Mariborsko javno podjetje Snaga je začelo z organiziranim zbiranjem odpadnih jedilnih olj iz gospodinjstev v stanovanjskih blokih, kjer sicer opažajo najslabše ločevanje odpadkov. To se bo izplačalo tudi stanovalcem, saj bodo v primeru njihovega dobrega sodelovanja prejeli nižje položnice.

foto: STA

Kot so sporočili iz Snage, so na testnem območju 40 večstanovanjskih stavb razdelili posode, v katerih stanovalci zbirajo odpadno jedilno olje. Ko bodo posodo napolnili, jo bodo na poziv hišnika zamenjali za prazno, količine pa sproti evidentirali.

Dvakrat na leto bodo naredili obračun odpeljanih količin in vsakemu bloku za liter zbranega olja nakazali deset centov, ki jih bodo obračunali kot dobropis pri položnici za ravnanje z odpadki. Več litrov odpadnega jedilnega olja bodo zbrali stanovalci posameznega bloka, manjši bo znesek na njihovi položnici za ravnanje z odpadki.

Ob tem so v javnem podjetju stanovalce blokov, ki v akcijo trenutno niso vključeni, pozvali, naj se, če se akciji želijo priključiti, obrnejo na svojega upravitelja, s katerim se bodo v Snagi dogovorili o podrobnostih organiziranega zbiranja.

Sicer pa je pri zbiranju odpadnega jedilnega olja pomembno, da je odpadek čim bolj čist, torej da ga ne mešamo z vodo ali drugimi sestavinami. “Seveda se v njem znajdejo drobtine in podobno, a v tako zanemarljivih količinah, da lahko še zmeraj govorimo o čistem odpadku,” pojasnjujejo v Snagi.

Odpadno jedilno olje je po eni strani odpadek, s katerim uporabniki ravnajo večinoma neodgovorno, saj ga običajno preko kuhinjskega lijaka ali straniščne školjke zavržejo v kanalizacijo. S tem ne tvegajo samo tega, da bi v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce ali tvegali njegovo zamašitev, temveč povzročajo tudi onesnaženje površinskih voda in podtalnice. Po nekaterih strokovnih ocenah lahko liter odpadnega olja namreč onesnaži kar tisoč litrov vode.

Ob tem pa je odpadno jedilno olje tudi odlična surovina za proizvodnjo alternativnega pogonskega goriva – biodizla, kakor tudi ostalih okolju prijaznih energentov in produktov.

Vir: STA

Ne glede na dolgo tradicijo svojega poklica v Sloveniji, fizioterapevti ugotavljajo njegovo slabo prepoznavnost. Prav zato so se odločili, da današnji svetovni dan fizioterapije posvetijo predstavitvi poklica. Aktivnosti bodo potekale v ljubljanskem in mariborskem univerzitetnem kliničnem centru, v Mariboru jim bodo pomagali tudi študenti.

mirica rutnik, fizioterapevtka

Kot je v sporočilu za javnost zapisala predsednica Društva fizioterapevtov Slovenije (DFS) Gabrijela Starc, želijo fizioterapevti na svoj dan posameznike in družbo opozoriti na to, kako pomembna je vloga fizioterapije za ohranjanje in pridobivanje zdravja ter za dobro počutje prebivalstva.

Svetovni dan fizioterapije sicer praznujejo na dan ustanovitve Svetovne zveze za fizioterapijo (WCPT – World Confederation for Physical Therapy). Ta je bila ustanovljena leta 1951, danes pa združuje že 111 držav in šteje približno 350.000 članov. Slovensko društvo je bilo ustanovljeno leta 1954.

V DFS so pojasnili, da delo fizioterapevtov zmanjša stroške in čas zdravljenja ter preprečuje zaplete. Kot pomembnejši fizioterapevtski metodi so izpostavili zdravljenje z gibanjem – kinezioterapijo, ki zdravi in preprečuje številne bolezni gibalnega in drugih telesnih sistemov, ter manualno terapijo, s katero odpravljajo specifične težave.

Svoj poklic bodo danes z različnimi aktivnostmi predstavljali tudi fizioterapevti v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Kot so sporočili z inštituta za medicinsko rehabilitacijo, je v naši največji bolnišnici zaposlenih 190 fizioterapevtov, ki opravljajo delo na kliničnih oddelkih ob bolniških posteljah, v ambulantah in diagnostiki.

Na Inštitutu za fizikalno in rehabilitacijsko medicino UKC Maribor in v mariborski regionalni enoti DFS pa so opozorili na premajhno zavedanje, da ni samo uspešna operacija in dobra nega, temveč tudi dobra fizioterapevtska oskrba tista, ki pripomore k čimprejšnji vrnitvi na delovno mesto in k čim manjšemu številu ponovitev poškodb ali bolezni.

Akciji se bodo pridružili tudi v izobraževalnemu zavodu Alma Mater Europaea – Evropsko središče Maribor, kjer bodo med 10. in 18. uro študenti in njihovi mentorji poleg predstavitve poklica izvajali tudi teste zmogljivosti. Ob 10. uri pa bodo v prostorih Alma Mater pripravili še posvet Za varno starost, na katerem bo gostja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Vir: STA

Slovensko nogometno reprezentanco drevi ob 20.45 v Mariboru čaka nova kvalifikacijska tekma za evropsko prvenstvo 2016. Po bolečem sobotnem porazu proti Švici, ko je slovenska izbrana vrsta večji del tekme vodila, bo tokrat zmaga nujna. Tekmec bo Estonija, ki je na lestvici skupine E od minulega vikenda višje od izbrancev Srečka Katanca.

foto: STA

Slovenska izbrana vrsta je v soboto v Baslu proti Švici več kot sedemdeset minut vodila proti Švici z 2:0, nato pa tekmo izgubila z 2:3 v zadnjih minutah tekme. Boleč poraz je slaba popotnica pred novo preizkušnjo, a nogometaši so tokrat odločeni, da gredo po zmago, poraz pa je že pozabljen. Vzdušje med igralci je znova dobro, vsi skupaj pa novo preizkušnjo že nestrpno pričakujejo.

Selektor Katanec je poudaril, da je ekipa pripravljena, da so vsi zdravi in da moštvo čaka še ena tekma, ki prinaša tri točke. Zaradi poškodbe bo manjkal Milivoje Novaković, zamenjave pa selektor ni razkril.

