V Poslovnem Mariboru smo predstavili mlado in ambiciozno podjetje, ki ga spremlja jasna usmeritev pri vseh poslovnih procesih. Trenutno so na slovenskem trgu edini ponudnik vrhunskega prezračevalnega sistema LUNOS, ki uporabnikom nudi številne ugodnosti. V naslednjih nekaj letih želijo postati pomemben partner vseh, ki si želijo zase in za naslednje generacije zagotoviti varno, ekonomično in zdravo kulturo bivanja.
Do 1. januarja je dovoljena uporaba določenih pirotehničnih izdelkov prve kategorije. Prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok, pa ostaja prepovedana. Uporaba pirotehnike, še posebej prepovedane in predelane, prinaša nevarnosti.
Lani so policisti obravnavali 129 kršitev v zvezi z eksplozivi in pirotehničnimi izdelki, leto prej več kot pol manj. Zasegli so skoraj 170.000 pirotehničnih izdelkov in obravnavali 42 poškodb premoženja, predvsem zabojnikov za smeti, nabiralnikov in oken.
Humanitarno društvo UP-ornik je od animimnih dobrodelnežev prejelo cel bitcoin.
»Fantje, iskrena hvala, po vaši zaslugi so rešena štiri stanovanja,« je na svojem facebooku zapisal Boris Krabonja.
Krabonja je za nacionalko ob tem med drugim dejal, da dokler ni videl stanja na računu, temu ni verjel.
Vrednost digitalne valute bitcoin se v decembru giblje med dvanajst in sedemnajst tisoči evrov.
Delavci Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so danes od polnoči do 9h že znižali gladino za skoraj tri metre. To pomeni, da so približno na polovici do končne, približno 6,5 metrov znižane gladine, ki jo morajo doseči za varno popravilo poškodovane zapornice na hidroelektrarni (HE) Mariborski otok.
Gladina vode v rečni strugi od HE Fala do HE Mariborski otok (oz. v Brestrniškem jezeru) se v eni uri zniža za največ 20 centimetrov. Tako bodo predvidoma jutri zjutraj okoli 6h ali 7h dosegli končno nižino gladine vode, ki bo zaposlenim na DEM-u omogočala varno popravilo poškodovane zapornice na pretočnem mestu številka 4. Pri vstavljanju pomožnih zapornic pa jim bodo pomagali tudi potapljači. Več v video izjavi direktorja DEM Andreja Tumpeja.
Poziv občanom: ne hodite preblizu struge
Kot je zagotovil Tumpej, nevarnosti za razlivanje vode ali za poplave ni. Prav tako je zagotovil, da nadzorovano in dovolj počasi spuščajo nivo vode, s čimer ribam in ostalim organizmom v vodi omogočajo, da se lahko pravočasno umaknejo na varno. “Seveda si ne domišljamo, da ni nobene možnosti, da bi v kakšni kotanji še ostale, a bomo v dogovarjanju z Direkcijo za vode Republike Slovenije, Zavodom za varstvo narave in Ribiško družino Ruše poskrbeli za primerne ukrepe,” je dejal Tumpej. Poziva pa občane in občanke, naj se zavedajo nevarnosti hoje po rečni strugi, četudi bi se ta zdela mikavna, ker bo pogled na nabrežje drugačen, kot so ga vajeni. Več v videu.
Mariborčani v teh dneh izbirajo ime novega električnega mini busa, ki bo občanom in občankam nudil brezplačni prevoz po središču mesta oz. po peš coni. Gre za novo mestno iniciativo, s katero so prisluhnili potrebam Mariborčanov.
Danes se je zaključila glavna obravnava sodnega postopka, v katerem rektor mariborske univerze Igor Tičar zaradi razžalitve toži Marijo Javornik Krečič, predsednico visokošolskega sindikata na Univerzi. Ona in njen zagovornik pričakujeta oprostilno sodbo, odvetnik Tičarja pa denarno kazen.
Sodni senat s sodnico Barbara Nerat na čelu bo sodbo izrekel jutri ob 9.30. Med tem, ko je rektor Tičar v odgovor na vprašanje kaj pričakuje jutri povedal le “lep dan” in med tem ko izjav za medije ni dajal niti njegov odvetnik Janko Jerman, so bili po današnji glavni obravnavali bolj zgovorni obdolžena Marija Javornik Krečič, njen zagovornik Borut Mihurko in Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki je z današnjim obiskom Maribora in prisotnostjo v razpravni dvorani, izkazal podporo sindikalni kolegici Javornik Krečičevi. Podrobnosti v video izjavah.
Vsak zagovarjal svoje
Danes smo v razpravni dvorani št. 13 na mariborskem okrožnem sodišču poslušali zaključne besede (vseh) strank, udeleženih v sodnem postopku. Prvi je spregovoril Janko Jerman, pooblaščeni zagovornik Igorja Tičarja. Med drugim je izpostavil, da je obdolžena Javornik Krečičeva nesporno razžalila Tičarja, “ker se je dobro zavedala svojih besed, njihovega pomena in pomena javne objave“. Njene očitke o rektorjevem osebnem seksizmu, kakor tudi o njegovi malverzaciji, je označil kot objektivno žaljive ter poudaril še, da so imele precej negativen vpliv na rektorja Tičarja, tako zasebno kot tudi službeno. Tičar sam ničesar ni želel dodati.
Borut Mihurko je v svojih zaključnih besedah med drugim izpostavil, da je obdolžena M. Javornik Krečič svoje besede izrekla kot resno kritiko “v duhu stanja in odnoso, ki so vladali na univerzi, katere zakoniti zastopnik je rektor.” Poudaril je še, da so se vse njene kritike nanašale zgolj na rektorjevo delo, ne pa na njega zasebno.
Začetek konca
Zaključne besede obdolžene Marije Javornik Krečič smo v pisni obliki prejeli v uredništvo in jih spodaj objavljamo v celoti.
Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. V treh mariborskih trgovskih centrih – Europarku, Qlandii in Mercatorju, strokovne sodelavke Centra za socialno delo Maribor predstavljajo Labirint nasilja.Strokovne delavke Centra za socialno delo s pomočjo prostovoljk včeraj in danes, 25. novembra predstavljajo Labirint nasilja. Zainteresiranim obiskovalcem so v na voljo informacije in različne zloženke, ki so namenjene osveščanju in informiranju o možnih oblikah pomoči z namenom prekinitve nasilja.
Želimo si, da postanemo kot družba čimbolj osveščeni in odzivni na vsakršno nasilje, saj je nasilje, kršenje osnovnih človekovih pravic. V Centru za socialno delo Maribor s programi na področju preprečevanja nasilja v družini, želijo opozoriti najširšo javnost na pomen problema nasilja in prisotnost stiske, nemoči, ko se žrtev znajde v labirintu iz katerega pogosto sama ne vidi izhoda.
