V Mariboru bodo v okviru evropskega tedna mobilnosti preuredili promet na Koroški cesti. Od 30. avgusta bo na tej cesti od Prežihove do Strossmayerjeve ulice le enosmerni promet, od 6. do 27. septembra pa se bo pridružila zapora prometa do Glavnega trga. S tem želijo eno najbolj obremenjenih cest v mestnem jedru približati pešcem in kolesarjem.

“Po opravljenih analizah smo prišli do zaključka, da s prometom, kakršen je danes, ni mogoča revitalizacija Koroške ceste, o kateri govorimo že več kot 20 let,” je na današnji novinarski konferenci povedal Igor Kos iz kabineta mariborskega župana.

Na Koroški cesti se je že od srednjega veka odvijalo živahno trgovanje, hkrati pa je že od nekdaj ena glavnih prometnih povezav v smeri Koroške in je zaradi tega zadnja desetletja preveč prometno obremenjena. Na dan se po njej pelje povprečno 18.000 vozil, kar znaša več kot 6,5 milijona vozil letno. Cestišče je dotrajano, stavbe ob njej pa večinoma propadajo, čeprav gre za središče starega mestnega jedra.

V želji, da bi cesti povrnili njeno prvotno funkcijo središča uličnega vrveža, so se na občini odločili, da v okviru evropskega tedna mobilnosti testno izvedejo nekatere spremembe prometa. Z uvedbo enosmernega prometa na odseku med Prežihovo in Strossmayerjevo ulico ter zaporo prometa na delu med Strossmayerjevo ulico in Glavnim trgom, v katerega bodo imeli vstop le avtobusi, taksiji, kolesarji, intervencijska vozila, dostava in vozila stanovalcev, želijo razbremeniti mestno središče za do 15 odstotkov prometa.

Zaenkrat bo ukrep veljal le do konca septembra. Kako bo naprej, se bodo po besedah Kosa odločili potem, ko bodo videli, na kakšen odziv bo nova prometna ureditev naletela v javnosti. Koroško cesto so za en dan že zaprli poleti v okviru Festivala Lent na pobudo društva Hiša! in takrat je bilo slišati veliko pozitivnih ocen.

Na začetku je po besedah Marjana Lepa z mariborske fakultete za gradbeništvo razumljivo pričakovati negodovanje voznikov, a izkušnje iz drugih mest kažejo, da se promet postopoma preusmeri na druge poti. Teh ima Maribor po njegovih ocenah dovolj na voljo, zato verjame, da ne bo prišlo do večjih prometnih zagat. Odpiranje Koroške ceste meščanom je sicer del celostne prometne strategije mesta, ki jo je na začetku poletja sprejel mestni svet.

Na Koroški cesti bodo v času nove prometne ureditve postavili tri krožna križišča ter zarisali kolesarske steze in tri nove prehode za pešce. Pravila za dostop do cone bodo označena s prometno signalizacijo, potek prometa pa bodo spremljali z nameščenimi števci. Stanovalci in dostava si morajo za vstop v cono pridobiti posebne dovolilnice, vsi ostali vozniki, ki bodo kljub zapori vozili po Koroški cesti, pa bodo kaznovani z globo.

Vir: STA

Iz Občine Ruše sporočajo, da bodo v ponedeljek, 24. avgusta pričeli z dobrodelno akcijo “Zbiranje pohištva in opreme za dom”. Akcija bo potekala do petka, 28. avgusta.

“Čeprav se nam včasih zdi drugače, nam izkušnje kažejo, da si znamo prisluhniti in pomagati! Potreb, stisk je veliko, a vedno več nas je tudi tistih, ki želimo pomagati.
Kar nekaj naših sokrajanov je v situaciji, da nimajo možnosti nabave pohištva in druge opreme za dom (posteljnina, kuhinjski pribor,…) s katerim bi svojim družinam lahko zagotovili vsaj osnovno kvaliteto bivanja. Iz tega razloga organiziramo akcijo zbiranja pohištva in opreme za dom, ki ga bomo podarili in namenili sokrajanom, ki jim trenutna situacija ne omogoča, da si ga priskrbijo sami. AKCIJA BO POTEKALA OD PONEDELJKA, 24. 8., DO PETKA, 28. 8. 2015 – PROSIMO VAS, DA SPOROČITE KATERE ARTIKLE ŽELITE PODARITI, VAŠ NASLOV IN KONTAKTNI TELEFON PRIJAZNI GOSPE KSENIJI NA OBČINO RUŠE, NA TELEFON 02/671 93 40 ALI EMAIL NASLOV urad.zupana@ruse.si VSAK DELOVNI DAN MED 8:00 in 15. URO. Za prevoz in logistiko bomo poskrbeli mi v dogovoru z vami, če je le možno, vas vljudno prosimo, da so stvari še v uporabnem stanju, saj artiklov, ki drugače sodijo na odpad ne bomo mogli odpeljati. »Podariti pomeni dati nekaj, česar imaš dovolj, da deliš«,” so sporočili iz ruške Občine.