Katanec meni, da torkova tekma še ne odloča o ničemer, da ekipi ostajajo še tri tekme. Seveda želi zmagati vsako tekmo, ekipe pa ne postavlja tako, da bi igral na ničlo. “Fantje morajo pozabiti soboto, so profesionalci, takšen je ritem, enak za vse, tako da … Čaka nas izredno težka tekma, nobena reprezentanca Estoncev ni nadigrala, vemo kaj so, vemo, da so čvrsto vodena ekipa. Skupaj igrajo 10 ali 15 let, ne vem, imajo stotine tekem več,” je povedal Katanec.

Selektor opozarja, da današnja tekma ne bo lepa, pričakuje pa podporo navijačev s tribun vseh 90 minut.

Estonija je v soboto z 1:0 premagala Litvo. Edini gol je v 71. minuti prispeval znanec s slovenskih igrišč Konstantin Vassiljev. Estonci so osvojili deseto točko in so vsaj začasno na lestvici za točko prehiteli Slovenijo. Z 21 točkami so prvi Angleži, druga Švica jih ima 15, Slovenija na četrtem mestu devet, peta Litva šest, zadnji San Marino pa eno.

Tekmo v Ljudskem vrtu bo sodila grška trojka Tasos Sidiropoulos, Damianos Efthimiadis in Polychronis Kostaras.

Vir: STA

S koncertom Anima v Dvorani Union se danes začenja Festival Maribor, ki ga letos najverjetneje zadnjič odlikuje lastna festivalska produkcija. Rdeča nit skupno desetih koncertnih dogodkov in vrste spremljevalnih prireditev je ženska, glavno besedo pa ima kot umetniški vodja festivala še vedno avstralski violinist in dirigent Richard Tognetti.

foto: STA

Ker je letošnji Festival Maribor poklon ženski ustvarjalnosti, bodo na današnjem prvem koncertu Orkestra Festivala Maribor pod taktirko Marka Letonje s sopranistko Karen Vouch’r izvedli suito Emilie finske skladateljice Kaije Saariaho, ki velja za eno najbolj zanimivih in najbolj cenjenih sodobnih skladateljic.

V prihodnjih dneh se bodo na festivalu med drugim predstavili še egiptovski glasbenik z arabsko lutnjo oud Joseph Tawadros, avstralska kabaretska diva Meow Meow in pomočnica vodje Avstralskega komornega orkestra Satu Vänskä. Kot vselej bo festival veliko pozornosti namenil tudi slovenski glasbeni ustvarjalnosti, saj bodo med drugim nastopili organist Tomaž Sevšek, čelist Jaka Stadler in sopranistka Nika Gorič, v skladu z osrednjo temo festivala pa tokrat nastopata dve domači skladateljici Nina Šenk in Nana Forte.

Osrednji festivalski dogodek bo v nedeljo multimedijski Projekt: Ženska, ki ga poleg avtorice Satu Vänskä podpisujeta še režiser Matjaž Latin in dramaturg Aljaž Zupančič. S sredinim koncertom bodo v Mariboru slovesno odprli prenovljeno minoritsko cerkev na Lentu, letošnja novost pa je tudi koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor z ameriško dirigentko slovenskega rodu Taro Simončič.

Festival Maribor se je razvil iz večerov baročne glasbe v Mariborskem gradu. Od leta 1994 je osnovno vodilo lastna unikatna festivalska produkcija. A prihodnje leto se bodo temu po besedah direktorice festivala Brigite Pavlič najverjetneje morali odreči, saj zaradi drastičnega krčenja javnih sredstev ne morejo več vzdrževati festivala v takšni obliki.

Vir: STA

Mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) ta teden gosti seminar Evropske vesoljske agencije (ESA) o radarskem daljinskem zaznavanju. Na njem strokovnjaki študentom predstavljajo izsledke svojih opazovanj Zemlje iz vesolja ter možnosti uporabe teh podatkov v raziskovalne in gospodarske namene.

Slovenija je pred kratkim zaprosila za polnopravno članstvo v ESA, zato so takšni dogodki po besedah organizatorjev izjemnega pomena. Kot je na novinarski konferenci ob današnjem začetku petdnevnega seminarja na FERI povedal predstavnik ESA Francesco Sarti, želijo javnosti, še posebej v bodočih članicah agencije, predstaviti tehnologije in baze podatkov, ki jih imajo na voljo v okviru ESA, ter možnosti njihove uporabe.

Na seminarju, ki se ga udeležujejo študenti in strokovnjaki iz 13 različnih držav, se bodo osredotočili na opazovanje Zemlje iz vesolja. “Tukaj imamo zbrane velike količine pomembnih podatkov, ki se jih da uporabiti in so izjemnega pomena, saj se Zemlja naglo spreminja,” je povedal Sarti. Na podlagi teh opazovanj je mogoče spremljati te spremembe, ugotoviti njihove razloge, oceniti možno dogajanje v prihodnosti in uporabiti to znanje pri pripravi morebitnih ukrepov.

Poleg prenosa znanja so po besedah Sartija takšni seminarji pomembni tudi za povezovanje in sodelovanje med študenti, raziskovalci in drugimi strokovnjaki, pa tudi podjetji, ki se ukvarjajo z vesoljskimi tehnologijami. Takšni sta na primer slovenski podjetji SkyLabs in Cosylab, ki v sodelovanju na seminarju na FERI vidita priložnost za slovensko znanje, da prodre v svet.

“Spet se je pokazalo, da v Sloveniji obstaja visoko tehnološko znanje na področju vesoljskih tehnologij,” je povedal Tomaž Rotovnik iz podjetja SkyLabs. “Vstop Slovenije v ESA je ena od možnosti za zaposlovanje tega visoko izobraženega kadra,” je dodal.

Seminar je po besedah dekana FERI Boruta Žalika veliko priznanje tudi za fakulteto, ki ima sicer na tem področju “že veliko za pokazati”. Tako med drugim v tamkajšnjem laboratoriju za elektronske in informacijske sisteme sodelujejo pri izdelavi prvega slovenskega nano satelita Trisat. “Prepričani smo, da nam bo močnejši stik z ESA odprl še nadaljnje možnosti,” je dejal dekan.

Vir: STA

Postopno poskusno redčenje prometa na Koroški cesti v Mariboru je v javnosti naletelo na mešane odzive. Na občini poudarjajo, da se vozniki že prilagajajo, zato so se nekatere bojazni izkazale za neutemeljene. Drugi opozarjajo na posledično povečanje prometa na Lentu in menijo, da samo zapora prometa ne bo prinesla želenih rezultatov.

