V videu si oglejte 5. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 27. 2. 2023.
Novice iz občine Author: Uredništvo
Na novinarski konferenci Mestne občine Maribor so predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 3. redni seji Mestnega sveta MO Maribor.
Mariborska občina močno podfinancirana
Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je uvodoma dejal: “Srečujemo se z izzivi kot vse druge občine, ki so povezane z nepričakovanim dvigom cen energentom in s tem povezanimi drugimi podražitvami, tudi pravilnega odziva države za dvig plač, vendar žal država ne zagotavlja denarja za to. Pri snovanju proračuna in uskladitev cen na mestni seji med 1. in 2. branjem smo si prizadevali in marsikje uspeli ublažiti posledice, na drugi strani pa ne ogrožati razvoja, na način, da breme porazdelimo in da storitve, ki jih občani uporabljajo, in to ne vsi vseh v enaki meri, ne bremenijo vseh.” Povedal je, da je mariborska občina močno podfinancirana, zato so se primorani prekomerno zadolžiti: “Država nam da bistveno premalo denarja in ta razkorak raste.”
Farmadent: “Če bi lahko zavrtel uro priznal, bi ga prodali že leta 2019”
Dotaknil se je tudi prodaje Farmadenta: “Priznam, da če bi lahko zavrtel uro priznal, bi ga prodali že leta 2019. In imamo sedaj dve slabi možnosti, od katerih verjamem, da bodo svetniki, tako kot so svetniki vseh drugih občin, ki so solastnice, potrdili to prodajo, ki ima seveda odložni pogoj potrditve AVK. In upam, da bo podjetje, ki je dalo najvišjo ponudbo, poskrbelo za razvoj podjetja, ohranjalo tukaj delovna mestna in da se MOM, katere dejavnost to ni, ne bo več ukvarjala z veleprodajo zdravil.”
Vrtci bodo občutno dražji
“Ena najbolj bolečih stvari, vendar nam ni uspelo biti boljši kot to, zgleda pa seveda slabo, ker cen od 2019 do 2022 nismo zviševali, čeprav so cene rasle in ta predvidena uskladitev cen deluje višja kot v nekaterih občinah v Sloveniji. Cena samega vrtca bo primerljiva s cenami, ki jih plačujejo drugi državljani,” je komentiral dvig cene vrtcev.
Brigita Gajzer Pliberšek, vodja Urada za vzgojo, izobraževanje, znanstveno, socialno varnost in raziskovalno dejavnost: “Uskladitev je potrebna zaradi rasti stroškov v tem obdobju, in sicer tistih, ki so predmet in element cene programa vrtcev, to so materialni stroški, stroški živil in dela.” Poudarila je, da so se od leta 2019 stroški povišali za 7,6 milijona evrov. Do leta 2022 so vsa povišanja bila pokrita iz proračuna MOM. “Od lanskega leta do letošnjega se povečujejo za nadaljnje 4,1 milijone in še vedno bo največji del krit iz občinskega proračuna, in sicer v višini 2 milijona. S strani staršev je načrtovano povečanje za 1,6 milijona in strani državnega proračuna za pol milijona.”
Mateja Cekić, vodja Urada za finance in proračun MO Maribor, je med drugim dejala: “Potrebna je uskladitev določenih cen. Tako na vrtcih, čistilni napravi, potniškem primeru, saj če do uskladitev ne pride, pomeni, da moramo v proračunu zagotoviti dodatnih 5,3 milijona evrov. Dogaja se, da presežka vira za financiranje tekočih nalog občine zmanjkuje, to pomeni, da bo potrebno ali nenamensko koristiti namenska sredstva, namenjena investicijskem vzdrževanju ali zmanjševati neobvezne naloge občine, te pa so predvsem na področju kulture, sociale, gospodarstva in turizma.”
Podražitev gondol in prevozov z avtobusi
Ranko Šmigoc, direktor javnega podjetja Marprom, je dejal: “Uvajamo povsem novo vrsto kombinirane vozovnice “parkiraj in prisedi”, ki bo omogočala ugodno parkiranje ob hkratni uporabi javnega prometa.” Če je danes ena vozovnica veljala v roku 60 minut, bo sedaj veljala 75 minut. “Dodan je paket kombiniranih tridnevnih vozovnic v kombinaciji s krožnokabinsko žičnico,” je še med drugim dejal.
Več si lahko ogledate spodaj.
Na današnji novinarski konferenci Mestne občine Maribor so napovedali podražitev vrtcev v Mariboru.
“Ena najbolj bolečih stvari, vendar nam ni uspelo biti boljši kot to, zgleda pa seveda slabo, ker cen od 2019 do 2022 nismo zviševali, čeprav so cene rasle. In ta predvidena uskladitev cen deluje višja kot v nekaterih občinah v Sloveniji. Cena samega vrtca bo sicer primerljiva z cenami, ki jih plačujejo drugi državljani,” je mariborski župan Saša Arsenovič komentiral dvig cene vrtcev. Dvignile naj bi se za okoli 38 odstotkov.
Brigita Gajzer Pliberšek, vodja Urada za vzgojo, izobraževanje, znanstveno, socialno varnost in raziskovalno dejavnost, pa je dejala: “Uskladitev je potrebna zaradi rasti stroškov v tem obdobju, in sicer tistih, ki so predmet in element cene programa vrtcev, to so materialni stroški, stroški živil in dela.” Poudarila je, da so se od leta 2019 stroški povišali za 7,6 milijona evrov. Do leta 2022 so vsa povišanja bila pokrita iz proračuna MOM.
“Od lanskega leta do letošnjega se povečujejo za nadaljnje 4,1 milijone in še vedno bo največji del krit iz občinskega proračuna, in sicer v višini 2 milijona. S strani staršev je načrtovano povečanje za 1,6 milijona in strani državnega proračuna za pol milijona,” doda.
Policija nam je potrdila sum dogajanja na eni izmed mariborskih šol. “Policisti PP Maribor II zbirajo obvestila v zvezi sumom storitve kaznivega dejanja Napad na informacijski sistem po 221. členu KZ-1. Policisti še zbirajo obvestila o morebitnih sumih drugih kaznivih dejanj. Ker preiskava se poteka, dodatnih informacij o tem za zdaj ne moremo posredovati.”
Na straneh Srednje šole za oblikovanje Maribor smo namreč zasledili obvestilo, ki je pritegnilo našo pozornost. V nadaljevanju nam je uspelo izvedeti, da je objava nastala po tem, ko naj bi dijak na skrivaj posnel spolni odnos dveh dijakov in posnetek delil.
Kot nam je še uspelo neuradno izvedeli, naj bi šlo za fanta, ki naj bi v preteklosti že izstopal. Med spolnim odnosom naj bi bila posneta dijaka iz iste šole. Neuradno pa naj ne bi šlo za edini incident, ki se je v preteklih dneh na omenjeni šoli zgodil.
Nadja Jager Popović, ravnateljica SŠOM, je na spletni strani zapisala: “Obveščamo vas, da se na šoli pojavljajo grozilna sporočila, fotografije in video posnetki, ki se z neprimerno vsebino širijo po družbenih omrežjih, hkrati se kreirajo nove skupine (SŠOM novice), z namenom škodovanja šoli, dijakom in zaposlenim, ki še dodatno poskušajo ovirati normalno delo in ugled šole.” Zakaj točno gre, v zapisu ni razkrila.
