejo razkriti.

MLM je sicer v skoraj stoodstotni lasti DUTB, kjer se prav tako pripravljajo na prodajni postopek. Kot so pojasnili za STA, so za svetovalca v postopku že angažirali družbo Ernst & Young. Trenutno je v teku pripravljalna oziroma ocenjevalna faza, pri čemer bodo skupaj s svetovalno družbo dokončno odločitev o formalnem začetku prodajnega postopka sprejeli v prihodnjih tednih.

Vir: STA

V športnem centru Fontana v Mariboru so se včeraj, drugo leto zapored, zbrali člani številnih društev, ki so se udeležili športno-rekreativnega srečanja invalidov Maribora. Dan je bil poln smeha, prijetnih pogovorov in družabnih iger.

Na celodnevnem dogodku se je ob igrah družilo približno 150 ljudi. Pomerili so se v raznoraznih športnih disciplinah, med katerimi so bile očitno najbolj atraktivne balinanje, vleka vrvi in pikado, nekateri pa so se veselili kartanja in tombole. Člani različnih društev so nam zaupali, da so izjemno veseli tako lepega dne: “v prijetni družbi smo”, “odlično vreme je”, “fajn se imamo”, so govorili, posebej pa so se razveselili nagrad, ki so si jih priborili na igrah in srečelovu.

Aleksander Trnjar, predsednik Zveze društev za šport mladih invalidov in rekreacijo invalidov Slovenije je povedal, da je zelo zadovoljen z organizacijo dogodka in z udeležbo. Posebej pa je izpostavil željo, da bi športne igre invalidov postale tradicionalne. Prepričan je namreč, da “ni večje sreče kot pa videti nasmeh na ljudeh“.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.