Da bi eno najbolj prometno obremenjenih cest v mariborskem mestnem jedru naredili bolj prijazno pešcem in kolesarjem, so se na mariborski občini odločili, da na njej poskusno preuredijo promet. Konec avgusta so na Koroški cesti od Prežihove do Strossmayerjeve ulice uvedli le enosmerni promet, danes pa uvajajo še delno zaporo prometa do Glavnega trga.

Tako se bo po Koroški od glavne mestne tržnice do Starega mosta od danes do 27. septembra mogoče voziti le s kolesom ali javnim prevozom. Kakšna prometna ureditev bo po koncu septembra, še ni znano, saj na občini čakajo na odzive javnosti v preizkusnem obdobju.

Kot kažejo doslej opravljene meritve, so se vozniki na enosmerni režim na prvem delu Koroške ceste prilagodili. Na Smetanovi ulici, ki predstavlja eno alternativnih poti, je bilo na primer 1. septembra v času jutranje prometne konice zabeleženih približno 20 odstotkov več vozil kot ob primerljivem obdobju junija. Lent, ki prav tako teče vzporedno s Koroško cesto, je največ vozil prečkalo 2. septembra, a še vedno manj kot v primerljivem junijskem obdobju.

“Bojazen, da bo večji del prometa stekel po Lentu, se zaenkrat ne izpolnjuje. A je treba poudariti, da del Koroške ceste med Glavnim trgom in Strossmayerjevo ulico še vedno prevozi 16.000 vozil na dan,” so sporočili z občine.

Na okrogli mizi pred nekaj dnevi so se nekateri stanovalci na tej cesti sicer strinjali z zaporo, a menili, da bo prometa še vedno veliko, saj se bodo po njej še vedno vozili avtobusi, taksiji, dostavna in intervencijska vozila. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno tudi za ta vozila uvesti enosmerni promet, a so strokovnjaki pojasnili, da enosmerna ulica ne omogoča intervencije v obe smeri, kar bi bila velika ovira za gasilsko društvo, ki ima prostore na Koroški cesti.

Večina tamkajšnjih stanovalcev je za postopno uvajanje ukrepov, predvsem pa si želijo, da bi jih občina bolje obveščala o svojih načrtih. Spet drugi so menili, da bi bilo treba ulico najprej obnoviti, saj v trenutnem stanju kljub delni zapori prometa ne bo prispevala k oživljanju mestnega jedra. Ker Maribor nima obvoznice v smeri Koroške, tudi strokovnjaki pogrešajo predhodno ureditev alternativnih poti in parkirišč na obrobju mesta ter dodatne avtobusne linije.

Nekateri stanovalci se v primeru, da se bo Koroško cesto oživljalo po vzoru sosednje Poštne ulice, bojijo nadaljnjega povečevanja nočnega hrupa. Na občini jih mirijo, da bodo spodbujali dejavnosti, ki se izvajajo podnevi. “Mestna občina Maribor želi v bodoče ustvariti prostor in pogoje, kjer se lahko razvijajo kulturne, predvsem pa obrtne dejavnosti, ki so zgodovinsko povezane s Koroško cesto,” so navedli.

“Znano je, da prometne obremenitve posameznih odsekov cestnega omrežja po večjih posegih močno nihajo in da se prometni tokovi in potovalne navade spremenijo in ustalijo šele čez nekaj časa, zato je na končne rezultate in sodbe potrebno počakati do konca testnega obdobja,” je na četrtkovi okrogli mizi povedal Marjan Lep z mariborske fakultete za gradbeništvo. “Prva merjenja, resda šele po majhni spremembi, so vzpodbudna in kažejo, da se apokaliptične napovedi ne uresničujejo. Rezultati vseh teh meritev in opazovanj bodo zagotovo pomagala odločevalcem pri snovanju nadaljnjih ukrepov, prometni stroki pa pri potrditvi in umerjanju prometnih modelov,” je dodal.

Nocoj ob 21h na BK TV ne prezrite pestre debate o prometu na Koroški cesti! Na sporedu bo namreč celotna Okrogla miza.

Vir: STA

Bobnar Marko Soršak – Soki je v okviru svojega dobrodelnega projekta 20 za 20 z glasbili opremil že 13 osnovnih šol. Otroci so prejeli bobne, električne kitare, bas kitare, ojačevalce, klaviature in druga glasbila, da bi lahko bili glasbeno dejavni in ustvarjalni.

FOTO: Urad predsednika RS

Dobrodelni projekt nosi ime 20 za 20, ker ga je bobnar skupine Elvis Jackson začel potem, ko je deloval 20 let na slovenski glasbeni sceni. K sodelovanju je povabil 20 slovenskih glasbenih izvajalcev, s katerimi je ta čas sodeloval ali bil povezan. Skupaj so posneli štiriurni dokumentarni DVD, katerega glavno sporočilo je, da velja vztrajati pri ciljih, ki si jih človek zada v življenju.

S prodajo dokumentarca, ki je izšel spomladi 2014, in drugimi akcijami zbira sredstva za nakup glasbil za osnovne šole. Soršak pravi, da ga pri tem početju vodi predvsem želja omogočiti vsem otrokom glasbeno udejstvovanje, hkrati pa spodbuditi njihovo ustvarjalnost in zdravo socializacijo. “Glasba je aktivnost, kjer se lahko neskončno ustvarja,” je povedal.

Ker tudi sam poučuje, se dobro zaveda, kakšen vpliv ima lahko glasba na razvoj posameznika. “Najboljše je dati glasbilo v roke človeku, ki je v pedagoškem procesu še obvladljiv in se vzgaja. Zato se nisem odločil za srednješolce ampak osnovnošolce. Otrok stvari ne morejo zanimati, če z njimi ne pridejo v stik.”

Dober primer je ena od mariborskih osnovnih šol, ki je s pridobitvijo novih glasbil ustvarila ne le uspešno glasbeno skupino temveč celo novo delovno mesto za glasbenega mentorja. Projekt namreč cilja tudi na učitelje, ki po Soršakovih besedah nosijo veliko odgovornost za prihodnost mladih generacij. “Brez motiviranih učiteljev ni uspeha. Z motiviranimi učitelji je mogoče prav vse,” je prepričan.