Člani sodnega senata okrožnega sodišča v Mariboru so 47-letnemu električarju Robertu McCllainu izrekli 10 let zaporne kazni. Tožilci so sicer zahtevali 12 let, ker naj bi aprila letos skušal zadaviti policista.

Slika je simbolična

Policist Branko Brezovšek je 9. aprila zvečer na Dupleški cesti v Mariboru ustavil avto Elektra Maribor, ki ni imel prižganih luči. Od voznika McCllaina je zahteval dokumente in odredil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,6 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
Ko mu je pisal globo, ga je McCllain – po navajanju policista – zgrabil za uniformo in ga začel vleči iz avta. Najprej naj bi ga poskušal zadaviti, zatem pa ubiti z nožem. Policistu se je uspelo ubraniti in napadalca spraviti iz avta, zatem pa je po radijski zvezi poklical na pomoč.

Obtoženi McCllain je včeraj znova zatrdil, da policista ni hotel umoriti. Razlagal je o težavah doma zaradi bolezni partnerke, policistov postopek tistega večera pa označil za nepravilnega in nekorektnega. Njegova zagovornica Maja Praviček je menila, da bi ga sodišče lahko spoznalo za krivega kvečjemu preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in ne poskusa umora.
Sodni senat je po pričanju izvedenca psihiatrične stroke ocenil, da je obtoženi dejanje zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ter se pri odmeri višine kazni spustil do dovoljene spodnje meje.

Po dogodku na Dupleški cesti so predstavniki sindikata policistov od generalnega direktorja policije zahtevali ukrepe, da do takšnih primerov ne bi več prihajalo. Zahtevajo pa, da morata obenem patruljirati vsaj dva policista, v mariborskem primeru je bil policist namreč sam.

Vir: STA

Štiri mariborska javna podjetja, Nigrad, Mariborski vodovod, Snaga in Energetika Maribor, so tudi uradno pristopila k sporazumu o izvedbi odpusta dolgov. Podjetja so vloge sicer sprejemala že od 1. avgusta, današnji podpis aneksa pa pomeni še formalen pristop k projektu. Sicer je k sporazumu doslej pristopilo že več kot sto občin in podjetij.

Kot so sporočili z mariborske občine, so se na koordinaciji zavezali, da bodo poskušali skupaj oblikovati enoten model odpisa dolgov, po katerem bi se ravnala Mestna občina Maribor in javna podjetja. Ta nameravajo po vzoru mariborske občine počakati na konec zbiranja vlog, torej 31. oktober, oddane vloge bodo nato pregledali in po svojih zmožnostih vsem upravičencem odpisali sorazmerno enak delež.

Uradni pristop javnih podjetij k odpisu dolgov v Mestni občini Maribor pozdravljajo. Mariborska podžupanja Jelka Černivec je ob podpisu aneksa dejala, da se zavedajo, da s tem enkratnim odpisom dolgov, katerega višino bodo vsi določili v začetku novembra, ne bodo rešili problemov ljudi v stiski, upa pa, da bodo to stisko vsaj nekoliko omilili.

Hkrati pa so podjetja, ki delujejo v več občinah, izrazila upanje, da bodo tudi preostale občine pristopile k podpisu. Direktor podjetja Mariborski vodovoda Danilo Burnač je tako pozval, da se sporazumu pridruži vseh 19 občin lastnic Mariborskega vodovoda, da bodo lahko tudi uporabniki iz teh občin uveljavljali pravico do odpisa dolgov.

Tudi po besedah direktorja Snage Aleša Vajngerla si želijo, da bi k podpisu pogodbe o odpisu dolgov pristopile tudi ostale občine, v katerih so koncesionar in so njihove lastnice.

O pristopu k projektu javnost obveščajo tudi z občine Brežice, kjer bo sklep o višini odpisa dolgov sprejel občinski svet potem, ko bo iz zbranih vlog za odpis dolgov razviden skupni znesek dolga in posledice za občinski proračun.