V nadaljevanju je še zapisano: “V sodelovanju s policijo in v skladu s protokoli so sproženi postopki za odkrivanje povzročiteljev takšnega trenutnega stanja. Pouk poteka normalno, sprejeti pa so dodatni ukrepi za povečanje varnosti.”
“Starše prosimo, da se doma pogovorijo z dijaki o posledicah snemanja, razpošiljanja, preverijo vsebine na mobitelih ter vsebine računalniških iger, še posebej spletnih, v katere so dijaki vključeni,” je še napisano.
Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi posnetek prenašali preko funkcije AirDrop.
Obrnili smo se tudi na omenjeno šolo.
Več sledi.
Slika je simbolična
V tekmovanju za najboljšo turistično destinacijo v letu 2023 je Maribor zasedel odlično tretje mesto in prejel naziv najboljše evropske kulinarične destinacije.
“Vse zainteresirane ponudnike pozivamo, da v najlepši gostilni v mestu najdete izziv in dokažete, da je Maribor vreden tega naziva, ter jo napolnite z izbranimi lokalnimi okusi, ki bodo v mestni park pripeljali najzahtevnejše domače in tuje gurmane,” so pozvali iz Mestnih nepremičnin.
Družba Mestne nepremičnine d.o.o. poziva vse zainteresirane ponudnike k oddaji ponudbe za najem gostilne »Pri treh ribnikih« na naslovu Ribniška ulica 9, 2000 Maribor. Nepremičnine se oddajajo v najem za izvajanje gostinske dejavnosti s ponudbo lokalne hrane, slovenskih jedi in vin.
“Z MO Maribor smo ponovno pogledali celotno sliko razvoja Mestnega parka in potrdili skupni cilj, da želimo stabilnega, zanesljivega in dolgoročnega partnerja za oživitev objekta Gostilna pri treh ribniki,” so zapisali in dodali: “Predvsem zato, da bomo lahko skupaj udejanjili celotno širšo sliko, ki se bo v naslednjih mesecih in letih nadaljevala z dodatnimi novitetami, tako znotraj samega parka, kot na mestnih gričih in povezavah s starim mestnim jedrom ter prenovljenim Lentom.”
V ta namen so se odločili ponuditi novemu najemniku časovno obdobje najema, ki zagotavlja zagon in razvoj ter investicijsko upravičenost. V novem pozivu dajejo možnost najema na 10 let!
“Oddajamo 334 m2 gostinskih površin, 90 m2 pomožnih prostorov v glavnem objektu in zunanja skladišča v izmeri več kot 150 m2 ter zunanje vrtove v skupni izmeri 140 m2. Minimalna najemnina za vse našteto je 2.500 eur. Najemnik bo imel kasneje možnost dodatno najeti tudi vrt nad objektom, ki je razporejeni v terase, zajema pa točilni pult, odrti žar in seveda separeje za goste.”
“Želimo biti uspešni, smo odprti za prilagoditve, ampak vztrajamo na ključnem poslanstvu tega znanega gostinskega lokala. Ponudba lokalne hrane in regionalnih vin, sodelovanje z lokalnimi pridelovalci hrane ostaja tako kot v prvem razpisu tudi tokrat vključena v pogoje sodelovanja, z najemnikom,” zapišejo.
Slovesno odprtje Waldorfskega vrtca na Studencih v Mariboru je pospremila množica obiskovalcev, ki si je vrtec tudi ogledala. Mariborski župan Saša Arsenovič in ravnateljica vrtca pa sta odprtje pospremila tudi z optimističnimi mislimi.
Odprtje prenovljenega Waldorfskega vrtca na Studencih ima velik pomen, saj je prejšnji vrtec pred leti v velikem požaru bil tako uničen, da se njegovih prostorov in opreme ni moglo več uporabljati. Zdaj pa je nov vrtec narejen po vseh standardih Waldorfskih ustanov, hkrati pa sodoben, prostornejši in varen.
prenovljenega Waldorfskega vrtca Studenček.
Direktorica in podravnateljica Waldorfskega vrtca Viktorija Kovačič je poudarila, da so sledili Waldorfski pedagogiki pri urejanju notranje opreme vrtca, ki ima enako število enot kot pred požarom, prav tako pa ima tudi zunanje zelene površine. Prezračevanje in ogrevanje pa ima urejeno tako, da je prijazno in upošteva okolico.
Mariborski župan Saša Arsenovič pa je izpostavil velik pomen vlaganja v ta vrtec in v vse druge vrtce.
Na 47. redni seji Sveta podravske regije, ki je pred dnevi potekala v Dominikanskem samostanu Ptuj, so člani Sveta podravske regije za predsednika ponovno izvolili Danijela Vrbnjaka, župana občine Ormož, podpredsednik ostaja dr. Marko Soršak, župan Občine Hoče – Slivnica. Predsednik in podpredsednik se bosta letno izmenjevala na funkciji v obdobju štirih let.
Člani sveta so sprejeli nov strateški dokument Strategijo privabljanja investitorjev v Podravsko regijo, ki je nastal v okviru projekta Invest Podravje v sodelovanju z institucijami in partnerji ter vsemi 41 občinami Podravja.
Dela in naloge operativne skupine za izvajanje strategije bo usmerjal pet članski odbor
Svet je imenoval tudi posebno delovno skupino, katere naloga je Vladi RS predstaviti stanje na področju gospodarstva in človeških virov v Podravju, ter doseči dogovor za oblikovanje posebnega programa za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva v Podravski regiji.
»Strategija prepoznava 22 sektorjev, iz katerih bi bilo smiselno privabljati in nagovarjati domače in tuje investitorje, od tega se želimo prednostno osredotočiti na deset sektorjev. Ključni kvalitativni cilji strategije so: povečati povprečno dodano vrednost na zaposlenega v regiji, povečati neto plačo zaposlenih v regiji in s tem kupno moč, zmanjšati število ljudi, ki dnevno komutirajo v druge regije, zmanjšati število mladih, ki odhajajo iz regije in privabljanje talentov v regijo,« pojasnjuje Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.
Svet je sprejel tudi sklep, da se pripravi seznam prioritetnih regijskih projektov v okviru prednostnih naložb novega Dogovora za razvoj regij do leta 2027. Tokratne seje se je udeležil tudi predstavnik Čebelarske zveze društev Štajerske, ki je članom sveta predstavil projekt izgradnje Slovenskega APIS centra dr. Filipa Terča v Mariboru v neposredni bližini Betnavskega gradu. S postavitvijo centra želijo prispevati k nadaljnjemu razvoju apiterapije ter ta del integrativne medicine za preventivno preprečevanje bolezni in tegob s čebeljimi pridelki umestiti kot dopolnitev uradni medicini. Investicija je ocenjena na 7,5 milijona evrov.
Člani Upravnega odbora Univerze v Mariboru so se sestali na 15. izredni seji, na kateri so po daljši razpravi potrdili letno in računovodsko poročilo UM za leto 2022 ter rebalans Finančnega načrta.