“Konec koncev pa imamo vsi nekaj od tega. Če vsako leto iz 20 šol, ki dobijo glasbila, postane en glasbenik, bo ta tudi sam kupil inštrument, s skupino bo hodil na naše koncerte in na koncu bo tudi več zanimanja za slovensko glasbo,” je šaljivo pripomnil.

Projekt so podprli številni posamezniki, podjetja in organizacije, med drugim tudi predsednik republike Borut Pahor in športnik Filip Flisar. Za sodelovanje se je odločila kanadska tovarna činel Sabian, kot prvi lokalni projekt pa ga je podprlo celo japonsko podjetje Tama, ki je eni od slovenskih šol podarilo set bobnov.

Vir: STA

Maribor je v prvi polovici leta 2015 beležil nadpovprečno rast v turizmu. Kot so sporočili iz Zavoda za turizem Maribor Pohorje, so samo v mestnih nočitvenih zmogljivostih v prvih šestih mesecih ustvarili 23 odstotkov več nočitev in 20 odstotkov več prihodov gostov kot v enakem obdobju lani.

Tudi na ravni celotne destinacije, ki zajema še Pohorje in okolico so turistični ponudniki v tem obdobju beležili rast, ki je bila nekoliko manjša. Tako so do konca junija ustvarili osem odstotkov več nočitev in 11 odstotkov več gostov kot lani v tem času.

Po številu nočitev v Mariboru je bil od junija boljši mesec le februar, ko so beležili 24.223 nočitev, medtem ko je po številu prihodov gostov junij po doslej zbranih podatkih glede na število prihodov gostov najmočnejši mesec letošnjega leta.

Med tujimi gosti v Mariboru še vedno prednjačijo Nemci in Avstrijci, ki so skupaj ustvarili 4306 nočitev, sledijo jim Hrvati, Poljaki, Nizozemci, Italijani in Srbi, prihajajo pa tudi gostje iz bolj oddaljenih držav. Slabo tretjino gostov predstavljajo slovenski obiskovalci, ki so pomembni predvsem v zimskem času, ko prihajajo na smučanje.

Vir: STA

Kljub temu, da (tudi v prihodnjih mesecih) ni pričakovati večjega števila beguncev, na Mestni občini Maribor skupaj s predstavniki humanitarnih in podobnih organizacij, preverjajo možnosti za morebiten sprejem prebežnikov. Oblikovali so delovno skupino, ki operativno preverja kapacitete, glede na državna navodila, pa lahko upoštevajo zgolj zidane stavbe, v katere se lahko namesti najmanj 50 oseb.

Šotore bi postavljali oz. uporabljalo zgolj sekundarno. Migracijskega gibanja ni mogoče napovedati, vendar na Mestni občini Maribor, ter v drugih institucijah in humanitarnih društvih že preverjajo svoje zmožnosti za morebiten sprejem prebežnikov. V ta namen so včeraj oblikovali delovno skupino. Koordinacijo skupine je prevzel mariborski podžupan Zdravko Luketič, njeni člani pa so predstavniki Rdečega križa, Karitas, Civilne zaščite, Službe za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje Mestne občine Maribor in Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varnost in raziskovalno dejavnost Mestne občine Maribor.

Slika je simbolična

Zdravko Luketič, podžupan Mestne občine Maribor, je po sestanku povedal: »V tem trenutku se izredne razmere ne predvidevajo. Današnji skupni sestanek kaže na to, da se je država problematike prebežnikov lotila sistematično, da je pripravljena ter da sistem spremlja in obvladuje. Ob morebitnem prihodu prebežnikov bo za njih poskrbljeno v občinah v bližini njihovega vstopa in po ocenah države bodo te kapacitete zadostovale. Zgolj v primeru, da bi prišlo do res povečanega števila prihoda prebežnikov, se bo vključilo tudi druge občine, med temi bi lahko bila tudi Mesta občina Maribor. Program predvideva vključevanje občin, če bi prišlo do povečanih vstopov, pa še to izključno v primeru, če bi bilo to potrebno. V Mestni občini Maribor se po svojih najboljših zmožnostih tudi za tak primer pripravljamo že sedaj, da bi lahko prebežnike sprejeli in jim zagotovili vsaj osnovno oskrbo. Meščani mesta Maribor smo že večkrat pokazali in dokazali, da smo solidarni in znamo stopiti skupaj, ko je potrebno pomagati sočloveku. Verjamem, da bo tako tudi tokrat, če se bomo morali s takšni situacijo soočiti.«

Predstavniki Mestne občine Maribor so se danes tudi odzvali povabilu Ministrstva za notranje zadeve na srečanje z lokalnimi skupnostmi glede morebitnega prihoda večjega števila prebežnikov. Delovno srečanje je bilo namenjeno predstavitvi aktualnih razmer in seznanitvi udeležencev z že izvedenimi aktivnostmi ter dogovoru o načinu nadaljnjega sodelovanja. Osnovna sporočila srečanja so bila, da vlada migracijske tokove spremlja že od začetka letošnjega leta, da število prebežnikov trenutno ni povečano in da je država na prihod pripravljena. Število prebežnikov trenutno tudi ni povečano in se tudi ne pričakuje, vendar pa migracijskega gibanja ni mogoče napovedati. Zapora madžarske meje tudi ni popolna, glede na bližajočo zimo je pričakovan celo upad števila prebežnikov

Migranti
foto: STA

Država je oblikovala posebno medresorsko skupino, ki bo spremljala dogajanje in se usklajevala z občinami v bližini predvidenih točk vstopa. V prihodnjih dneh se bodo preverjale kapacitete države in nekaterih občin za namestitev prebežnikov, vendar pridejo v poštev zidani objekti, ki sprejmejo 50 ali več oseb. Uporaba šotorov je predvidena zgolj sekundarno. Postopek priprav poteka v treh fazah. Prva faza je vstop prebežnikov v Slovenijo in njihovo identificiranje, druga faza je razvrščanje prebežnikov in njihova nadaljnja obravnava in zadnja, tretja, je nastanitev prebežnikov do izvedbe transporta v ciljno državo.

Na delovnem sestanku je bilo posebej izpostavljeno tudi vključevanje prostovoljcev za katere bo v prihodnjih dneh pripravljena posebna info točka.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec je baletnemu prvaku Antonu Bogovu danes, ob 20. obletnici umetniškega delovanja v baletnem ansamblu Slovenskega gledališča Maribor, podelil mestni pečat.