Nasilje je prisotno v vseh kulturah in v vseh družbenih slojih. Zmotno je razmišljanje, da je prisotno zgolj med revnimi in slabše izobraženimi osebami. Statistike kažejo, da je v Evropski uniji vsaka četrta ženska vsakodnevno deležna nasilja v svojem domu ali izven njega. Prva Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih je pokazala, da je vsaka druga ženska v Sloveniji od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Večina povzročiteljev fizičnega nasilja nad ženskami je moških.
Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da so ob nasilju nad žensko deležni tega nasilja tudi otroci. Zakon o preprečevanju nasilja v družini, jim je dodelil status žrtve nasilja, če živijo v družini, kjer se izvaja nasilje, ne glede na to ali je bilo nasilje storjeno direktno nad njimi. Posledice nasilja jih spremljajo, jim jemljejo energijo, ki bi jo potrebovali za uveljavljanje svojih potencialov. Zavedamo se, da samo osveščeni odrasli ljudje lahko in zmoremo zaščititi otroke pred vsemi oblikami nasilja.
21-letni Tim Gajser, eden najhitrejših motokrosistov na svetu, se je odločil pomagati bodočim mariborskim mamicam. Sam je sicer rojen na Ptuju, kot predstavnik družinskega podjetja GT 243 pa je mariborski porodnišnici doniral pripomočke za dojenje.
V okviru tedna dojenja, ki ga obeležujemo med 1. in 7. oktobrom, sta Tim in njegov oče Bogomir Gajser v imenu družinskega podjetja GT 243 mariborski porodnišnici podarila pripomočke za dojenje v vrednosti 1000 EUR. Bodočim mariborskim mamicam bodo tako na voljo nove blazine za dojenje, pručke, grelniki za stekleničke itd. Zakaj Timu ta gesta tudi osebno veliko pomeni, izveste v njegovi video izjavi.
Babice, medicinske sestre in zdravniki bodo lahko mamicam nudili več podpore
Osebje porodnišnice UKC Maribor je izjemno hvaležno za donacijo, saj bodo z novimi pripomočki porodnicam še lažje pomagali v začetnih fazah dojenja. Donacijski ček so prevzeli predstojnik oddelka Faris Mujezinović, vodja zdravstvene nege oddelka Rosemarie Franc in glavna medicinska sestra Danijela Pušnik.
“Idejna vodja kar porodnišnica potrebuje (torej blazine) je bila medicinska sestra Vesna Mahmutovič. Realizacijo in iskanje donatorjev je moje delo, ki sem mariborski porodnišnici, kot zahvalo za vso skrb po težkih izkušnjah in zaslugah ge. Mahmutovič in dr. Lampelj Maje tudi ta bon priskrbela,” je povedala Tadeja Vantur, mamica, ki je pred nekaj leti tudi rodila v porodnišnici UKC Maribor in to idejo podprla.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.
„Gremo mi na boljše“, so se bili enotni mariborski brezdomci. Prostor na Šentiljski cesti jim je zagotovila Mestna občina Maribor. S tem pa bo v letošnji zimi lahko na toplem in pod streho spalo 24 oseb.
Namesto v vlažnih, premajhnih, dotrajanih in preslabo opremljenih prostorih, bodo brezdomci lahko “na novo zaživeli” na Šentiljski c. v Mariboru. V nakup in sanacijo nepremičnine je Mestna občina iz proračuna zagotovila približno 160 tisoč evrov. Več v video izjavi župana MO Maribor Andreja Fištravca.
Dokončno naj bi zavetišče preselili do novembra, še pred selitvijo pa so nove sosede povabili na skupni piknik. Tako so skušali pokazati, da se želijo vključiti v sosesko, ki zanje predstavlja pomemben dvig kakovosti bivanja. Stanovalci Šentiljske in bližnje okolice so jih lepo sprejeli.
Oktobra dobrodelni koncert
16. oktobra ob 18h v SNG Maribor pripravljajo dobrodelni koncert za Zavetišče za brezdomce Maribor s sloganom »Gremo mi na boljše«. Na dobrodelnem koncertu, kjer bo Zavetišče za brezdomce zbiralo sredstva za delovanje programa zavetišča in aktivnosti, ki jih izvajajo, bodo nastopali dijaki mariborskih srednjih šol. Vstopnice bo od 29. septembra možno kupiti na Eventimovih prodajnih mestih.
Tudi v Mariboru naj bi imeli drugi tir, ki je posredno odvisen od odmevnega drugega tira med Divačo in Koprom, zaradi katerega je razpisan referendum. Sta pa minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec danes govorila tudi o (ne)smiselnosti uporabe vinjet na mariborski obvoznici.
V Mariboru in bližnji okolici naj bi se v kratkem začeli izvajati projekti, ki so “tleli” že desetletje – kot denimo: obnova glavne železniške postaje, železniška proga od Maribora do Šentilja, podvoz pod železniško progo na Ljubljanski cesti, razširitev letališča Maribor, t. i. limbuška obvoznica, priklop južne obvoznice na avtocesto ter prenos podaljška Tržaške ceste iz občinske v državno cesto (s čimer bi lahko država financirala obnovo tistega dela enega najbolj prometno obremenjenih križišč v Mariboru, ki je iz letošnje obnove “izvisel”). “Če bi vladi uspelo potrditi takšne načrte, bi to predstavljalo nov mejnik v razvoju mariborske regije“, je dejal mariborski župan Fištravec in tako izrazil zadovoljstvo nad doseženimi dogovori. “Intenzivno delamo na pripravi državnega prostorskega načrta. V mesecu septembru pričakujemo, da bo na vladi sprejet sklep o začetku priprave in potem, v skladu z začrtano časovnico, bi bil ta prostorski načrt v spomladanskih mesecih naslednjega leta sprejet,” je danes dejal Gašperšič, minister za infrastrukturo.
Najprej podvoz pri Ljubljanski cesti
Od vseh naštetih je trenutno najbliže realizaciji projekt podvoza pod Ljubljansko cesto. Predvideno je, da se bo na septembrsko sejo Mestnega sveta uvrstilo točko dnevnega reda za potrditev investicijske dokumentacije PIZ (predinvesticijska zasnova) ter IP (investicijski program). Skupna ocenjena projektantska vrednost del znaša: 7.968.552,18 € z DDV. V ta sklop investicije pa je vključena tudi celovita obnova in revitalizacija Magdalenskega parka (pogoj ZVKD). “Načrt krajinske arhitekture parka je sestavni del projektne dokumentacije in se izvaja hkrati z ostalimi deli. Ocenjena vrednost del na parku je 660.000 € z DDV. V sklopu del je tudi ureditev kolesarske steze Ob Železnici do nadvoza na Titovi cesti in naprej proti Europarku. V križiščih Ljubljanska ul. z Ul. Moše Pijade in Jezdarsko ulico bosta izvedena krožišča,” so še pojasnili na MO Maribor.