Z občine Brežice so danes sporočili, da sta k podpisu sporazuma pristopili občina in tamkajšnja komunala. Kot so zapisali, so skupaj ugotovili, da je v občini določeno število občanov, ki so v stiski in ne zmorejo zagotoviti sredstev za plačilo dolgov, hkrati pa so opozorili tudi na načrtno izmikanje plačilu obveznosti, s katerim se srečujejo tako šole kot javno podjetje.

Obrazci za vlogo za odpis dolgov bodo na voljo na spletni strani občine, javnega podjetja in javnih zavodov. Predloge za odpis dolga iz naslova neplačila vrtca in predloge za odpis dolga zaradi neplačane prehrane v osnovnih šolah sprejemajo vrtci oziroma osnovne šole.

Pri tem je brežiški župan Ivan Molan poudaril, da nekatere šole že tesno sodelujejo s centrom za socialno delo, zato nimajo zapadlih dolgov, saj center socialno šibkim družinam lahko pomaga pri plačevanju položnic za šolsko prehrano z različnimi oblikami denarne pomoči. Zato je predlagal, da se v prihodnje s centrom povežejo še ostale šole, s čimer lahko olajšajo marsikatero stisko.

Sicer pa občane na brežiški občini tudi opozarjajo, da lahko na spletni strani ministrstva za delo sami preverijo, ali so upravičenci do enkratnega odpisa dolga.

Podjetja in občine, ki so podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim, so začela vloge za odpis starih dolgov sprejemati s 3. avgustom. Vloge bo mogoče oddati vse do konca oktobra. Kot je razvidno z objave na spletni strani ministrstva za delo, je k sporazumu pristopilo že več kot sto občin in podjetij.

Po zakonu o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov lahko za odpis terjatev zaprosijo tisti, ki imajo stare dolgove, kot so računi za elektriko, plin, vodo, ogrevanje, komunalo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, plačilo vrtca in šolske prehrane ali če morajo vračati preveč nakazane socialne prejemke.

Vir: STA

Lutkovno gledališče Maribor bo prvo premiero v novi sezoni znova izvedlo v okviru Poletnega lutkovnega pristana. V petek bo premiera predstave O dečku in pingvinu, ki je nastala v koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana in društvom Moment ter govori o prijateljstvu.

Predstava O dečku in pingvinu je nastala ob motivih slikanice Lost and Found (Izgubljen in najden) Oliverja Jeffersa, ki sodi med najbolj priljubljene in nagrajevane avtorje slikanic na svetu. Po slikanici so leta 2008 naredili tudi animirani film.

Predstavo, namenjeno najmlajšim otrokom, je režiral Zoran Petrovič, absolvent magistrskega študija režije na gledališki akademiji DAMU v Pragi. V Mariboru je dejaven predvsem kot vodja društva Moment in festivala neodvisnega gledališča Prestopi, za Lutkovno gledališče Maribor pa je že pred dvema letoma režiral predstavo Vselej ista zgodba.

Tokratna predstava O dečku in pingvinu govori o osamljenosti, drugačnosti in medsebojnem razumevanju. Zgodba o dečku, ki nekega dne pred vrati najde pingvina in ga želi nekomu ali nekam vrniti, je nežna, duhovita in preprosta. Deček in pingvin skozi pustolovsko potovanje najdeta pot do cilja – iskrenega prijateljstva.

Igralec Lutkovnega gledališča Maribor Miha Bezeljak spretno prehaja med lutkovno animacijo tehnološko raznovrstnih lutk in predmetov ter živo igro. Uporabljene so zelo raznolike lutkovne tehnologije in vrste lutk: ročne lutke, igrače, predmeti, vodene lutke, marionete. Scenografija je zasnovana tako, da v središče dogajanja postavlja otroke, ki sedijo v krogu na odru sredi dogajanja, zato da dečku in pingvinu pomagajo na poti.

Scenograf in tehnolog predstave je mariborski lutkovni mojster Primož Mihevc. Muzikologinja Lea Čehovin je avtorica klavirske glasbe, ki nazorno slika čustva in barva razpoloženje. Dramaturg predstave je diplomant študija dramaturgije na gledališki akademiji DAMU v Pragi Marek Turošik.

Premiera v Mini teatru v Ljubljani bo 1. septembra.

Prihajajoča sezona Lutkovnega gledališča Maribor bo prinesla šest novih uprizoritev, ki jih po besedah direktorice gledališča Mojce Redjko povezuje tematika radovednosti.