V okviru tega sprejema pa je veleposlanik Ruske federacije Doku Zavgajev županu Fištravcu in gospodu Janezu Ujčiču podelil red prijateljstva – visoko rusko državno odlikovanje – s katerim je vsak od odlikovanih nagrajen za velik prispevek h krepitvi prijateljstva in sodelovanja z Rusko federacijo, razvoj trgovinsko-gospodarskih in kulturnih povezav.
Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, pa je na tem sprejemu prejela medaljo za zasluge pri ovekovečenju spomina na padle branilce domovine.

Letošnji Festival Maribor, ki najverjetneje zadnjič poteka v doslej ustaljeni obliki, bo od 8. do 18. septembra prinesel deset koncertov. Kot rdeča nit jih bo povezovala ženska, saj se bodo posredno ali neposredno ukvarjali z umetnostjo žensk in z ženskim v umetnosti.

foto: STA

Festival Maribor se je razvil iz večerov baročne glasbe v Mariborskem gradu, ki jih je Koncertna poslovalnica Narodnega doma Maribor prirejala od leta 1964. Leta 1994 se je preoblikoval v Glasbeni september. Takrat je osnovno vodilo postala lastna unikatna festivalska produkcija, ki ji festival, z letom 2008 preimenovan v Festival Maribor, ostaja zvest še danes.

A prihodnje leto najverjetneje ne bo več tako, je na današnji novinarski konferenci opozorila direktorica festivala Brigita Pavlič. V zadnjih letih so jim namreč javni viri močno zmanjšali sredstva in tako se je letos v festivalsko blagajno natekla le četrtina od tega, kar so imeli na voljo v letih 2008-2012. Več kot polovico proračuna krije mariborska občina, pet odstotkov ministrstvo za kulturo, ostalo pa koproducenta SNG Maribor in Narodni dom Maribor ter sponzorji, ki po besedah Pavličeve k sreči še cenijo kakovost Festivala Maribor.

Z leti so zmanjšali število koncertov, a lastna produkcija tudi v manjšem obsegu veliko stane. “Ne bo šlo drugače, kot da z letošnjim letom zaključimo z dosedanjim konceptom. Žal preprosto ne gre več tako naprej. Treba bo razmisliti o novem konceptu, ki se bo moral verjetno oddaljiti od lastne produkcije. Mislim, da se z naslednjim letom začne nova zgodba,” je povedala.

Umetniški vodja ostaja avstralski skladatelj, dirigent in violinist Richard Tognetti, ki s Festivalom Maribor sodeluje že od leta 2006. Osrednji tematski izziv je letos našel v ženski. “Od muze do ustvarjalke, od ljubice do matere, od svetnice do zapeljivke, od grozeče mitske pošasti do zaščitnice in zavetnice krhkih umetniških duš,” je zapisal glede osrednje teme festivala.

Festival bodo začeli s koncertom Anima z Orkestrom Festivala Maribor pod taktirko Marka Letonje ter s sopranistko Karen Vourc’h in Tognettijem na violini. Dan kasneje bodo s koncertom Onkraj egiptovskega glasbenika Josepha Tawadrosa z arabsko lutnjo oud slovesno odprli prenovljeno minoritsko cerkev na Lentu.

V koncertu Štirje letni časi Komornega godalnega orkestra Festivala Maribor je Tognetti soočil Vivaldijevo mojstrovino z zvoki Bližnjega vzhoda. Letos so v program vključili Simfonični orkester SNG Maribor, ki bo pod vodstvom dirigentke Tare Simončič izvedel koncert Ona. V goste prihaja tudi avstralska kabaretska diva Meow Meow, ki po besedah Pavličeve navdušuje občinstvo od Evrope do ZDA in Avstralije.

Osrednji multimedijski festivalski dogodek je naslovljen Projekt: Ženska, ki ga kot avtorica podpisuje pomočnica vodje Avstralskega komornega orkestra Satu Vänskä, pridružujeta pa se ji režiser Matjaž Latin in dramaturg Aljaž Zupančič. Že po tradiciji bo predstava izzivalno in eksperimentalno naravnana ter bo s prepletom glasbe, gledališča, likovne umetnosti in filma skušala opozoriti na vizionarstvo in izzivalnost ženske ustvarjalnosti in misli.

Letošnji rezultat sodelovanja z avstrijskim festivalom komorne glasbe Musikabende je koncert Vzporedni svetovi, ki ga bodo najprej izvedli v Mariboru in dan kasneje v Gradcu. Tognetti bo v družbi drugih izjemnih umetnikov zaigral na violino tudi na koncertu Mana, na katerem se bodo lotili ene najpomembnejših skladateljic zgodnjega 20. stoletja Rebecce Clarke.

Zaključni koncert nosi naslov Oba, z njim pa se bodo po besedah Pavličeve sprehodili skozi glasbeno zgodovino, kjer ni bilo prostora za ženske Mozarte.

Vir: STA

Iz Mestne občine Maribor obveščajo, bo zaradi nedokončanih del pri položitvi TK kabla za objekt TC Maribor v času od 4. 9. 2015 do vključno 3. 10. 2015, podaljšanje zapore podaljška Ceste proletarskih brigad (Qlandia Maribor), vključno z uvedbo enosmernega režima vodenja prometa v smeri iz krožnega križišča v Qlandio.
Izvajalec del je REAL INTEGRAL d.o.o.

Slika je simbolična

Prav tako bo za potrebe izvedbe kvalifikacijske nogometne tekme med reprezentancama Slovenije in Estonije na stadionu Ljudski vrt, 8. 9. 2015, med 5. in 24. uro:
– popolna zapora vozišča Gregorčičeve ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Mladinske ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Vilharjeve ulice na odseku od Kamniške do Mladinske, Prežihove ulice na odseku Gosposvetske do Gregorčičeve in zapora zahodnega parkirišča Strossmayerjeve ulice na odseku med Mladinsko ulico in Gregorčičevo ulico,
– sprememba poteka avtobusne linije št. 7 – smer Kamnica (spremenjena trasa-Strossmayerjeva-Gosposvetska-Vrbanska).
Organizator je Nogometna zveza Slovenije.