Odvisnost od referenduma
Po besedah ministra Gašperšiča se lahko zgodi, da bodo v primeru, če vladni predlog projekta drugega tira na referendumu pade, ogroženi tudi mariborski prometno-infrastrukturni projekti, ker državi ne bi ostalo dovolj denarja. Vse te projekte, ki sta jih danes omenjala minister in župan, naj bi bilo možno realizirati pod pogojem, da bo drugi tir izveden na način, kot so ga predlagali na vladi. Ta predlog naj bi namreč s predvideno finančno strukturo zagotavljal dovolj nizek “prispevek” davkoplačevalskega denarja, da bi ga ostalo dovolj za projekte na Štajerskem. “Na ta način bodo ta proračunska sredstva ostala na voljo za te projekte. To je zelo pomembno. V kolikor bi zakon padel, bi to pomenilo, da bi bil proračun bistveno bolj obremenjen s projektom drugega tira in bi lahko bila na ta način ogrožena izvedba ostalih projektov,” je dejal minister Gašperšič.
Razširitev mariborskega letališča Edvarda Rusjana
V prostorskem načrtu je predviden tudi tirni priključek za mariborsko letališče, ali se bo dodal še industrijski tir za Magno, pa je odvisno od tega ali bo projekt Magna Nukleus uspešno realiziran. Glede na to, da je E-forum ovrgel namero o pritožbi, je zdaj nekoliko več možnosti za realizacijo. Prav tako naj bi širili in sčasoma tudi obrnili pristajalno pisto, predvsem zaradi načrtovanih potniških linij s Kitajsko. Po teh naj bi namreč prevažali potnike z bistveno večjimi letali, kot so ta, ki trenutno pristajajo v Mariboru.
(Ne)smiselnost vinjet
Potem ko so na MO Maribor podali pobudo pristojnim na nacionalni ravni naj poiščejo način, kako bi lahko del mariborske obvoznice izvzeli iz vinjetnega sistema, sta župan Fištravec in minister Gašperšič o tem razpravljala tudi na današnjem sestanku. “Ugotovila sva, da je pobuda smiselna, ker gre za en manjši odsek, tako da se bomo znova obrnili na DARS in na ministrstvo in jaz upam, da bomo v naslednjem mesecu dveh to vprašanje tudi razrešili“, je dejal Fištravec. “Očitno je prišlo pri dosedanjih pobudah do nekega nesporazuma, tako da bomo to pobudo pravzaprav na novo preučili,”, je dodal minister Gašperšič.
Potem ko so novi, kitajski investitorji prevzeli mariborsko letališče, že načrtujejo tam vzpostaviti tovarno za razgradnjo letal. Ta naj bi se v prihodnosti povezovala v projekt krožnega gospodarstva. Kot je poudaril župan MO Maribor Andrej Fištravec, pa je (tudi za to) ključno, da se najprej realizira prihod Magne.
Če se bo realiziral načrtovani prihod Magne, še ni popolnoma jasno, bi pa naj imelo to pozitivni učinek na SHS Aviation, kitajske lastnike Aerodroma Maribor. Sprejem mednarodnega giganta, kar Magna je, bi namreč lahko bil temeljit argument za prepričevanje letalskih družb, da bi svoja letala razgrajevali v Mariboru in ne kje drugje. Več v video izjavi župana Fištravca.
Po tem ko je včeraj odjeknila novica, da je projekt gradnje Magnine tovarne v Hočah ogrožen zaradi napovedane pritožbe Umanotere (ljubljanske Fundacije za trajnostni razvoj), se vrstijo odzivi različnih oseb in institucij, ki javno izražajo podporo projektu in pozivajo ljudi k tehtnemu premisleku. Prejete odzive objavljamo spodaj.
Andrej Fištravec, župan MO Maribor, je v video izjavi Magni izrekel dobrodošlico v Mariboru.
Alojz Križman, nekdanji rektor mariborske univerze, nekdanji župan Maribora in častni občan Maribora (leta 2014) je bi v svoji argumentaciji zakaj naj bi Štajerci potrebovali Magno jedrnato oster: „Zaradi tega, ker je to pomembno za prihodnost te regije. Če bo padel ta projekt oziroma, če bo Magna šla drugam, potem vsaj 20 let resnega investitorja ne samo v to regijo, ampak v celotno Slovenijo ne bo!“
Državni svetnik (Mariborčan) Milan Lukić je pozval k “zdravi pameti”: “Magna je pozitivna zgodba, od katere lahko profitira naše ožje okolje, Podravsko-štajersko, kakor tudi cela Slovenija! Zdajle naštevamo ˝samo 400˝. Pa 400 je ogromno novih delovnih mest, ki nam jih investitor zagotavlja v prvi fazi! Pri čemer pa ves čas govori, da bo sledila druga faza in, da bo sledila tretja faza. Verjeti je treba. Koncern Magna ni neko nebodigatreba podjetje, ki se okrog laže v tolikih državah po svetu.”
Univerza v Mariboru: Magna je razvojna priložnost in ne tveganje
Na mariborski univerzi so prepričani, da prihod uglednega svetovnega koncerna pomeni ustvarjanje novih vezi in s tem priložnosti za industrijo, storitvene dejavnosti, pa tudi za znanstvene in raziskovalne institucije. “Na Univerzi v Mariboru vidimo v prihodu Magne priložnost, da s svojimi tehniškimi študiji in inovacijskim nabojem profesorjev in študentov, Maribor v prihodnje ne postane le ena od proizvodnih lokacij, pač pa tudi razvojni center. Za ta cilj smo si pripravljeni prizadevati z vsem svojim inovacijskim potencialom«, so zapisali. Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar pa je še dodal: »Zavezani smo znanosti, ki temelji na preverljivosti podatkov in empiričnemu izkustvu. Na tem temelju oblikujemo pogled na svet. Z znanstveno avtoriteto smo pripravljeni sodelovati v vseh prizadevanjih, da okrepimo zaupanje vseh deležnikov v to investicijo, s svojimi aktivnostmi pa smo pripravljeni sodelovati tudi pri neodvisnem okoljskem monitoringu. Zato h konstruktivnemu sodelovanju pozivamo vse deležnike, da tvorno poskrbimo za to, da ta investicija postane nova razvojna priložnost za mesto, regijo in univerzo.”
Magna Steyr. Vir: magna.com
Mladi si želijo priložnost
V imenu Mestnega mladinskega sveta Maribor (MMSM) je njihov predsednik Matic Matjašič na medije naslovil javno pismo, s katerim argumentirajo svojo podporo Magni. Želijo si priložnost, a so hkrati razočarani nad trenutno situacijo. “Razočarani, da velike projekte, ki prihajajo v našo regijo v naši družbi zbanaliziramo na ZA/PROTI in da očitno uspemo vsako stvar spraviti v binarni dvoboj levi/desni, rdeči/črni in ne nazadnje za/proti.”