Vir: STA

Po 15 letih uspešnega delovanja je največje nakupovalno središče v SV Sloveniji globoko zapisano v srcih tamkajšnjih prebivalcev, Maribor pa se je z vstopom v novo tisočletje postavil na zemljevid mest z najsodobnejšimi nakupovalnimi središči. Praznovanje 15. rojstnega dne Europarka v Mariboru bo nepozabno zaradi velikega koncerta v središču mesta, predaje donacije Kliniki za pediatrijo UKC Maribor, veselega dogajanja v nakupovalnem središču ter velike nagradne igre.

»Človekov pogled v preteklost je običajno nekoliko nostalgičen, naš pa je vse prej kot to. Ponosni smo na prehojeno pot, saj je vsa leta kazala trend napredka. S tem pa je naraščala tudi naša odgovornost do vse večjega števila kupcev in obiskovalcev. V 15 letih smo jih našteli že okoli 100 milijonov, kar pomeni nekaj več kot 20.000 obiskovalcev na dan,« je v uvodu novinarske konference povedala center managerka, Simona Mandl. »Tudi poslovno je letošnje leto nadvse uspešno. V 2015 smo zabeležili 2,8-odstotno rast prometa,« je še poudarila Simona Mandl. Precejšnjo pozornost so vsa leta namenjali družbeno odgovornemu ravnanju, zato je tudi Europarkovo praznovanje jubileja zastavljeno v tej smeri. Zaznamovala ga bo donacija v višini 15.000 evrov, ki so jo namenili Kliniki za pediatrijo UKC Maribor za zagon programa »Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog«. Doniranemu znesku bodo dodali še ves izkupiček od prodanih Europarkovih priložnostnih »eko« nakupovalnih vrečk, ki jih bo v naslednjih dneh mogoče kupiti v informacijski pisarni v pritličju Europarka.

Boštjan Brantuša, direktor SES Slovenija, je na mariborski Europark še posebej ponosen, saj ga je pred leti tudi sam vodil. »Europark in ostala tri SES-ova nakupovalna središča (Citypark Ljubljana, Citycenter Celje in Center Interspar Vič Ljubljana) so pred leti orala ledino na področju tovrstne trgovinske ponudbe, danes pa predstavljajo nosilce sodobnega trgovanja. Držati primat na tem področju pomeni tudi nenehno vlaganje v sodobne tehnologije in kadre,« je dejal Boštjan Brantuša in svojo trditev podkrepil s podatkom o investiranih sredstvih za povečanje energetske učinkovitosti objekta v Mariboru, ki letos znašajo 1,1 mio evrov.

Petra Romih, vodja marketinga, je ena tistih, ki lahko z Europarkom praznuje tudi svojo 15-letno kariero v tem največjem nakupovalnem središču SV Slovenije. »V vseh teh letih je Europark skrbel tudi za zelo pestro dogajanje za vse generacije. Zvrstilo se je več kot 3000 različnih dogodkov, od tradicionalnih praznikov do glasbeno – umetniških nastopov vrhunskih mednarodno priznanih ali lokalnih umetnikov. Za tokratni jubilej pa smo se odločili prestopiti okvire ustaljenega dogajanja na domačem »dvorišču« in bomo Mariboru podarili nepozabno glasbeno dogajanje na Trgu Leona Štuklja,« je v predstavitvi prazničnih dogodkov izpostavila Petra Romih in nadaljevala: »Europark bo z Mariborčani praznoval v soboto, 22. avgusta, ko se bo skozi ves dan na Trgu Leona Štuklja »dogajalo«. Najmlajše bodo zabavali Čuki in Ribič Pepe, vrhunec pa bomo doživeli z velikim koncertom skupine Siddharta.«Praznična pa bo tudi zadnja sobota v mesecu, 29. avgusta, ko bo na osrednjem prireditvenem prostoru Europarka svečana predaja donacije predstavniku Klinike za pediatrijo UKC Maribor, posladkati se bo moč s torto velikanko, obiskovalci bodo uživali v glasbenih nastopih Maje Keuc, Alye in Sebastiana ter vrteli veliko Kolo sreče. V izbranih prodajalnah in lokalih bodo na praznično soboto vse obiskovalce razvajali tudi s 15-odstotnim rojstnodnevnim popustom. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji mode, saj bo popoldan še glamurozna modna revija z vrhunskimi modeli in prej omenjenimi glasbenimi gosti. Za najmlajše obiskovalce pa so med 20. in 29. avgustom pripravili Europarkov otroški festival z gostiteljico Veverico Mico in najljubšimi risanimi junaki v 1. nadstropju Europarka.