Mariborska mestna občina je danes predstavila projekt Invest in Maribor – Welcome to Slovenia, ki je še eden v vrsti naporov občinskih predstavnikov za privabljanje tujih investitorjev in poslovnega povezovanja. V okviru omenjenega projekta bosta jeseni potekali poslovni konferenci in poslovni forum med Slovenijo in Belorusijo, Iranom ter Kitajsko.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal župan Andrej Fištravec, je skupni imenovalec večine podjetniških izzivov v mestu pomanjkanje denarja za njihovo realizacijo, tudi možnosti občine na tem področju pa so podrejene številnim omejitvam.

Kljub temu so se v Mariboru odločili narediti korak naprej s predstavitvijo investicijskih možnosti in priložnosti mesta in regije, pri tem pa bodo pomoč ponudili gospodarstvenikom in podjetnikom, ki želijo svoje potenciale s pomočjo mesta in države predstaviti investitorjem ter potencialnim poslovnim partnerjem. Ob tem pričakuje, da bodo pristojna ministrstva in agencije predstavili tudi svoje projekte na tem področju.

“Ob tem pa je naša želja investitorjem omogočiti neposredne stike, da se seznanijo s poslovnimi možnostmi,” je dejal Fištravec in poudaril, da je Maribor kapitalu, znanju, ljudem in življenju prijazno mesto, čeprav doslej še nikoli ni bilo promovirano v takšni obliki. Ker so prvi korak k oživitvi gospodarstva ponavadi gospodarska srečanja in mreženja, so zadnje mesece intenzivno delali prav na tem področju.

Fištravčev svetovalec Marko Kovačič je ob tem pojasnil, da so v okviru projekta izdelali posebno spletno stran, z njo pa vabijo podjetnike, da svoje poslovne ideje tudi predstavijo. Jeseni bodo potekale tri poslovne konference, prva med njimi bo že od 23. do 25. septembra potekala z beloruskimi gospodarstveniki, Kovačič pa pravi, da je njihov namen tudi sklepanje konkretnih poslov tudi na mikro ravni.

Aktivnosti mariborske občine je podprl tudi predsednik tamkajšnje obrtno-podjetniške zbornice Aleš Pulko, saj so te nujne in potrebne za gospodarski razvoj mesta in regije. Ob tem je poudaril pomembnost povezovanja na državni ravni, saj so Belorusija, Kitajska in Iran tako veliki trgi, da želijo sodelovanje na nacionalni ravni. Tudi zato bo večina dogodkov v Mariboru organizirana na vseslovenski ravni.

Da Belorusijo zanima gospodarsko povezovanje s Slovenijo, je danes potrdil tudi uradni beloruski predstavnik Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj Slovenije Davlat Jusupov. Kot je poudaril, se slovenskim podjetjem ob sodelovanju z Belorusijo odpirajo vrata na 180-milijonski trg, ne le v Belorusiji, tudi v drugih državah pred časom ustanovljenega prostocarinskega območja, ki zajema še Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo in Armenijo.

“Belorusija je eden najhitreje razvijajočih se gospodarstev, ki potrebuje številne visokotehnološke rešitve, s temu pa razpolaga tudi slovensko gospodarstvo,” je poudaril Jusupov, ki možnosti sodelovanja vidi na številnih področjih, med drugim v avtomobilski industriji, na področju informacijske tehnologije, turizma in kmetijstva.

Vir: STA

Slovenski kick bokserji so na evropskem mladinskem in kadetskem prvenstvu združenja Wako skupno osvojili 19 medalj. Zanje so pripravili poseben sprejem v Športnem centru Barada, kjer jim je čestital celo predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec.

11 bronastih medalj, trije evropski podprvaki, ekipno 2. mesto ter štirje evropski prvaki (vsak v svoji kategoriji): Žan Podboršek, Urška Gazvoda, Aleša Bagari in Tadej Kolander. Ne samo, da so na naslove ponosni sami, z udeležbo na sprejemu so to pokazali tudi njihovi prijatelji in sorodniki, ki so napolnili teraso centra. Čestital jim je celo predsednik Olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec. Med drugim je izpostavil, da so mladi borci in borke z rezultati dokazali, da so borilne veščine v Sloveniji stalnica: “To, kar ste dosegli je za nekatere največ, kar je možno, za druge pa odskočna deska odlične kariere, za katero vam želim, da bo dolga.”

Ponosen na dosežke vseh, še posebej Mariborčanov, je bil tudi podpredsednik komiteja in gostitelj sprejema Tomaž Barada.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

Akademski zbor mariborske ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) se je na današnji seji odločil, da rektorju univerze Igorju Tičarju predlaga razrešitev dekana Klavdija Logožarja, ki mu očitajo prodajo vsebine diplomskega dela študentke. Odločitev je tako sedaj na rektorju. Kako se je dekan zagovarjal, ni znano, saj je bila seja zaprta za javnost.

Kot je po seji, ki je trajala uro in pol, povedal predsednik akademskega zbora EPF Davorin Kračun, je bil predlog za razrešitev dekana izglasovan s 47 glasovi za in 22 proti. Sedem glasovnic je bilo neveljavnih.

Rektor, ki je bil prisoten na seji, ni povedal, kako se bo odločil. “Nadaljnji postopki bodo v skladu s statutom in zakonom,” je povedal. Hkrati je priznal: “Dekan EPF je storil neakademsko dejanje in to dejanje je pustilo črni madež na ugledu EPF in posledično tudi na ugledu Univerze v Mariboru.”

“Slepili bi se, če bi rekli, da je z zaključkom te, lahko rečem, nesrečne zgodbe, vse popolnoma očiščeno v slovenskem visokošolskem prostoru. Ta primer je zgolj priča o tem, da nas čaka še težko delo in da bomo morali nekaj storiti v spremembi percepcije v akademski sferi,” je še povedal rektor.

Logožar, ki naj bi po poročanju časnika Dnevnik leta 2008 brez vednosti študentke prodal vsebino njenega diplomskega dela Družbi za avtoceste v RS (Dars) za 24.000 evrov, ob odhodu s seje ni dajal izjav za medije.

So pa odločitev akademskega zbora EPF pozdravili v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS). “Čestitke akademski skupnosti EPF, ker se je pravilno odločila,” je povedala predsednica VSS na mariborski univerzi Marija Javornik Krečič. “Pričakujemo takojšnjo razrešitev dr. Logožarja s funkcije dekana in umik s funkcije senatorja univerze. Za celovito razrešitev pa je gotovo v interesu rektorja in celotne univerzitetne skupnosti, da v tej zgodbi razblini sence dvoma tudi s svojega prorektorja za finance dr. Oplotnika in zaključi to zgodbo,” je dodala.