In zakaj je Magna za mlade priložnost?
“Število mladih v Mariboru vztrajno pada in brez vsakršnega dvoma, mladi na prvo mesto razlogov za to postavljamo neugodno okolje za redno zaposlitev. Vsakršen takšen večji paket novih delovnih mest pa daje poleg le teh tudi neko pozitivno energijo regiji in optimizem za naprej v danes vse prej kot rožnatih časih na tem področju.
Maribor je bil skozi svojo zgodovino vedno središče industrije v širši regiji in prav slednji se lahko v veliki meri zahvalimo za razvoj našega mesta. Pa saj to vse že poznamo in tudi zgodba o Magni je že vsem dobro znana. A kar naenkrat je završalo, da tako pričakovane Magne morda ne bo in z njo seveda še kako potrebnih delovnih mest ter dodatnega optimizma. Civilne iniciative in okoljevarstvene organizacije so dobrodošle v vsaki družbi in tudi pri tem projektu so oboje zagotovo igrale ključno vlogo za dodatno pozornost investitorjev in pozitivno prispevale projektu!”
V Stranki Mladih – Zeleni Evrope pozivajo k prenehanju blokade projekta, ki bo omogočil Štajerski ponoven razcvet. “Glede na to, da bo MAGNA zaposlovala predvsem lokalno prebivalstvo in da bodo plače po napovedi višje, kot v primerljivih podjetjih na Štajerskem, lahko z gotovostjo trdimo, da bo prihod podjetja MAGNA pozitiven za dve od treh komponent trajnostnega razvoja.” Za izračun in argumentacijo določenih vrednosti, pa je Igor Jurišič, predsednik SMS-Zeleni, uporabil spletno stran okoljske organizacije UMANOTERA.
“– Zaradi pomanjkanja služb bodo Štajerci iskali zaposlitev v sosednji Avstriji: vožnja s povprečnim avtom od Maribora do Gradca pomeni v enem letu okrog 7 ton CO2.
– Ljudje brez zaposlitve se zagotovo ne bodo ogrevali na zemeljski plin, ampak kvečjemu z odpadnim lesom in drugimi odpadnimi materiali, kar je okoljsko izjemno škodljivo, a žal UMANOTERA na svoji spletni strani tega »energenta« niti ne omenja, zato izračun ni možen.
– Zaradi manjših prihodkov bodo ljudje prisiljeni kupovati cenejšo hrano, ki ni ekološko pridelana v Sloveniji, temveč uvožena iz Španije ali celo Kitajske. S tem bodo povzročili dodaten ogljični odtis, da vplivov na zdravje (predvsem odraščajočih otrok) sploh ne omenjamo.”
Zaradi vsega naštetega pozivajo vse okoljske organizacije, “ki so se namenoma ali tudi ne ujele v politične lovke in vede ali nevede uresničujejo načrte posameznikov s parcialnimi interesi, da ne blokirajo nadaljnjih korakov ampak raje dolgoročno bdijo nad obratovanjem tega in ostalih podobnih obratov ki lahko potencialno negativno vplivajo na okolje in sproti opozarjajo na pomanjkljivosti ter s tem preprečujejo morebitne negativne okoljske posledice.”
Dopolnjeno danes ob 14.00
Prav tako pa se je odzval tudi Bernard Memon iz NSi Maribor, ki je v sporočilu za medije zapisal: “kot predsednik Mestnega odbora NSi Maribor pozivam in pričakujem, da bodo posredno in neposredno oškodovani udeleženci (Vlada RS, Mestna občina Maribor, Občina Hoče idr.), ki imajo poslovno-gospodarski (javni) interes vezan na potencialni prihod koncerna Magne v Občino Hoče, proti morebitnim pritožnikom oziroma nevladnim organizacijam (ki v postopku načrtovane investicije nastopajo kot stranski udeleženci), v primeru njihove neuspele pritožbe na izdano okoljevarstveno soglasje za projekt Magna, sprožili civilno odškodninsko odgovornost.” K temu pa je dodal: “Menim, da je gospodarsko stanje in stanje na področju zaposlovanja v vzhodni Sloveniji resno in ne dopušča igračkanja na račun prebivalstva, ki se dnevno spopada s preživetjem. Zato je nujno, da tisti, ki s posameznimi ukrepi neupravičeno zavlačujejo postopke ali brez resnih argumentov onemogočajo svobodno gospodarsko pobudo ter prihod tujih investitorjev (v primeru, da načrtovana tuja investicija zaradi navedenih razlogov ne uspe) tudi odškodninsko odgovarjajo”.
Ne samo, da ima Maribor najmlajši voznik park mestnega prometa izmed vseh mest v Sloveniji, od 1. septembra dalje bodo novi in obstoječi avtobusi vozili pogosteje, nekateri pa tudi po spremenjenih trasah prog. Novosti v mestnem potniškem prometu so odgovor na izražene želje in potrebe prebivalcev.
Kot so na današnji novinarski konferenci poudarili predstavniki Marproma in Mestne občine Maribor, želijo izboljšati ponudbo in kakovost mestnega potniškega prometa ter ga tako približati uporabnikom. Od 1. septembra bo šest avtobusnih linij po Mariboru speljanih po nekoliko spremenjenih trasah, istočasno pa bodo lahko zaradi pridobitve novih avtobusov na treh linijah tudi izboljšali dosedanjo frekvenco voženj. To pomeni, da bodo avtobusi vozili pogosteje kot do sedaj, kar za uporabnike javnega prevoza pomeni manj čakanja na postajališčih. vozni park pa so v zadnjih letih pomladili za 10 let. Več v video izjavah direktorja Marproma Bernarda Majheniča in župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca.
Spremembe na linijah številka
S 1. septembrom se bo spremenil potek linij 4 (Studenci), 9 (Zrkovci–Dogoše), 17 (Ribniško selo– Studenci), 18 (Pekre), 19 (Šarhova) in nočne krožne linije. Med glavnimi razlogi za to velja izpostaviti prilagoditev JMPP glede na potrebe občanov za boljšo dostopnost oziroma avtobusno povezavo do določenih predelov mesta in ustanov. “Med drugim želje prebivalcev MČ Radvanje in KS Pekre po povezavi do Škofijske gimnazije, MČ Koroška vrata in stanovalcev Korbunove/Kamenškove ulice po boljši povezavi do Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in krajanov Zrkovcev po povezavi z Brezjem“, so pojasnili na Marpromu. Pri načrtovanju omenjenih sprememb so sodelovali tudi strokovnjaki s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. “Novosti so zasnovane na podlagi smernic Celostne prometne strategije mesta Maribor, opravljene raziskave, anket med uporabniki in tudi objektivnih zmožnosti, torej voznega parka in razpoložljivih finančnih sredstev. Ključni cilji sprememb poteka linij in voznih redov so hitrejši in dostopnejši JMPP v Mariboru, izboljšanje njegove konkurenčnosti in večje zadovoljstvo uporabnikov“, je pojasnil Mitja Klemenčič iz omenjene Fakultete.