Preteklo leto je bilo za Univerzo v Mariboru uspešno leto, saj je dosegla ambiciozno zastavljene kazalnike na področju izobraževanja in študija, predvsem z vključevanjem inovativnih metod poučevanja, razvojem e-izobraževanja in izboljšanjem kakovosti doktorskega študija.
S pridobljenimi finančnimi sredstvi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) pa bo UM izvedla 23 pilotnih projektov, namenjenimi kurikularni prenovi in spremembam za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo.
V nadaljevanju so članice in člani potrdili Dokument identifikacije investicijskega projekta za projekt »UM REACT-EU: Informacijsko komunikacijska tehnologija za izvajanje pedagoških študijskih programov«, katerega namen je nakup IKT opreme in pripadajoče programske opreme za fakultete UM, ki izvajajo pedagoške študijske programe (Filozofska fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko ter Pedagoška fakulteta). Z opremo se namerava vzpostaviti 10 novih IKT učilnic, ki se bodo uporabljale dolgoročno, so zapisali v sporočilu za javnost.
Na področju izobraževalne dejavnosti je Upravni odbor sprejel nova Navodila o prispevkih in vrednotenju stroškov na UM ter potrdil dopolnjeni enotni cenik za izvedbo pilotnih projektov za prenovo visokega šolstva za zelen in digitalen prehod (NOO) na Univerzi v Mariboru.
Na predlog Fakultete za zdravstvene vede je Upravni odbor podal soglasje za sklenitev razdružilne pogodbe z neodplačnim prenosom in ustanovitvijo služnosti, na predlog Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pa podal soglasje za prodajo manjše nepremičnine.
Univerza v Mariboru je članica nacionalnega konzorcija za evropsko infrastrukturo Instruct.SI. Na podlagi prejeta poziva za imenovanje, je rektor podal predlog izr. prof. dr. Andraža Stožerja za člana in red. prof. dr. Zorana Rena za namestnika člana Upravnega odbora omenjenega konzorcija.
Predlagana kandidata sta namreč že do sedaj močno vpeta v konzorcij, saj na podlagi svojih izkušenj koordinirata uporabo pomembnih delov infrastrukture, ki je vključena v konzorcij, to je mikroskopov za napredno svetlobno mikroskopijo in superračunalništva. Članice in člani UO UM so predlog potrdili.
Naslednja seja Upravnega odbora bo potekala dne 30. marca 2023.
Občina Lovrenc na Pohorju je na svoji spletni strani objavila več razpisov za leto 2023.
Javni razpisi veljajo za področja kulture, prireditev, športa. Posebej pa imajo tudi razpise za sofinanciranje zasebnih vodnih zajetij, na področju kmetijstva in malih komunalnih čistilnih naprav. Vse omenjene razpise, razpisno dokumentacijo, navodila za izpolnjevanje oz. vse potrebne obrazce imajo objavljene na povezavi. V vsakem sklopu so zapisani tudi natančno določeni pogoji za kandidiranje, roki za oddajo vlog ter kontaktne osebe, na katere se lahko zainteresirani obrnejo v primeru vprašanj.
Javni razpisi so dostopni na povezavi TUKAJ.
V Mariboru bodo danes uradno odprli novo zgrajeni waldorfski vrtec, ki je pred štirimi leti zgorel. Dejavnost vrtca, ki ga obiskuje okoli 50 otrok, so po požaru začasno preselili v prostore bližnje waldorfske šole, zdaj pa so otroci lahko znova na prejšnji lokaciji v Valvasorjevi ulici.
Zasebni waldorfski vrtec Studenček, ki sodi pod okrilje Inštituta Sofijin izvir, je do požara junija 2019 obratoval v občinskem objektu na Valvasorjevi ulici 94. Ta je bil v požaru tako uničen, da je bilo treba zgraditi nov objekt.
Lani je občina pristopila k izgradnji novega objekta, ki ima podoben obseg kot prvoten vrtec. Projekt je znašal okoli 840.000 evrov in se financira iz proračuna Mestne občine Maribor.
Z novimi prostori so v vrtcu zelo zadovoljni. Začasni prostori so bili sicer za otroke dobro urejeni, a so od zaposlenih tako v vrtcu kot v waldorfski šoli, s katero so si delili streho, terjali nenehno prilagajanje.
“Kolektiv je popolnoma izmučen od tega stanja negotovosti in prilagajanj,” je nedavno za STA povedala direktorica Inštituta Sofijin izvir Viktorija Kovačič.
V požaru je bilo uničene tudi veliko opreme vrtca. “Igrišče, ki smo ga skoraj 20 let postopno postavljali, zdaj delamo na novo. To so veliki stroški, a delamo to z velikim optimizmom, ker verjamemo, da je to zdaj res kakovostna in dolgoročna rešitev,” je dejala direktorica.
Maja lani je ogenj zajel tudi staro stavbo mariborskega javnega vrtca Brezje, poleg katere so gradili novo enoto.
Stara stavba je bila popolnoma uničena in ni več uporabna. K sreči je požar prizanesel novogradnji, ki je v začetku novega šolskega leta tako lahko sprejela otroke, kot je bilo načrtovano. Mora pa občina zdaj zgraditi objekt, ki bo nadomestil stari del vrtca. Januarja so začeli gradbena dela in po napovedih občine bo stavba jeseni nared za sprejem otrok.
vir: sta
Tokrat smo v oddaji Dialog gostili trenutno enega najbolj vročih glasbenih izvajalcev v Sloveniji Žana Serčiča.
Z njim smo spregovorili o njegovi karieri ter o zasebnem življenju.
Podrobnosti si oglejte v videu.
Pravica do uporabe 20 odstotnega deleža v črpalni hidroelektrarni (ČHE) Golica proizvedene električne energije, s katero je razpolagala družba ELES, d. o. o., in obveznosti, ki izhajajo iz te pravice, se je v celoti odplačno prenesla na družbo Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., kamor skladno z dejavnostjo DEM proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov sodi.
Objekt črpalne hidroelektrarne Golica, je bil zasnovan leta 1988 kot akumulacijska hidroelektrarna (prva faza izgradnje), z manjšo črpalno enoto Hollgraben, približno sto metrov pod koto zajezitve Sobota.
Črpalna elektrarna, po klasifikaciji elektroenergetskega objekta, je postala v drugi fazi izgradnje, ki je bila zaključena v letu 2010. Črpalna elektrarna izrablja del porečja reke Bistrice, katere največji in najvišji izvir sega na območje Republike Avstrije, ki se v svoji naravni strugi izliva v reko Dravo v kraju Muta v Republiki Sloveniji.
Zaradi posega v porečje reke Bistrice (zajezitev Sobota oziroma Koralpe) in reke Drave (tudi) na območju Slovenije, je bil sklenjen meddržavni sporazum med Republiko Avstrijo in SFRJ o skupnem projektu v razmerju podjetje Kelag – Republika Avstrija 80 odstotkov / podjetje Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS) – Republika Slovenija 20 odstotkov. Današnji deležnik Avstrije je podjetje Kelag (80 odstotkov), upravičeni delež Slovenije pa je pripadal slovenskemu sistemskemu operaterju ELES (20 odstotkov).