Prorektorja univerze Jana Žana Oplotnika, ki naj bi kot nekdanji član uprave Darsa predlagal naročilo sporne študije, na današnji seji akademskega zbora ni bilo videti. Tudi sicer podrobnosti razprave niso znane, saj je bila ta ob sklicevanju na varnost osebnih podatkov in poslovno skrivnost zaprta za javnost. “V materialih za sejo so bili dokumenti, ki imajo značaj osebnih podatkov in tudi poslovne skrivnosti,” je povedal predsednik akademskega zbora Kračun, drugih podrobnosti pa ni želel izdati. Redkobesedni so bili ob izhodu iz dvorane tudi ostali prisotni na seji.

Akademski zbor fakultete je bil sicer sklican več kot mesec dni po izbruhu afere. Rektor je Logožarja “po preučitvi primera” konec julija pozval k “takojšnjemu” odstopu s položaja, drugih korakov pa vse do današnjega dne ni bilo storjenih. Čeprav so v VSS vztrajali, da bi lahko rektor sam razrešil dekana, je Tičar ocenil, da tega sam ne more storiti in je velel sklicati akademski zbor.

Od predstavnikov študentov se je doslej na afero odzvala le Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Zaradi “nedopustne neodzivnosti lokalnih izvoljenih študentskih predstavnikov” so tudi v študentski Iskri v torek pozvali predstavnike študentov, naj glasujejo za razrešitev Logožarja “in s tem pokažejo, da študentje po vsej Sloveniji ne bomo trpeli tovrstnih zlorab”. “Tudi sicer pričakujemo, da se bodo izvoljeni študentski predstavniki v prihodnje hitreje in odločno postavili v bran interesov študentov,” so še dodali.

Vir: STA

Snaga Maribor d.o.o. napoveduje poostren nadzor ravnanja z odpadki v občinah, kjer izvajajo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki. V mesecu septembru prav tako načrtujejo še prikaz nadzora na terenu, o natančnem datumu in lokaciji pa bodo pravočasno obvestili.

Ker se v zadnjih treh mesecih soočamo s povečanim številom onesnaženih ekoloških otokov, so se na Snagi Maribor d.o.o. odločili, da bodo v sodelovanju s pristojnim Medobčinskim inšpektoratom izvajali poostren nadzor nad zbiranjem odpadkov v gospodinjstvih, spremljali pa bodo tudi zbiranje odpadkov, ki nastajajo v delovnih procesih.

Prepričani so namreč, da je onesnaženost ekoloških otokov posledica treh dejavnikov:
– premajhnih posod, ki so nameščene v posameznem gospodinjstvu,
– uporabe ekoloških otokov za odpadke, ki nastajajo iz dejavnosti in
– neustreznega ločevanja odpadkov na njihovem izvoru, torej tam, kjer odpadki nastajajo.

Zavedajo se, da se okoliščine znotraj posameznega gospodinjstva spreminjajo, vendar je stranka dolžna vsako spremembo javiti izvajalcu gospodarske javne službe najkasneje 8 dni od njenega nastanka. To se nanaša predvsem na število članov v posameznem gospodinjstvu, od katerega je odvisna velikost posode za mešane komunalne odpadke (črna posoda), ki je osnova za obračun sistema ravnanja z odpadki. Stranka, ki želi menjati posodo za manjšo, mora zahtevku za menjavo predložiti potrdilo upravne enote, iz katerega je razvidno, koliko članov je prijavljenih v tem gospodinjstvu. Snaga bo nato šest mesecev spremljala zbiranje in ločevanje odpadkov v tem gospodinjstvu in v kolikor se bo vloga izkazala za upravičeno (v gospodinjstvu nastaja manj mešanih komunalnih odpadkov), bodo posodo menjali za manjšo. V primeru večstanovanjske stavbe mora zahtevek za menjavo vložiti upravnik in zahtevku predložiti sklep etažnih lastnikov, iz katerega je razvidno, da se z menjavo strinja večina etažnih lastnikov.

Na ekoloških otokih, ki so nameščeni v neposredni bližini gostinskih lokalov, opažajo povečane količine odpadkov, ki nastajajo v gostinski dejavnosti (predvsem steklenice, pločevinke in ostalo mešano embalažo). Uporaba ekoloških otokov za odpadke, ki nastajajo v dejavnosti, ni dovoljena, saj so ekološki otoki namenjeni za ločeno zbiranje papirja, embalaže in stekla v količinah, ki jih pridela povprečno gospodinjstvo. Zato bodo nadzor izvajali tudi na tem področju, kjer bodo lastnike opozorili na nujnost naročila dodatne posode za ločeno zbiranje odpadkov, v kateri bodo zbirali ločene vrste odpadkov, ki nastajajo v delovnem procesu.

Nadzor bodo opravljali v sodelovanju s pristojnim Medobčinskim inšpektoratom, ki bo v primeru ponavljajočih se kršitev ukrepal v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili. Z nadzorom želijo povečati zavedanje uporabnikov, da so za odpadke, ki jih proizvedejo, dolžni tudi ustrezno poskrbeti, zagotovo pa bodo na tak način vzpostavili tudi pravičnejše plačevanje sistema ravnanja z odpadki. Za intervencijsko čiščenje ekoloških otokov so v letošnjem letu namreč porabili že dobrih 110 tisoč evrov, v celotnem lanskem letu pa 115 tisočakov. Ta strošek plačujemo vsi uporabniki, čeprav večina zgledno ravna s svojimi odpadki.

Mariborski občini in javnemu podjetju Marprom, ki po lanskem propadu Športnega centra Pohorje upravlja z zmogljivostmi na Pohorju, v letošnjem poletju kljub drugačnim napovedim ni uspelo odpreti Bike parka, ki je na Pohorju pomemben za poletni turizem. Mestna občina je danes le objavila javno zbiranje ponudb za oddajo ene od kolesarskih stez.

slika je simbolična

Z objavljenim razpisom bo mestna občina iskala upravljavca za kolesarsko stezo Flow line, ene izmed treh kolesarskih stez, ki so se uporabljale v okviru Bike parka na Pohorju in je tudi edina, ki ima trenutno vsa dovoljenja za uporabo. Kot so pojasnili na občini, so razpis objavili šele po tem, ko so pridobili vsa potrebna dovoljenja in soglasja za obratovanje steze.