Z novimi avtobusi do manj čakanja
Od 1. septembra bodo po mestnih ulicah vozili (še) štirje povsem novi avtobusi znamke scania, s pogonom na CNG (stisnjen zemeljski plin). Gre za 10,5 metra dolga vozila z dizelskim motorjem standarda euro 6, ki bodo razporejena predvsem na linije 3, 12 in 18. Hkrati pa se zaradi novih pridobitev izboljšuje frekvenc odhodov avtobusov: na linijah 3 in 12 z dosedanjih 35 minut v jutranji konici na 25 minut, na liniji 18 pa z 20 minut na 15.
Vijoličasti NK Maribor bodo play off kvalifikacij za skupinski del lige prvakov pričeli v Izraelu. V sredo, 16. avgusta se bodo v gosteh pomerili z njihovim prvakom Hapoel Be’er Shevo. Trener Darko Milanič ocenjuje, da bodo kljub težkemu nasprotniku našli način za uvrstitev v elito.
Mariborčani so odločeni, da se bodo že s prve tekme domov vrnili z dobrim rezultatom. Več v video izjavah Milaniča in Mateja Palčiča.
Povratna tekma v Ljudskem vrtu bo v torek, 22. avgusta.
S Primorci v Dravogradu
Ne glede na precej zahteven ritem, v katerem se trenutno vrstijo tekme, nogometaši niso utrujeni, ampak zdravi in polni zagona, je zagotovil Milanič. Med tem ko se v kvalifikacijah za ligo prvakov selijo s hladnega severa na vroči jug, se v domačem prvenstvu skupaj s Primorci selijo v Dravograd. “Razumljivo je, da ni enostavno preklopit, ampak je to nujno potrebno,” je dejal Milanič. Morebitna prednost Mariborčanov v 4. krogu prve lige na tekmi z ekipo iz Ankarana pa bi lahko bilo gostovanje v Dravogradu, saj jih bo tam podprlo precej navijačev. Več v video izjavah Milaniča in Palčiča.
Vročina, blato, voda, gozd, vzponi in padci… Za okoli 300 pogumnih tekačev in tekačic, ki so včeraj zavzeli Pohorje, ni (bilo) ovir.
Na progi so se “rokovali” z vrvmi, traktorskimi gumami, preskakovanjem avtomobilov, plezalnimi stenami… Ob posebej za tek nameščenih pa še z naravnimi ovirami razgibanega Pohorja, kot so vzponi in spusti po hribu z vdrtinami. Preverite v VIDEU.
BraveRun ni običajna tekaška preizkušnja, saj so morali tekači na 5 ali 10 kilometrski progi do cilja premagati 20 ali 40 različnih ovir in preprek. Jih preskočiti, preplezati, preplaziti, prebroditi, preplavati ali jih “zgolj” preteči.
Na podvigu, četrtič v Mariboru in prvič z združitvijo dveh blagovnih znamk Braverun in Visit Pohorje, so preizkušali svojo vzdržljivost, vztrajnost, telesno pripravljenost, spretnost, ravnotežje, iznajdljivost, sposobnost hitrega sprejemanja odločitev, predvsem pa ekipno moč motivacije.
“Načrtovana investicija Magne je pomembna prelomna točka: če se ne bo zgodila, Štajerska ne bo imela popravnega izpita in izguba bo velika,” piše v peticiji, ki jo je danes na mariborskem letališču podpisalo okoli 200 ljudi, več kot 2400 pa na spletu.
Prihod Magne so danes podprli občani in občanke okoliških občin, celo kmetje so potrdili, da si želijo prihod Magne v Hoče.
Na pobudo Štajerske gospodarske zbornice so dobrodošlico Magni s podpisi peticije simbolično izrazili tudi znani in vodilni obrazi podjetništva, gospodarstva, športa in kulture v Mariboru in Podravju.
Predstavniki lokalne politike so poudarili nujnost zavedanja pomembni delovnih mest v t. i. problemskih območjih, kamor sodijo Hoče, Maribor in okolica.
Da je vzpostavitev Magninega obrata v Hočah izjemno pomemben projekt, pa so javno poudarili tudi predstavniki nacionalne politike.
Da se rektor mariborske univerze Igor Tičar na vse pretege upira “penziji”, je jasno že nekaj časa. Pogoje za upokojitev je izpolnil že lani, sedaj pa temu očitno kljubuje še s predlaganimi spremembami Statuta. Od 359. členov jih spreminja(jo) kar 107. To “papirnato solato” pa so sindikatom in fakultetam ponudili na mizo prav v času praznikov in dopustov, kar so razumeli kot alarm.
Statut je temeljni dokument Univerze, podobno kot je ustava temeljni dokument države. Predlagane spremembe predstavljajo približno tretjino celotnega Statuta. Kako dolgo so na mariborski univerzi pripravljali spremembe ne vemo, vemo pa, da so od ostalih pričakovali obravnavo v 15 dneh – med prazniki. To je podobno kot da bi se država odločila spremeniti tretjino ustave, potem pa pristojnim ponudila 15 dni časa za pripravo morebitnih pripomb, med tem, ko bi bili na počitnicah… Sindikati so v 6 delovnih dneh (preostalo so bili namreč vikendi in prazniki) poslali ključne pripombe, statutarna komisija pa naj bi jih (nenavadno hitro) obravnavala že jutri. 8. maja se je zaključila javna obravnava, le štiri dni kasneje (12. maja) pa bodo o teh pripombah odločali na Komisiji, katere člani pripravijo končno verzijo Statuta. Gre za manever namerno izbranih terminov? Lahko nenavadna pohitritev postopkov do končne verzije Statuta izraža potrebo vodstva, da novosti na hitro spravijo pod (svojo) streho?
Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru
V Sindikatu Univerze v Mariboru so ogorčeni
Glede na časovno stisko so se opredelili le do najbolj problematičnih predlogov. “Ostro protestiramo proti tistim predlaganim spremembam Statuta UM, ki se nanašajo na delovno razmerje rektorja“, so zapisali. Prenos odločanja o delovnem razmerju rektorja iz upravnega odbora na senat, “ki je strokovni in ne upravljavski organ, se nam zdi nesistemski in nestrokoven“, še dodajajo. Kot izjemno problematičen in celo nerazumen ocenjujejo predlog, skladno s katerim bi rektor sklepal pogodbo o zaposlitvi s svojim prorektorjem, torej njemu podrejeni osebi in hkrati osebi, ki jo je lahko (po svoji izvolitvi) izbral sam. “Torej bi njegovo zaposlitev ta oseba tudi odpovedovala? To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom“, opozarjajo v sindikatu.