Podjetje Kelag tudi v celoti upravlja s črpalno elektrarno (proizvodnja, redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje ipd.), družba ELES pa je bila na podlagi virtualnega obračunskega modela sorazmerno udeležena pri deležu proizvedene električne energije in stroških (proizvodnja, redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje ipd.).
Konec februarja so bili izpolnjeni vsi pogoji, skladno s pogodbo, da so Dravske elektrarne Maribor prevzele pravice in obveznosti predmetnega pravnega razmerja.
Od 10. do 15. marca 2023 bodo v Hramu kulture Arnolda Tovornika polno dogajanja. Takrat bodo namreč Dnevi Arnolda Tovornika.
Osmi Dnevi Arnolda Tovornika 2023 se s komedijo začenjajo 10. marca. Špas teater s komedijama “Vročica” in “Boeing Boeing”, Martina Ipša z novim stand upom “Vsi so nori razen nas”, žlahtna komedijantka Mojca Fatur v monodrami “Nikoli ni prepozno”, Vid Valič s komedijo “Strast, dojenček in rompompom” in zadnji dan z glasbeno komedijo “Moj život je ROKEntrol” so imena in predstave, ki vas bodo na letošnji, že osmi zaporedni, izvedbi Dnevi Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi nasmejali in zabavali.
Med spremljevalnim programom pa lahko izpostavimo predstavitev knjige o Angelci Jenčič Janko avtorja Vilija Rezmana.
Prav Vilija Rezmana in direktorja Hrama kulture Arnolda Tovornika Mihaela Krajnčeviča smo gostili v oddaji Report, v kateri sta povedala več zanimivosti in podrobnosti letošnjih Dni Arnolda Tovornika. Celoten pogovor si lahko ogledate na posnetku:
Program Dnevov Arnolda Tovornika 2023:
Petek, 10. 3. 2023, ob 17.00, avla Hrama kulture Arnolda Tovornika
RISBA LETOŠNJEGA GLEDALIŠKEGA PROSTORA
Petek, 10. 3. 2023, ob 17.30, avla v Hramu kulture Arnolda Tovornika
PREDSTAVITEV KNJIGE O ANGELCI JENČIČ JANKO
Predstavitev knjige bo opravil avtor Vili Rezman. Informacije: Vili Rezman 051 374 488.
Petek, 10. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
ŠPAS TEATER – KOMEDIJA »VROČICA«
Sobota, 11. 3. 2023, ob 10.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
GLEDALIŠKI SEMINAR
Sobota, 11. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
ZAVOD ZA KULTURO MARIBOR – STAND UP – MARTINA IPŠA »VSI SO NORI, RAZEN NAS«
Nedelja, 12. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
ŠPAS TEATER – KOMEDIJA – »BOEING BOEING«
Ponedeljek, 13. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
SITI TEATER – MONOKOMEDIJA ŽLAHTNE KOMEDIJANTKE MOJCE FATUR »NIKOLI NI
PREPOZNO«
Torek, 14. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
KOMEDIJA – VID VALIČ: »STRAST, DOJENČEK IN ROMPOMPOM«
Sreda, 15. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
ZAVOD SMEJMO SE – GLASBENA KOMEDIJA – »MOJ ŽIVÒT JE ROKENTROL«
“Prvotne domneve so se uresničile. Žal tudi tiste najbolj črnoglede. Osmoljenec nedeljskega dvoboja s Celjem je postal osmoljenec leta: Gregor Sikošek je zaradi poškodbe kolena že zaključil spomladanski del, manjkal pa bo tudi v uvodnem delu sezone 2023/24,” so zapisali na uradni strani NK Maribor.
Dodatne preiskave so namreč pokazale, da bo 29-letni branilec izpustil klubske in reprezentančne tekme v prihodnjih mesecih. “Gre za poškodbo sprednje križne vezi in notranjega meniskusa. Potrebna bo operacija, ki bo zahtevala daljše mirovanje. Gregor Sikošek bo z igrišč odsoten predvidoma šest mesecev,” je za uradno stran NK Maribor pojasnil dr. Matjaž Vogrin, vodja zdravniške službe NK Maribor.
“Slab občutek sem imel že ob odhodu z igrišča, takoj sem vedel, da bo poškodba najbrž hujše narave, a sem seveda upal na najboljše. Pregled je pokazal, da me čaka operativni poseg. Moram se soočiti z dolgim premorom, vmes pa bodo misli usmerjene k uspešnem okrevanju,” pa je dejal Sikošek.
V petek, 3. marca 2023, se s prvo predstavo začne Festival komedije Pekre.
Umetniški vodja Festivala komedije Pekre in selektor predstav Rado Pavalec ter predsednik Turistično kulturnega društva Pekre Zlatko Partlič sta povedala, katere predstave se bodo letos odigrale na dnevih komedije. Ti se začnejo že ta petek, 3. marca 2023, z uradnim odprtjem in prvo predstavo. Zaupala sta nam še, kako je potekal izbor predstav, kje in kdaj se lahko kupijo vstopnice ter nekaj zanimivosti o samem festivalu.
Mariborski svetniki v prvem branju sprejeli odloka o proračunu za leti 2023 in 2024. Za je glasovalo 19 mestnih svetnikov, devet jih je bilo proti, šest jih ni glasovalo. A tudi tokrat ni šlo brez presenečenj. Lista Franca Kanglerja je sejo zapustila, Gibanje Svoboda je glasovala proti, SDS pa se je odločil, da ne glasuje.
Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije obstruirala sejo in brez odgovornosti do volilcev podarila proračun Arsenoviču
Na seji smo prvič videli mestnega svetnika Franca Kanglerja, Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije, ki pa je županu napovedal obstrukcijo seje pred glasovanjem, kar so tudi storili. Sprva je sicer dejal, da proračuna ne bodo podprli, eden izmed razlogov je večmilijonski dolg občine do javnih podjetij. Omenil je, da ni zaključnih računov, iz katerih bi se videlo, kako so bila sredstva porabljena. Zahteval je pojasnila in županu dejal: “Ne bo dolgo, ko boste imeli štrajk v Snagi in Nigradu.” Dodal je, da se delavci bojijo, da bodo podjetja pristala v stečaju. Dotaknil se je prodaje Farmadenta: “Tisti, ki mislijo kupiti Farmadent se sprehajajo po občini, celo nagovarjajo in se pogovarjajo z mestnimi svetniki, ki so delničarji ali celo lastniki. Za mene je to hudo narobe.”
To pa ni bilo vse, nekaj besed je namenil tudi Karin Jurše, ki naj bi se, po njegovih besedah, sprehajala po pisarnah na občini in pomagala pri uskladitvi proračuna. Andrej Rajh – Gibanje Svoboda se je nekaj trenutkov kasneje vmešal in opozoril: “Tu se ne polemizira s svetniki, ampak ima vsaka sv skupina predstaviti svoje stališče.” Arsenovič je Kanglerju dejal, naj se drži proračuna in ne dotika politike ter ga opozoril, da je čas potekel.
Kangler: “Ker ste tako prijazen nas, ker ste nas zaprli v stekleničko duha, vam tukaj povem, da napovedujem obstrukcijo naše svetniške skupine in bomo zapustili sejo pred glasovanjem. Zmenite se in odločite o tem proračunu. Sprejmite ga in sprejmite tudi odgovornost.”