Flow line je sicer najdaljša in najbolj uporabna od treh kolesarskih stez, ki so se v preteklosti že uporabljale na Pohorju. V primeru legalizacije vseh treh kolesarskih stez hkrati bi bili birokratski postopki predolgi in nobene od stez ne bi bilo mogoče uporabljati že letos, pojasnjujejo na občini in dodajajo, da je v teku tudi postopek za pridobivanje dovoljenj za preostali dve stezi.

Zainteresirani za najem bodo imeli 15 dni časa, da se prijavijo na objavljen razpis, zaradi časovne omejenosti obratovanja, saj se to praviloma zaključuje zadnji vikend v oktobru, bo mariborska občina takoj naročila nujna vzdrževalna dela na sami progi in objektih, da bo po zaključenem postopku izbrani ponudnik lahko takoj začel z obratovanjem.

Zaradi neobratovanja in zanemarjenosti v preteklem obdobju morajo nujno izvesti vzdrževalna dela, za kar po ocenah potrebujejo dva tedna. Če bi tudi vzdrževalna dela prepustili izbranemu ponudniku, bi se namreč odprtje kolesarske steze zamaknilo v oktober, tako pa bi lahko kolesarsko stezo odprli že konec septembra.

Prav Bike park je bil med poletno sezono v preteklosti eden glavnih virov zaslužka tudi za upravljavca Pohorske vzpenjače. To je po propadu ŠC Pohorje postal Marprom, kjer pa po pisanju današnjega Večera ocenjujejo, da so zaradi nedelovanja kolesarskega parka ostali brez 150.000 do 200.000 evrov prihodkov od gondole.

Vir: STA

V Mariboru je danes odprla vrata montessori osnovna šola, ki jo je Zavod Antona Martina Slomška vzpostavil v prostorih škofijske gimnazije pod Kalvarijo.

odprtje montessori šole
Foto: Drago Jovič

Poleg vrtca so tako dobili tudi osnovno šolo, v katero so v prvo generacijo vpisanili 19 otrok, od tega 11 otrok v prvi razred in osem otrok v drugi razred. “Po montessori metodi je oddelek kombiniran iz treh razredov, torej je starostno heterogen,” je pojasnil strokovni direktor zavoda Ivan Štuhec. V Zavodu Antona Martina Slomška so se odločili, da na začetku vpišejo dva letnika otrok.

K temu je dodal pojasnilo da bo v naslednjih letih šola vpisovala predvsem otroke iz vrtca montessori in naj se ne bi bistveno širila. “V celotnem devetletnem obdobju bo predvidoma na koncu v osnovni šoli montessori od 150 do 160 otrok,” je dodal Štuhec.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV, ob 18.30.

V Spletni trgovini Google Play Store je od danes naprej na voljo nova brezplačna mobilna aplikacija Maribor Tour.

Nova mobilna aplikacija Maribor Tour
Foto: Karmen Razlag

Uporabniki lahko aplikacijo uporabljajo za raziskovanje mesta in njegovih znamenitosti, omogoča jim vpogled v ponudbo mesta, predstavljene pa so tudi gostilne, ki ponujajo vinsko-kulinarične užitke.

“Aplikacija Maribor Tour je kot pilotni projekt nastala v sodelovanju Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor ter Mitje Rupnika – snovalca aplikacije. S širokim naborom informacij je namenjena turistom in obiskovalcem mesta, kakor tudi lokalnemu prebivalstvu. Aplikacija se bo postopno dopolnjevala,” so sporočili iz Zavoda za turizem Maribor – Pohorje.

Po novem se boste lahko z mestnima avtobusoma št. 13 in 21 (Črnogorska in Ljubljanska) peljali vse od poslovno proizvodne cone Tezno, do trgovskih centrov Bauhaus in Merkur.

foto:

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, so z javnim podjetjem Marprom d.o.o. “v želji po vzpostavitvi čim bolj kakovostnega mestnega potniškega prometa nadgradili liniji 13 (Črnogorska) in 21 (Ljubljanska) ter tako poslovno proizvodno cono in nekatera nakupovalna središča na Teznem še bolj približala občankam in občanom“.

Mednarodni lutkovni festival Poletni lutkovni pristan, ki ga je 26. leto zapored priredilo Lutkovno gledališče Maribor, je končan. Od 8. do 31. avgusta se je zvrstilo 22 predstav in 9 drugih dogodkov.

Festival je letos sledil rdeči niti cirkusa, to je bila tudi tema fotografske razstave. Posebne pozornosti je bila deležna razstava 100 let slovenske lutkovne umetnosti. Otroci so se lahko poleg ustvarjalnih in likovnih delavnic udeležili žonglersko-lutkovne delavnice in se predstavili na zaključni produkciji.

Festival je nagovarjal gledalce vseh starosti, a večina programa je bila namenjena najmlajšim. Lutkovno gledališče Maribor se je povezalo z nekaterimi kulturnimi in drugimi deležniki v mestu: z Umetnostno galerijo Maribor, z Zvezo prijateljev mladine, Art kampom idr.

Obisk je bil izjemen, program festivala si je ogledalo več kot 8 tisoč obiskovalcev. Večina predstav je bila na ogled v zunanjem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor, a tudi v dvoranah gledališča, pred Umetnostno galerijo Maribor, v Mestnem parku in na Vojašniškem trgu.

V času festivala je otroška žirija ocenjevala predstave in štirim otroškim predstavam podelila najvišje število, to je 25 zlatih zvezdic:
– Čebula (Lea Menard, Slovenija),
– Mestno kopališče (Bratje v triku, Češka),
– Mini cirkus Bufeto (Zavod Bufeto, Slovenija),
– O dečku in pingvinu (Lutkovno gledališče Maribor, Mini teater in Moment, Slovenija).

Izmed teh je otroška žirija na zaključnem glasovanju izbrala zmagovalko: posebno nagrado festivala za najboljšo otroško predstavo Maček iz žaklja prejme predstava O dečku in pingvinu v koprodukciji Lutkovnega gledališča Maribor, Mini teatra in Momenta.
Po nekaj letih je zmagovalka predstava, ki je nastala v domačem gledališču. Mariborska premiera predstave je bila prav v času festivala, nocoj pa bo premierno uprizorjena še v Mini teatru Ljubljani.

Vir: Lutkovno gledališče Maribor