Sedež SVIZa. Vir: www.sviz.si
Opozorila mariborskemu rektorju tudi iz Ljubljane
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so se prav tako dregnili ob časovno (ne)prikladnost izbranega termina obravnave sprememb Statuta. “Sporno je takšno postopanje, še posebej, če ob tem upoštevamo, da je bilo v zgolj 15 dnevno javno obravnavo posredovanih kar 6 aktov Univerze v Mariboru in to istočasno, med drugim tudi povsem nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede. Takšno postopanje vodstva pa lahko razumemo zgolj kot izigravanje“, so med drugim zapisali v SVIZu. Podobno kot mariborski kolegi, ostro nasprotujejo predlaganim spremembam, ki se “več kot očitno nanašajo na individualni delovno-pravni položaj trenutnega rektorja in kot takšne predstavljajo statutarno spreminjanje, ki temelji na osebnih interesih, ne pa na interesih univerze kot institucije.“
Od 1. maja bodo začele veljati nove, višje cene avtobusnih vozovnic v javnem mestnem potniškem prometu v Mariboru. Novi cenik tako realizira na mestne svetu potrjeno zaokrožitev cen vozovnic v predprodaji in podražitev vozovnic pri vozniku, hkrati pa uvaja brezplačne vozovnice za invalide.
Pri spremembi cen vozovnic v predprodaji gre za izravnavo, predvsem zaradi lažjega gotovinskega poslovanja. Z večjo podražitvijo vozovnic pri vozniku pa želijo zmanjšati prodajo vozovnic na avtobusu ter spodbuditi nakup vozovnic pred vstopom na avtobus. Glavni razlogi za to so razbremenitev voznikov, hitrejši in bolj tekoč vstop potnikov in posledično tudi manj zamud pri vožnjah mestnih avtobusov. “Ob uveljavitvi novega cenika avtobusnih vozovnic v javnem podjetju Marprom načrtujemo povečanje števila zunanjih prodajnih mest z uvedbo nekaterih novih oblik prodaje vozovnic“, so sporočili iz Marproma.
Nov cenik mestnega potniškega prometa objavljamo spodaj, najdete ga tudi na njihovi spletni strani, kjer pa je dostopna tudi vloga za pridobitev brezplačne vozovnice za invalidne osebe.
Vir: Marprom
Vir: Marprom
Nov teden se je začel z odštevanjem do pokalnega derbija. Pred nadaljevanjem boja za naslov prvaka bomo v sredo v Ljudskem vrtu dobili odgovor o finalistu pokalnega tekmovanja. Pred tem pa sta na današnji novinarski konferenci, tako trener Darko Milanić kot tudi kapetan ekipe NK Maribor Marcos Tavares, bila polna optimizma in napovedala zmago vijoličastih.
Tavares bo v vlogi kapetana popeljal ekipo v boj za finale. Kot je dejal sam, so v ekipi pripravljeni in bodo igrali 100 – odstotno. Več pa v izjavi:
Trener mariborskih nogometašev Darko Milanić pa poleg tega, da pričakuje izjemno igro moštva, pričakuje tudi polno tribuno navijačev, ki bodo na odločilnem derbiju podprli vijoličaste. Več v izjavi:
Včerajšnje sobotno dopoldne so lastniki kužkov pasme mops v Mariboru priredili prvo druženje s temi ljubkimi kosmatinci in njihovimi lastniki. Ob 11-ih dopoldne so izvedli pohod mopsov po ulicah Maribora in v mestnem parku.
Mopsi na pohodu v Mariboru
Foto: bralec S.P.
Ste vedeli, da so mopsi najbolj slavna pasna psov na facebooku?
Pa še zanimivost. Mopsi so očitno najbolj slavna pasma psov na Facebooku. Vsaj tako velja za mopsa, ki je s svojim Facebook profilom ustvaril več kot 5,6 milijonov všečkov. To je Doug, ki je nastopal tudi v filmu Men in black.
Sicer pa se v Sloveniji lastniki mopsov “družijo” v posebni zaprti skupina na facebooku:https://www.facebook.com/groups/mops.slo/.
Potem ko so se vrstile različne pripombe čez dežnike, ki da sicer služijo lepemu videzu (ko so razprti in čisti), a so tako rekoč popolnoma neuporabni ob slabem vremenu in padavinah, je zdaj jasno, da so na mariborski Snagi in Mestni občini resno pristopili k projektu, po katerem bi tržnica (predvsem pa branjevke!) dobila streho.
Lastnik prodajnega platoja je Mestna občina Maribor, Snaga pa je koncesionar za izvajanje tržnične dejavnosti. Oboji so seznanjeni, da dežniki niso ustrezni. K obravnavi možnosti za “pravo” streho, so na Snagi pristopili že leta 2014, a se je zataknilo pri denarju, ki ga občina ni imela. Sedaj pa ima Snaga v rokah 10-letno koncesijo, zato se bo na podlagi koncesijske dajatve vendarle nabralo nekaj namenskih sredstev, ki se morajo investirati v tržnico. “Ena prvih, ključnih in pravzaprav najbolj pomembnih investicij je streha nad tržnico“, je povedala Petra Hercog iz Snage.
Pomemben sestanek
Na marčevskem operativnem sestanku, na katerem so za mizo sedeli predstavniki Snage, MO Maribor, arhitekturnega biroja in Zavoda za spomeniško varstvo, so potrdili robne pogoje (ki jih zahteva spomeniško varstvo) za strešenje na osrednji tržnici. “Hkrati bo to tudi izhodišče za pripravo tehničnih specifikacij za objavo javnega razpisa, na katerem bomo iskali arhitekte, ki bodo projektirali celotni projekt“, je pojasnila Hercogova. Po najbolj idealnem razpletu (priprava razpisa, projektne naloge, upoštevanje pritožbenih rokov itd.) bo mariborska osrednja tržnica pod streho leta 2018.
Beba Ščap je danes končala 24 – urni projekt Kalvarija111, v katerem je osvojila 66 vzponov in spustov. V solzah sreče je dejala: “Ni jih bilo 111, bilo jih je srčnih 66.”
Srčen konec projekta si oglejte v videu:
Celoten projekt je imel dobrodelno noto, v podporo športnikom iz socialno šibkih okolij. Prav zanje je premagala vseh 24 ur, kljub vsem vremenskim dejavnikom, ki so jo spremljali ponoči in kljub bolečinam.
Beba Ščap se je včeraj točno ob 18.00 lotila ekstremnega podviga, da bo 111-krat prehodila 454 stopnic na mariborsko Kalvarijo. Beba je skozi noč osvajala vzpone in spuste.