A tisti, ki očitno prvi ni sprejel odgovornosti do volivcev, je ravno Franc Kangler. Njegova lista je prejela veliko glasov občanov Maribora, sedaj pa se v njihovem imenu ne odloča in na koncu je s to potezo podaril sprejetje proračuna v prvem branju njegovemu največjemu tekmecu na volitvah Saši Arsenoviču.
Veliko presenečenje glasovanje Gibanja Svobode
Da je proračun prenapihnjen so trdili tudi v svetniški skupini Gibanje Svoboda. Karin Jurše je poudarila, da pri pripravi proračuna niso sodelovali. “Naše stališče je bilo, da se je na podlagi preteklih izkušenj s proračuni pokazalo, da so bili v zadnjih treh letih proračuni vedno prenapihnjeni na prihodkovni strani za 20 do 30 milijonov.” Omenila je tudi, da v vsaki družini ali podjetju začnejo s finančnim načrtom na podlagi tega, koliko prihodkov pričakujejo. “V tem primeru je šlo v kontra smer,” je dodala. Ravno z Gibanjem svobode se je župan pogajal za sklenitev koalicije, med drugim so ga v drugem krogu županskih volitev podprli .
SDS ni glasoval, kljub temu, da so proračun ocenili kot prenapihnjen in poudarili, da se s financami tako ne ravna
Soodgovorni za sprejetje odloka o proračunu za leti 2023 in 2024 so zagotovo tudi člani SDS, ki so se vzdržali in niso glasovali. Poraja se vprašanje čemu, saj so ljudje na volitvah svoje glasove svetnikom namenili z razlogom, da odločajo o stvareh, ki se tičejo Maribora, sploh tako pomembni zadevi, kot je proračun občine. Na nek način so tako proračun podprli.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je Vladimira Cokoja povedala da tudi sami ocenjujejo proračun kot prenapihnjen in izrazila, da so njihova pričakovanja bila usmerjena v to, da bo pripravljen strokovno in v skladu s predpisi. Poudarila je, da se tako s financami ne ravna, da bi bilo potrebno v proračun uvrstiti le projekte, ki imajo zagotovljeno finančno konstrukcijo, a se na koncu odločila vzdržati, prav tako kot drugi člani.
Kljub temu, da je veliko svetniških skupin bilo mnenja, da je proračun prenapihnjen in so bili skeptični nad izvedbo projektov, so naposled proračun le sprejeli. In tako se bodo nadaljevali številni projekti, gradnje brvi, obnova Lenta, projekti, ki so zagotovo tudi v osebnem interesu mariborskega župana.
Arsenovič zadovoljen in verjame v infrastrukturen proračun
Arsenovič je bil po glasovanju vidno zadovoljen. Opravičeval je, da je manjši denar za ceste, pločnike, mladino, itd. predvsem zaradi tega, ker praktično proračuna 2023 in 2024 v sebi nimatanovih investicij. Predvsem želi končati projekte kot so knjižnica, nabrežje Drave, brv na Lentu, zdravstven dom, sam pa je večkrat poudaril, da je Maribor oškodovan in prejema premalo denarja iz države ter da si tudi sam želi, da bi lahko v proračunu podelili več denarja za preostale postavke.
Zaplet ob koncu seje in med glasovanjem
Saša Arsenovič pred glasovanjem ni dopustil Igorju Jurišiču, da poda predlog svojega sklepa, prav tako ni omogočil svetnikom obrazložitve glasu. Prav tako so bili svetniki razburjeni, da glasujejo v enem glasovanju kar za proračuna za leti 2023 in 2024 ne glede na to, da sta bila predloga proračuna na dnevnem redu v dveh ločenih točkah. Ob vsem tem je bilo videti vidno dogajanje med svetniki Svobode, ki so se med tem zapletom tudi konzultirali in se očitno odločili, da glasujejo proti predlogu.
Glasovi vseh prisotnih:
Za je glasovalo 19 mestnih svetnikov: Andrej Bauman ( Arsenovič za Maribor ), Aljaž Bratina ( Arsenovič za Maribor ), Aleš Ciringer ( Gasilci Maribora neodvisna lista), Tatjana Frangež (Levica ) , Tjaša Gojkovič (Lista kolesarjev in pešcev ), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev ), Alenka Iskra ( SD – Socialni demokrati ), Boštjan Klun ( SD – Socialni demokrati ), Metka Koler ( Arsenovič za Maribor ), Jelka Kolmanič ( Arsenovič za Maribor ), Tamara Kurnik ( Arsenovič za Maribor ), Eva Lozina ( Arsenovič za Maribor ), Zdravko Luketič (Nova Slovenija – Krščanski demokrati) , Samo Peter Medved ( Arsenovič za Maribor ), Katarina Mejal ( Arsenovič za Maribor ), Matej Pavlič ( Arsenovič za Maribor ), Melita Petelin ( Arsenovič za Maribor ), Gregor Reichenberg ( Arsenovič za Maribor ) in Vid Lešnik ( Arsenovič za Maribor ).
Proti je glasovalo devet svetnikov: Andrej Rajh, Edo Pavao Belak ( Gibanje Svoboda ), Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti) , Karin Jurše ( Gibanje Svoboda ), Simona Koželj ( Gibanje Svoboda ), Leonida Polajnar ( Gibanje Svoboda ), Davorka Pregl ( Gibanje Svoboda ), Marko Slavič ( Gibanje Svoboda ), Dejan Stanko ( Gibanje Svoboda ).
Glasovali niso: Vladimira Cokoja ( SDS – Slovenska demokratska stranka ), Alen Filipovič ( SDS – Slovenska demokratska stranka ), Ivana Grgić, Dejan Kaloh ( SDS – Slovenska demokratska stranka ), Milan Lukić ( Gibanje Svoboda ), Darka Pernek Arnuš ( SDS – Slovenska demokratska stranka ).
Mariborski svetniki so v prvem branju sprejeli odloka o proračunu za leti 2023 in 2024. Za je glasovalo 19 mestnih svetnikov, devet jih je bilo proti. Kljub sprejetju so imeli svetniki določene pomisleke, kar nekaj pa jih je bilo mnenja, da je proračun prenapihnjen. Menijo namreč, da so sredstva na določenih postavkah prenizka. Na seji pa smo prvič videli Franca Kanglerja, ki pa je med drugim opozoril na dolg mariborske občine in župana prosil za pojasnila.
Proračun visok 192,6 milijona evrov
Po tem, ko je župan MO Maribor na pretekli seji z dnevnega reda umaknil točko o prvi obravnavi proračuna za leto 2023, se je danes odvila 2. izredna seja, na katero pa je bila vključena tudi obravnava prvega branja proračuna za leto 2024. Proračun za letos je bil predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov. Proračun za leto 2024 pa v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov.
Župan Saša Arsenovič je dejal, da so naredili vse, da bi upravičene strahove za realizacijo proračuna 2023 pregledali in potencialno zmanjšali. “Ugotovili smo, da ne začenjamo v letu 2023 nobenega novega projekta, da so vsi plod odličnega dela v prejšnjih letih in da se pravzaprav veselimo izvedbe vseh projektov.”