Mariborski župan Andrej Fištravec se je v odzivu na poročilo računskega sodišča, ki je njegovi lanski volilni kampanji podalo negativno oceno, obregnil ob dejstvo, da gre za edino revizijo, ki je bila opravljena med vsemi 17 kandidati za župana. 15.600 evrov dolga pa bo po besedah Fištravca vodja volilne kampanje poravnal do konca leta.

Fištravec je sporočilu za javnost zapisal, da je bil edini revidiranec v postopku računskega sodišča vodja volilne kampanje Darko Berlič. Slednjemu sodišče med drugim očita, da na posebnem transakcijskem računu za volilno kampanjo ni zbral sredstev za plačilo nastalih 15.600 evrov stroškov in da je s tega računa plačal 3900 evrov, ki ne sodijo med stroške volilne kampanje.

“Dejstvo, da je po zaprtju volilnega računa ostal določen dolg, ki je bil pravilno naveden, demantira vse tiste, ki so tekom kampanje trdili, da je ta razkošna, bogata in financirana iz javnih sredstev,” je zapisal Fištravec in dodal, da je dolg vodja volilne kampanje prevzel nase, poravnati pa ga namerava do konca leta.

Župan se sicer strinja z Berličevim stališčem, da je zakon o volilni in referendumski kampanji pisan predvsem v korist parlamentarnih strank, ki ga tudi na koncu sprejemajo.

Glede na določila zakona se je po njegovem potrebno vprašati, zakaj ne opredeljuje in zajema tudi poročanja o financiranju volilnih opravil. S takšno ureditvijo se samo povečuje dejanska vsota sredstev, ki se lahko glede na zakon porabijo za volilne kampanje v popolnoma nedoločljivo skupno vsoto z vsemi možnimi tveganji.

Kot je zapisal Fištravec, je sicer Berlič posamezne napake, ki jih je navedlo računsko sodišče že tekom postopka odpravil, sodišče pa ni zahtevalo odzivnega poročila.

Mariborski župan ob tem ne more mimo dejstva, da je bila to edina revizija, ki je bila opravljena med vsemi 17 kandidati za župana v Mariboru. “Pa ne samo to, po mojih informacijah sem edini izmed 811 županskih kandidatov v celotni Sloveniji, katerega volilno kampanjo se je odločilo revidirati računsko sodišče,” je še zapisal v sporočilu.

Vir: STA

Računsko sodišče je lanski volilni kampanji mariborskega župana Andreja Fištravca podalo negativno oceno. Organizatorju med drugim očita, da na posebnem transakcijskem računu za volilno kampanjo ni zbral sredstev za plačilo nastalih 15.600 evrov stroškov in da je s tega računa plačal 3900 evrov, ki ne sodijo med stroške volilne kampanje.

dr. Andrej Fištravec, arhiva

Negativno mnenje glede pravilnosti poslovanja v volilni kampanji je računsko sodišče izreklo organizatorju Fištravčeve volilne kampanje Darku Berliču zaradi tega, ker na posebnem transakcijskem računu za volilno kampanjo ni zbral sredstev za plačilo vseh nastalih stroškov volilne kampanje. Ni namreč zbral 15.580 evrov za plačilo neplačanih obveznosti stroškov tiska plakatov in najema oglasnih površin, okoli 100 evrov prispevka pravne osebe zasebnega prava pa ni nakazal v humanitarne namene.

Kar zadeva pravilnost poročanja v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji, je računsko sodišče Berliču izreklo mnenje s pridržkom. Sodišče je zmotilo, da med zbranimi sredstvi ni izkazal druge oblike prispevka fizične osebe za prevzeto obveznost plačila stroška volilne kampanje v znesku 400 evrov ter da je med zbranimi sredstvi dvakrat izkazal znesek obresti. Problematično je tudi to, da je med porabljenimi sredstvi izkazal stroške v znesku 2535 evrov, ki ne sodijo med stroške volilne kampanje, je še razvidno iz objavljenega poročila na spletni strani sodišča.

Računsko sodišče ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, ker je Berlič že med revizijskim postopkom izvedel ustrezna popravljalna ukrepa. Tako je spornih 100 evrov nakazal Društvu za zdravo življenje Nova pot Radenci.