Seveda si je vmes privoščila krajšo zasluženo pavzo, na kateri je dejala, da se počuti odlično.
Še vse do 9. aprila bodo policisti po vsej Sloveniji izvajali poostrene aktivnosti na področju motorjev. Še posebej previdno motoristi to nedeljo, 2. aprila, ko bodo na območju Policijske uprave Maribor izvedli obširnejši nadzor.
Policisti bodo pri izvajanju obširnega nadzora uporabljali tudi službena motorna kolesa ter civilna vozila z video nadzornim sistemom Provida. Pravijo, da so motoristi eni bolj izpostavljenih udeležencev v prometu. V lanskem letu se je njihova prometna varnost bistveno poslabšala. V primerjavi z letom prej se je povečalo število umrlih voznikov, število prometnih nesreč z udeležbo voznikov motoristov pa je ostalo pri enakem številu.
Motoristi povzročijo polovico prometnih nesreč
V prometnih nesrečah je bilo v letu 2016 na območju PU Maribor udeleženih 90 več voznikov motornih koles kot v letu 2015, od katerih so 4 umrli, 8 se je hudo in 49 lahko telesno poškodovalo. Vozniki motornih koles so v letu 2016 na območju PU Maribor povzročili 13 % manj prometnih nesreč kot v letu 2015.
Najhujše prometne nesreče z udeležbo voznikov motornih koles so se lani na območju PU Maribor zgodile zaradi neprilagojene hitrosti in neupoštevanja pravil o prednosti, predvsem na regionalnih cestah v popoldanskem in večernem času. Sicer sta med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč med vozniki motornih koles in koles z motorjem še nepravilna smer in stran vožnje.
Moški, ki je danes dopoldne oropal banko na Turnerjevi je visok okoli 170-175 cm, oblečen v izrazito rdečo jakno, modre kavbojke in obut v športne copate bele barve. “Na glavi je imel rdečo kapo s šiltom in znakom Ferrarija. Nosil je sončna očala, govoril pa slovensko,” so sporočili iz Policijske uprave Maribor.
“Vse očividce še naprej pozivamo, da se nam javijo na interventno telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200, če o dejanju ali storilcu karkoli vedo. Še posebej pozivamo vse tiste, ki so roparja morda opazili pred izvršenim dejanjem,” dodajajo na PU Maribor.
Tako naj bi izgledal ropar, ki je danes dopoldan oropal banko.
Foto: PU Maribor
Na Turnerjevi ulici v Mariboru se je danes dopoldne zgodil oborožen rop banke. Policisti so bili ob 9.48 obveščeni na interventno telefonsko številko 113 obveščeni, da so zaposleni v NKBM banki na Turnerjevi ulici v Mariboru sprožili alarm za rop.
“Na kraj smo takoj napotili policiste, ki so ugotovili, da je dejansko prišlo do oboroženega ropa te banke. Po do sedaj zbranih podatkih je neznani storilec, visok okoli 175 cm, oblečen v rdečo jakno, rdečo kapo in modre kavbojke zaposlenim zagrozil s pištolo in zahteval denar. Ali je kaj odnesel ta trenutek še ni znano. Po dejanju je peš zbežal v smeri Vrbanske ceste. Ena od zaposlenih si je ob ropu poškodovala prst, ko je z njim zadela ob predal mize, drugih poškodovanih oseb ni” so zaenkrat sporočili iz Policijske uprave Maribor. Policisti trenutno izvajajo aktivnosti za izsleditev in prijetje storilca tega dejanja.
Forenziki na delu.
Poziv očividcem
“V veliko pomoč bi policiji bila obvestila očividcev tega dejanja. Zaradi tega prosimo vse, ki bi karkoli vedeli o tem dejanju ali o storilcu, da nam to čimprej sporočijo na interventno telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Ker je ropar oborožen, naj ga ljudje, če ga opazijo, ne skušajo prijeti in naj to prepustijo policiji“, še poudarjajo na PU Maribor.
Včeraj se je v dvorani Union odvil prvi večer območne revije otroških pevskih zborov Mladina poje 2017.
Sledijo še trije večeri, v katerih se bo skupaj predstavilo 33 zborov, v organizaciji JSKD Maribor.
Foto: Slavko Rajh
Torek 28. 3.2017:
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA I.
zborovodkinja Metka Vrbančič Osterc
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ MALEČNIK
zborovodja Matej Luketič
CICIZBOR OŠ ANGELA BESEDNJAKA
zborovodkinja Lili Knafelc
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ DUPLEK
zborovodja Primož Kramberger
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ RADA ROBIČA LIMBUŠ
zborovodja Goran Marić
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ ANGELA BESEDNJAKA
zborovodja Marjan Kresnik
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA II.
zborovodkinja Metka Vrbančič Osterc
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ BRATOV POLANČIČEV
zborovodkinja Majda Gorjup
Sreda 29. 3.2017:
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ TONETA ČUFARJA
zborovodkinja Kerstin Pori
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ RAČE
zborovodkinja Anja Lešič
OTROŠKI PEVSKI ZBOR MALČKI PALČKI OŠ FRANCETA PREŠERNA
zborovodkinja Milena Zaner
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ DRAGA KOBALA
zborovodja Rajko Pozeb
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ TABOR I.
zborovodkinja Anita Rauter
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ MARTINA KONŠAKA
zborovodkinja Petra Kozar Bežan
OTROŠKI PEVSKI ZBOR JUNIOR CS
zborovodkinja: Manja Gošnik Vovk
VOKALNA SKUPINA OŠ TONETA ČUFARJA
zborovodkinja Kerstin Pori
Četrtek 30.3.2017:
OTROŠKI PEVSKI ZBOR MARJETICA OŠ STARŠE POŠ MARJETA
zborovodkinja Klavdija Topolinjak
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ MAKSA DURJAVE
zborovodkinja Ana Smej
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ DUŠANA FLISA HOČE
zborovodkinja Maja Paulič
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ SLAVE KLAVORE
zborovodja Denis Vočanec
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ STARŠE
zborovodkinja Natalija Kustec
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO
zborovodkinja Mateja Kӓfer
OTROŠKI PEVSKI ZBOR PU PEVSKE ŠOLE CS
zborovodkinja Marinka Šober
OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ LEONA ŠTUKLJA
zborovodkinja Ana Smej
Na mariborskem letališču so razpisali nova delovna mesta. Največ jih je na voljo gasilcem, skupno pa naj bi zaposlili 10 oseb. Na Aerodromu Mariboru na naša vprašanja o dodatnem zaposlovanju sicer še niso odgovorili. Kot je razvidno iz števila odprtih delovnih mest, ki jih je družba Aerodrom Maribor odprla na Zavodu republike Slovenije za zaposlovanje, pa naj bi zaposlili 7 gasilcev ali gasilk.