Vodja urada in namestnica direktorja Mestne uprave Mateja Cekić je predstavila proračun. Tekoči odhodki predstavljajo 17 odstotkov proračuna, tekoči transferji 37 odstotkov, 34 odstotkov znašajo investicijski odhodki, odplačila dolga tri odstotke in investicijski transferji devet odstotkov.
“Za področje kulture je planirano v celoti cca. 40 milijonov: 9,5 za tekoče odhodke, 30,6 pa za investicijske. Tukaj velik del predstavlja investicija center Rotovž, kjer imamo na postavki nekaj čez 17 milijonov, razlika pa so investicije, ki se nanašajo na CTN, se pravi vse kar se dela na Lentu,” je predstavila del proračuna. V šolstvu je prlaniranih 10,3 milijona, zajema nekaj več kot dvomilijonsko investicijo v OŠ Tabor 1, ostalo so tekoči stroški in investicijska vzdrževanja šol. Vrtcem namenjajo 24,6 milijonov, 22,7 milijonov od tega znašajo tekoči stroški, preostalo predstavljajo investicije. Za zdravstvo namenjajo 10,5 milijona, na komunali je planiranih 44,6 milijona, za področje športa 14,6 milijona za gospodarstvo pa 3,7 milijona.
Vlaganja v promet in komunalo
Za vodovodno omrežje planirajo 850.000 tisočakov, za kanalizacijo 6 milijonov, izpostavili so investicije v ceste, za to skupaj z vzdrževanjem prav tako namenjajo dobrih 6 milijonov. Med drugim za sanacijo Medvedove, ulico Koseskega, za krožišče Kardeljeve in Streliške ter podaljšek Proletarske brigade. Za preplastitve cest so namenili milijon evrov, za investicije in vzdrževanje javne razsvetljave 500.000 evrov.
“Proračun je prenapihnjen in nerealno načrtovan”
Lidija Divjak Mirnik – Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je proračun ocenila kot prenapihnjen in nerealno načrtovan: “Od tega je 27 milijonov zadolževanja, kar pomeni, da se do leta 2030 ne moremo zadolžiti oz. nekaj malega. Ne vi ne vaš morebitni naslednik, zadolževanja več ne more storiti. Sprašujemo se, kako bomo zaključili investicije, če denarja v proračunu ne bo, kredita pa tudi več ne moremo vzeti. Kako bomo že najete kredite sploh odplačevali?” Dodala je, da bi morali nekatere investicije ustaviti, ker so nepotrebne, med drugim nakupi gostiln in gradnja brvi.
S tem, da je proračun prenapihnjen so se strinjali tudi v svetniški skupini Gibanje Svoboda. Karin Jurše je poudarila, da pri pripravi proračuna niso sodelovali. ” “Naše stališče je bilo, da se je na podlagi preteklih izkušenj s proračuni pokazalo, da so bili v zadnjih treh letih proračuni vedno prenapihnjeni na prihodkovni strani za 20 do 30 milijonov.” Omenila je tudi, da v vsaki družini ali podjetju začnejo s finančnim načrtom na podlagi tega, koliko prihodkov pričakujejo. “V tem primeru je šlo v kontra smer,” je dodala.
Besede je potrdila tudi Vladimira Cokoja – SDS – Slovenska demokratska stranka: “Naša pričakovanja so bila usmerjena v to, da bo pripravljen strokovno in v skladu s predpisi.” Poudarila je, da se tako s financami ne ravna in spomnila, da so lani sprejemali osem rebalansov.
Arsenovič: “Proračun je samo ambiciozen”
Mariborski župan je komentiral očitke o prenapihnjenosti proračuna: “Proračun je samo ambiciozen, nič ni prenapihnjen. Kar dokazuje tudi realizacija proračuna prejšnjih štirih let, ko je mesto začelo končno delati in se ni ukvarjalo na način, da moramo najprej blagajno napolniti in potem z nje prazniti, ampak vedno uravnotežimo projekte, ki so v pripravi in za katere ne moremo vedeti, če bodo uspešni. A mi smo bili uspešni.”
V nadaljevanju pa je dejal: “Ne dovolim si, da se za nazaj krivi kogarkoli, ki je tukaj razmišljal razvojno, in je to mesto peljal na pot razvoja. Zato, ker bomo za skoraj vsak vložen evrov na 145 milijonov, dobili od Evrope ali države nazaj. Hvala vsem, ki razmišljate razvojno.”
Kangler: “Ne bo dolgo, ko boste imeli štrajk v Snagi in Nigradu”. Sejo so zapustili pred glasovanjem
Prvič se je seje udeležil tudi Franc Kangler: “Zelo zanimivo je bilo poslušati tako ene na levi kot vas spoštovani župan. Mi vam ne bomo ničesar očitali. Želimo pa imeti pojasnila. V lanskem letu med 11 in 12 milijonov neplačanih obveznosti. Nekateri ljudje čakajo, da dobijo plačilo.” V nadaljevanju je župana vprašal, če drži informacija, da je letos kar osem milijonov neplačanih obveznosti.
“Ne bo dolgo, ko boste imeli štrajk v Snagi in Nigradu,” je povedal in dodal, da delavce skrbi: “Povejte jim, da jih ne boste dali v stečaj, ali pa jim povejte, da to kar delavcem pripada, da bodo v letošnjem letu dobili.” Omenil je tudi, da svetnike župan deli na prvo in drugorazrednike. “Napovedujem obstrukcijo naše svetniške skupine in bomo zapustili sejo pred glasovanjem,” je dejal in ga pozval, da sprejme odgovornost.
Josip Rotar – Lista kolesarjev in pešcev, je izrazil zaskrbljenost glede zmanjšanja programskih postavk za kulturo, šolstvo, programe za mlade, sofinanciranje prvih zaposlitev, programe za varovanje okolja in ohranjanje narave, zagotavljanja zdravstvene oskrbe in skrbi za starejše. “Potrebno je pogledati vse možnosti, da bodo občani dodatno čim manj obremenjeni na področju komunale in vrtca. V preteklosti so bili mnogi mnogi dobri projekti v proračunu, pa se potem niso realizirali. Želimo, da bi bil župan pri realizaciji uspešen,” pa je dejal Zdravko Luketič – Nova Slovenija – Krščanski demokrati. Poudaril je, da si želijo, da bi bila pozornost namenjena starejši, omenil je tudi dnevni center za dementne.
Odbori izrazili zaskrbljenost nad sredstvi na področju športa, mladine, kulture in kmetijstva
Alenka Iskra iz odbora za mladino, šolstvo in šport je izrazila zaskrbljenost, da se na področju športa in mladine za leto 2023 na račun dviga plač in energentov krčijo sredstva za izvajanje programov. Za leto 2024 pa menijo, da je premalo sredstev namenjenih za investicije v vrtce in šole. Odbor za kulturo je pozval, da zagotovijo dodatna sredstva za programe na področu kulture.
Danijela Šerbinek iz odbora za kmetijstvo in celostni razvoj podeželja, pa je dejala: “Na proračunski postavki investicije v kmetijska gospodarstva ponovno ni planiranih finančnih sredstev.” Prosili so, da do druge obravnave te zagotovijo in pravočasno izvedejo razpis za dodelitev državnih pomoči. Odbor za finance predlaganih sklepov ni potrdil.