Kot je razvidno iz revizijskega poročila, je Berlič v poročilu o financiranju volilne kampanje izkazal zbrana sredstva v znesku 15.968 evrov. Ravno toliko denarja so tudi porabili, neplačane obveznosti pa znašajo 15.635 evrov, torej še enkrat toliko.

Vir:STA

V letalskem prevozniku Adria Airways so z dosedanjim zanimanjem za polete med Mariborom in Londonom z mariborskega letališča, ki so jih vzpostavili na začetku junija, zadovoljni. “Kot načrtovano, za zdaj povezava ostaja do konca septembra. Odločitev o morebitnem podaljšanju bomo sprejeli v prihodnjih dneh,” so danes povedali v podjetju.

Čeprav je predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur po junijskem sestanku z mariborskim županom Andrejem Fištravcem napovedal, da se bodo o prihodnosti linije tudi po poletju odločili julija, je podaljšanje letov, ki so zaenkrat edini redni leti z mariborskega letališča, še vedno pod vprašajem.

Kot izpostavljajo na mariborski občini, je nadaljnji obstoj letalske linije iz Maribora v London odvisen od dogovorov med lastnikom Aerodroma Maribor in Adrio Airways. “Zagotovo si v Mestni občini Maribor ohranitve linije želimo. Obstoječa linija bi zagotovo pozitivno vplivala na razvoj turizma in vzpostavljanje in spodbujanje gospodarskih tokov,” so pojasnili.

Za ohranitev rednih linij je nujna tudi podpora lokalne skupnosti, ki jo želi mariborska občina zagotoviti s koordinacijo med občinami za oblikovanje jamstvenega sklada, osredotočenega na razvoj turizma s posebnim poudarkom na razvoju mariborskega letališča.

“Dogovori o oblikovanju modela sklada, v katerega bi bile vključene občine Severovzhodne Slovenije, če bi se odločile sodelovati, še potekajo. Za konec meseca avgusta je sklican sestanek z župani 16 občin Severovzhodne Slovenije, ki predstavljajo večje občine ali občine z močno turistično industrijo, za katere mislimo, da bi lahko skupaj oblikovali najboljšo rešitev,” so za STA še povedali na mariborski občini.

Vir: STA

V Mariborski livarni Maribor (MLM) so po odobreni državni pomoči lažje zadihali. “Prve potrditve naročil na osnovi te kapitalske spremembe smo že dobili, prav tako smo zagnali tudi novo poldrugi milijon evrov obsegajočo investicijo, ki je pogoj za izpolnitev vseh naročenih aluminijskih ulitkov,” je povedal predsednik uprave Dušan Goršek.

MLM se je v zadnjem obdobju specializirala za proizvodnjo in dodelavo aluminijskih ulitkov za avtomobilsko industrijo. “Naredili smo preskok na eni strani v specializacijo na segment aluminijskih ulitkov za avtomobilsko industrijo, na drugi pa v dodelavne storitve aluminijskih ulitkov na za tovrstno dodelavo specializirani, robotizirani lokaciji v Lenartu. Vzpostavili smo nekaj deset razvojnih projektov, ki lahko zadovoljijo pričakovanja avtomobilskih proizvajalcev za modele naslednjih generacij, povečali število zaposlenih nad 500 sodelavcev ter pridobili tudi nekaj novih poslov, ki so nadomestili prejšnje,” je povedal Goršek.

Pri tem so imeli po njegovih besedah poglavitno težavo v dejstvu, da so bili kapitalsko šibki za izražanje stabilnosti poslovanja, kar se kaže kot poglavitni dejavnik odločanja za sklepanje večjih poslov. “S sklepom Evropske komisije, da je potencialna državna pomoč skladna z evropsko zakonodajo, in kasneje s strani vlade ponovno potrjeno konverzijo terjatev v lastniški delež Republike Slovenije pa to pomanjkljivost odpravljamo. Zato računam na novo obdobje in generacijo tako razvojnih kakor tudi aktualnih dobaviteljskih projektov, s čimer se bomo ponovno približali doseganju zastavljenih ciljev in operativnih planov,” je še dodal.

Vlada je konec julija MLM odobrila državno pomoč v obliki konverzije dela terjatve, ki izvira iz unovčenega državnega poroštva za posojilo, v kapitalski delež. Od 5,1 milijona evrov naj bi v kapital pretvorili 4,3 milijona evrov, preostanek naj bi bil poplačan septembra. Unovčenje terjatve bi za MLM pomenilo stečaj.

S prenosom terjatev bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) je ta institucija postala več kot 99,6 odstotna lastnica MLM.

Vir: STA