Vir: ZRSZ
Razpisali so tudi 2 prosti delovni mesti za vodjo vzdrževanja letališke opreme, sredstev in instalacij.
Vir: ZRSZ
Zaposlili pa naj bi tudi enega varnostnika.
Vir: ZRSZ
Maribor bo 8. in 9. aprila gostil mednarodni turnir v hokeju na ledu za za selekcije U8 in U10.
Dvodnevni mednarodni turnir Fox Trophy Maribor za selekcije U8 in U10 se bo odvil 8. in 9. aprila v Ledni dvorani v Mariboru.
Hokej na ledu, foto: arhiva Lokalec.si
Kot so sporočili iz Hokejsko drsalnega kluba (HDK) Maribor, si želijo, da bi otroci nabirali izkušnje tudi “doma”. “Smotrno nam se zdi, da lahko skupno z malimi hokejisti tujih držav, tokrat iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Srbije in Slovenije,” pravijo. S turnijem pa željo tudi izmenjati izkušnje, znanje, tradicijo, prav tako pa tudi osebna poznanstva otrok.
Letošnja smučarska sezona na Mariborskem Pohorju se bliža koncu. Glede na ugodne vremenske pogoje, smo letos lahko smučali več kot 105 dni. V Marpromu ocenjujejo, da je bila letošnja sezona ena uspešnejših. Sicer v teh dneh smučišča na Arehu še vedno omogočajo dobro smuko.
Prvi korak, da se je na Mariborskem Pohorju lahko uspešno izvedla letošnja sezona, je zagotovo bila podelitev dolgoročne koncesije za upravljanje javnemu podjetju Marprom. Na Mestni občini Maribor so zadovoljni, da so se v lanskem letu odločili za ta korak, v videu pojasnjuje mariborski župan Andrej Fištravec.
Župan pravi, da ne glede na to kako se bodo stvari v zvezi z razpisom za oddajo podizvajanja Bike parka odvile, bo prvi v Evropi odprl svoja vrata. V letošnjem letu bodo legalizirali obstoječe proge, ki do zdaj še niso bile. “Mislim, da je to naslednji korak, ki krepi turistično dejavnost na Pohorju,” pravi Fištravec.
Sezona uspela tudi brez naravnega snega
Čeprav v letošnji smučarski sezoni smučarji niso bili deležni naravnega snega, so v Marpromu poskrbeli za dovolj umetnega snega, da je bila smuka dobra. Ugodne vremenske razmere pa so le še dodatno poskrbele, da smo smučali kar 105 dni, večino teh dni pa je bilo poskrbljeno tudi za smuko v dolino na Snežni stadion. Redkost, ki so jo Mariborčanke in Mariborčani doživeli po mnogih letih.
Letos so beležili kar 30 odstotno povečanje obiska. Smučarji so v dolino lahko smučali že z 20. decembrom kar dva meseca. To nekaj let ni bilo mogoče, letos pa jim je uspelo. “To je tisto ta pravo, ko vidiš razsvetljeno progo do doline in ko verjameš, da je možno prismučati v dolino po dobro pripravljenih progah in to je tisto, kar je marsikoga pritegnilo, da je prišel na Pohorje,” pojasnjuje Andrej Verlič, koordinator v podjetju Marprom.
Načrti za upravljanje s Pohorjem dolgoročni
V podjetju Marprom so že skovali dolgoročne načrte za upravljanje s Pohorjem sploh glede na podeljeno dolgoročno koncesijo. Zavedajo se, da bo v naslednjih dveh letih vlaganja veliko, ki pa ga nameravajo v obdobju trajanja koncesijske pogodbe povrniti, pojasnjuje Bernard Majhenič, direktor podjetja Marprom.
Prodali več kot 60.000 dnevnih vozovnic
“Ob 2000 sezonskih vozovnicah smo doslej prodali blizu 62.000 dnevnih in večdnevnih smučarskih vozovnic (v celi lanski sezoni blizu 40.000). Med prodanimi vozovnicami je največji delež dnevnih vozovnic za odrasle,” pojasnjujejo na Marpromu.
FOTO: Matej Knez
Ta podatek kaže na 30 odstotno povečanje obiska in prodaje vstopnic. Čeprav na Marpromu poudarjajo, da je ta sezona kar se tiče naravnega snega bila zelo revna, saj že nekaj let ni bilo tako malo zapadlega snega. “Vreme nam je vseeno omogočilo z zimskimi temperaturami, ki so se držale torej od konca decembra in del februarja, kvalitetno pripravo snega, kvalitetno pripravo prog,” je pojasnil Verlič.
Hoteli dobro napolnjeni
Tudi hotelirji so si v letošnji zimski sezoni lahko oddahnili, saj so zimski športni dogodki, kot letošnja dobro obiskana Zlata lisica, v Maribor privabili veliko število gostov. V Termah Maribor so v svojih prenočitvenih kapacitetah na in pod Pohorjem beležili kar 30 tisoč nočitev. “Na zimo se ne bomo smeli več zanašati, čeprav smo letos imeli srečo, je v Termah Maribor poleg navezave na Pohorje, pomembna tudi wellneška dejavnost in navezava na dogajanje v središču Maribora,” je pojasnil Grega Gorenc, direktor prodaje v Termah Maribor.
Po zimski, prihaja poletna sezona
Največja perspektiva mariborske občine je tako razvoj celoletnega turizma, skladen razvoj celotnega območja Pohorja in tesno sodelovanje vseh deležnikov na Pohorju. Pohorje je uporabnikom namreč na voljo skozi vse leto, zato je njegov potencial potrebno izkoristiti vse dni v letu, sploh zaradi obstoječe infrastrukture, ki omogoča pestro dogajanje tako pozimi, kot tudi poleti.
Prvi na vrsti, ki bo odprl svoja vrata na Pohorju bo zagotovo Bike Park. V Marpromu trenutno vse moči uperjajo v njegovo oživitev in odprtje. “Glede na to da na javni poziv ni bilo interesentov za bike park smo se pač odločili začasno, da ne bi zamudili začetka sezone, urejati zadeve sami. Povabili smo vse zainteresirane skupine v Mariboru da se nam pridružijo, da pridejo s svojimi idejami, da Bike Park čimprej zaživi,” je povedal Majhenič.
Poletni projekti?
Govoric kaj vse bi se naj na Pohorju v kratkem investiralo oziroma uredilo, je bilo veliko. V Marpromu zaenkrat ostajajo skrivnostni, saj da bodo o novih projektih govorili šele takrat, ko bodo dejansko tako daleč, da bodo za javnost.
“Obstaja kar nekaj projektov, nekaj jih bo že letos realiziranih, ampak počakajmo, da pride do realizacije, pa bomo potem pogledali rezultate,” zaključuje Majhenič.