Funkciji državnega srekretarja in svetnika nezdružjivi
V nelagodni situaciji se je znašel Andrej Rajh – Gibanje Svoboda. Funkciji državnega srekretarja in svetnika sta namreč nezdružjivi. “Ko sem to ugotovil, sem kontaktiral komisijo za preprečevanje korupcije, tudi mestno volilno komisijo in čakam od teh institucij navodila, kako ukrepati. Predvidoma bom od KPK navodilo dobil do konca tega tedna in s tem seznanil mestni svet in ukrepal,” je dejal v začetku seje.
Alma Mater Europaea – ECM bo med 10. in 17. marcem 2023 v soorganizaciji z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti iz Salzburga gostila 11. mednarodno znanstveno konferenco Za človeka gre: Družbeni in tehnološki razvoj za varnost in dostojanstvo, ki se uvršča v sam svetovni vrh znanstvenih konferenc in predstavlja enega najpomembnejših tovrstnih mednarodnih dogodkov v Evropi. Uradni pričetek konference bo v petek, 10. marca 2023, ob 9.30 v Slomškovi dvorani v Mariboru.
“Letošnja konferenca Za človeka gre bo potekala pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki bo dogodek tudi uradno odprla. Najavljeni so najreprezentativnejši znanstveniki in akademiki, zlasti iz Evrope, ZDA in Avstralije. Konferenca bo soočila sodobna znanstvena spoznanja in politične poglede na področju družbenega in tehnološkega razvoja za varnost in dostojanstvo. Tako bomo z dialogom različnih mnenj iz vsega sveta pozvali k premagovanju sodobnih protislovij med akademskimi spoznanji, disciplinami, kulturami in državami, v skladu s principi Alma Mater Europaea – transnacionalnost, interdisciplinarnost in gradnja mostov,” je uvodoma dejal predsednik Alma Mater Europaea – ECM prof. dr. Ludvik Toplak.
Alma Mater bo na prihajajoči konferenci gostila vodilne evropske učenjake in miselne voditelje iz različnih disciplin. Osrednji nagovor bo imel prof. dr. Jeffrey Sachs, profesor z Univerze Columbia, svetovno znani ekonomist, avtor in globalni voditelj na področju trajnostnega razvoja. Sledili mu bodo Mariya Gabriel, evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade; prof. dr. Klaus Mainzer, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik znanstvenega odbora konference Za človeka gre; dr. Sonia Ehrlich Sachs, raziskovalka na Univerzi Columbia in direktorica kampanje One Million CHW, prof. dr. Felix Unger, častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti; prof. dr. Martin Kemp, zaslužni profesor Univerze v Oxfordu; prof. dr. Fred R. Volkmar, profesor na Univerzi Yale; prof. dr. Jeremy Howick, profesor empatičnega zdravstvenega varstva Univerze v Leicestru in raziskovalni svetnik na Univerzi v Oxfordu ter drugi vrhunski domači in tuji strokovnjaki.
“V Evropi in svetu pada zaupanje v demokracijo, volitve in sodišča, čemur bodo posvečeni trije paneli konference. Strokovnjaki volilnega prava iz 12 evropskih držav, med njimi tudi sodnica iz Nemčije na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Anja Seibert-Fohr, bodo analizirali, kako se sodišča v Evropi odzivajo na kršitve pri volitvah in kako ojačati integriteto volitev,” je povedal prof. dr. Jurij Toplak, predsednik Organizacijskega odbora konference Za človeka gre.
“Konferenca Za človeka gre letos obsega več kot 80 vsebinskih sklopov. S svojimi prispevki bo nastopilo preko 300 avtorjev iz več kot 30 držav. Med njimi so akademiki iz najboj uglednih svetovnih univerz, kot so univerze Harvard, Yale, Oxford in Columbia. Spregovorili bodo o izzivih, priložnostih in rešitvah na področju družbenega in tehnološkega razvoja za varnost in dostojanstvo,” navaja podpredsednik Organizacijskega odbora konference Za človeka gre doc. dr. Luka Martin Tomažič.
Konferenca bo imela večstranski značaj. “Svetovna znanstvena dognanja želimo predstaviti neposredno domačim pedagogom, znanstvenikom in študentom, soočiti domača znanstvena spoznanja s svetovnimi trendi, posebej pa opozoriti na humanistični vidik, da bodo družbene in tehnološke spremembe v službi varnosti in dostojanstva človeka,” še izpostavlja prof. dr. Ludvik Toplak.
“Pri konferenci aktivno sodelujejo študenti. Doktorski predstavljajo svoje raziskave, magistrski pripravljajo in objavljajo recenzije, dodiplomski pa pišejo povzetke referatov,” sporoča izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič, koordinator študijskega procesa na Alma Mater.
Med spremljajočimi dogodki 11. mednarodne konference Za človeka gre bo Alma Mater Europaea izkazala posebno pozornost znanstvenikom, ki so s svojim družbeno odgovornim delom posebej prispevali k razvoju znanosti in humanih odnosov med ljudmi v svetu ter posebej prispevali k razvoju Alma Mater v minulih petnajstih letih.
Na posebni slovesnosti, ki bo potekala 10. marca 2023 ob 12.30 v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor, bomo podelili častne doktorate: Jeffrey David Sachs, eden vodilnih ekonomistov 20. in 21. stoletja, prejme naziv častni doktor za izjemni prispevek razvoja ekonomske znanosti, trajnostnega razvoja v globalnem pogledu ter za doprinos pri razvoju socialno-ekonomske tranzicije v Republiki Sloveniji; Sonia Ehrlich Sachs prejme naziv častni doktor za izjemni znanstveni prispevek na področju pediatrije, krepitve humanitarnih odnosov in trajnostnega razvoja na področju javnega zdravja; častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti profesor Felix Unger prejme naziv častni doktor za izjemne dosežke na področju medicinske znanosti in humanizma ter za akademsko in organizacijsko podoro pri razvoju Alma Mater Europaea – ECM.
To je že enajsta letna mednarodna znanstvena konferenca Alma Mater. Med govorci dosedanjih konferenc so bili trije evropski komisarji, dekanja pravne fakultete Oxford Mindy Chen-Wishart, profesor univerze Harvard Mark Tushnet, profesor na Oxfordu Jacob Rowbottom, nemški politolog Werner Weinfeld, član nadzornega sveta Facebook-a in Instragram-a ter nekdanji podpredsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Andras Sajo in svetovno znani filozofi Alain Badiou, Jean-Luc Nancy in Srečko Horvat.
Alma Mater Europaea – ECM ima 1800 študentov na 24 študijskih programih na doktorski, magistrski in dodiplomski stopnji. Lahko se pohvali z najvišjo zaposljivostjo diplomantov med univerzami in fakultetami v Sloveniji.
Evropska akademija znanosti in umetnosti je združenje dva tisoč znanstvenikov, med katerimi je 34 prejemnikov Nobelove nagrade. Sedež ima v Salzburgu.
Vodstvo mariborskega proizvajalca sukancev A&E Europe, ki je del ameriške globalne skupine Elevate Textiles, je danes svet delavcev in sindikat seznanilo s strateškimi in organizacijskimi ukrepi, ki peljejo v postopno zapiranje obrata v Mariboru. Napovedali so tudi skorajšnji začetek pogajanj glede pravic zaposlenih z delavskimi predstavniki.
Kot so sporočili iz podjetja, bo ukinjanje proizvodnje v sedanjem obsegu trajalo več mesecev in se bo predvidoma odvilo v dveh fazah, predvidoma spomladi in poleti. Vzrok za takšno odločitev naj bi bil, da nadaljevanje proizvodnje v Sloveniji iz poslovnega vidika ni več smiselno.
Potrebe globalnih in lokalnih trgov, na katerih je družba aktivna, so se namreč v zadnjih letih močno spremenile, kar je vplivalo tudi na dejavnost mariborskega obrata, so pojasnili v podjetju in dodali, da načrtovani cilji po pozitivnem rezultatu v letu 2021 zaradi težkih razmer na trgu in ostalih dejavnikov niso bili doseženi. Podjetje s 103 zaposlenimi je namreč beležilo slabih 960.000 evrov čiste izgube.
Po besedah direktorja podjetja Jürgena Drescherja njihova prizadevanja v zadnjih dveh letih, da bi proizvodnjo v Sloveniji preobrazili v vzdržen poslovni model, niso uspela. Med razlogi za to je navedel strategije poslovnih partnerjev, pa tudi dolgoročni vpliv pandemije, težave v dobavnih verigah in logistiki, inflacija.
“Vsemu temu se je v zadnjem obdobju pridružil še nepredvidljiv razvoj trga na dolgi rok in enormno povečanje cen elektrike in plina, ki so ga lahko preko povišanja cen le deloma prenesli na kupce, to pa je pripeljalo do tega, da je družba pričela s postopki, kot jih predvideva veljavna zakonodaja pred sprejetjem odločitve o zmanjšanju gospodarske aktivnosti,” je dodal Drescher.
Še ena od direktoric Kristen Hughes pa je dejala, da predlog svetu delavcev in sindikatu za pričetek pogajanj o postopnem zaprtju proizvodne dejavnosti ni prišel zlahka, saj se zavedajo, bo to težek čas tako za njih, še bolj pa za zaposlene. Zagotovila je, da je njihova največja skrb zdaj učinkovit socialni dialog, skozi katerega bodo v čim krajšem času poskušali najti sprejemljive rešitve.
Da bi čim bolj omejili negativne posledice zaprtja obrata, se jim po besedah tretjega člana uprave Christopherja Alta zdi namera o postopnem, dvofaznem zapiranju obrata najboljša rešitev. V tem času bodo namreč imeli delavci več možnosti za načrtovanje svoje prihodnosti in iskanje nove zaposlitve, tudi s pomočjo dosedanjega delodajalca.
Mariborsko podjetje A&E Europe, nekoč Tovarna sukancev in trakov Maribor, je leta 2006 postalo del ameriške globalne družbe American & Efird oz. Elevate Textiles, ki velja za vodilnega proizvajalca industrijskih, avtomobilskih in gospodinjskih sukancev.
Takrat okoli 160 zaposlenih v mariborskem obratu je tik pred koncem leta 2020 začelo z opozorilno stavko zaradi “odnosa podjetja do zaposlenih in splošnega nezadovoljstva”, sodu pa je izbilo dni izplačilo 250 evrov božičnice, kar je bilo po oceni sindikata premalo glede na delo v epidemiji in dobre poslovne rezultate.
Sredi januarja 2021 so začeli s stavko in nato s pomočjo Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) v pogajanjih marca dosegli podpis prve kolektivne pogodbe v zgodovini podjetja, s katero so le uspeli izboljšati svoje plače. Maja istega leta je zaposlene obiskal donedavni predsednik Borut Pahor in bil takrat vesel, da so zaposleni v dialogu z vodstvom podjetja uspeli doseči izboljšanje svojega položaja.
Prvi mož sindikata KSS Gvido Novak je za STA potrdil, da so jih na današnjem sestanku seznanili z odločitvijo latnikov, ki je zaposlene precej presenetilo. Tudi sam je povedal, da so govorili zlasti o finančnih težavah in energetski draginji, čeprav bi po njegovih informacijah lahko šlo tudi za izčrpavanje podjetja ter namera za selitev proizvodnje v enega od povezanih podjetij v Nemčiji.
“Danes smo prejeli predlog programa presežnih delavcev, pri čemer meril in kriterijev še nismo določili, smo s epa dogovorili, da bomo to storili skupaj. Znova se sestanemo sredi marca, pred tem pa bomo preučili vse dokumente, ki so nam ji dali danes,” je dejal Novak, ki napoveduje, da bodo zaposleni dobili odpravnine, glede česa več pa je zaradi finančnih težav podjetja precej skeptičen.
vir: sta
Vabimo vas k ogledu današnje oddaje Report na BK TV ob 18. uri. Napovedali bomo Festival Dnevi komedije Pekre ter Dneve Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Spomnili pa se bomo tudi na 60 let Centra za sluh in govor Maribor.
Umetniški vodja Festivala komedije Pekre in selektor predstav Rado Pavalec ter predsednik Turistično kulturnega društva Pekre Zlatko Partlič bosta povedala, katere predstave se bodo letos odigrale na dnevih komedije. Ti se začnejo že ta petek, 3. marca 2023, z uradnim odprtjem in prvo predstavo. Zaupala sta nam še, kako je potekal izbor predstav, kje in kdaj se lahko kupijo vstopnice ter nekaj zanimivosti o samem festivalu.
Samo Rumež, direktor Centra za sluh in govor Maribor, bo predstavil zgodovino tega centra, ki je nastal pred 60 leti v ambulantah takratnega mariborskega zdravstvenega doma. Izvedeli boste še, kako se je center v vseh teh letih razvil to pomembne ustanove na Štajerskem, pa tudi, kaj si ob 60-letnici želijo. Obljubljene imajo namreč nove prostore.
Miha Krajnčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika, in Vili Rezman pa bosta predstavila program Dnevov Arnolda Tovornika. Tako katere predstave si bodo obiskovalci lahko ogledali, kot tudi izid nove knjige in ostale spremljajoče dejavnosti.
Zavod Mars vabi družine, da v soboto, 11. marca, pridejo v Vetrinjski dvor, kjer bo ustvarjalna delavnica z izdelovanjem ladjic za Gregorjevo in svečk iz čebeljega voska. Pa še koncert pripravljajo.
To pa pravzaprav še ni vse, saj se bodo lahko obiskovalci nato podali na interaktivno pot do Koblarjevega zaliva ter na koncu sprehoda spuščali Gregorčke, torej ladjice) iz splava v Dravo.
Sobotni program ustvarjanja se začne ob 16. uri, ko je na vrsti ustvarjalnica, izdelovanje plovil iz naravnih materialov in pogovori o običaju, prav tako tudi izdelava sveč iz čebeljega voska. Obiskovalci pa se bodo lahko tudi igrali z igrami preteklosti.
Ob 17. uri se začne koncert, na katerem bosta nastopila Jure Pišek in pevka Katarina Samobor
Ob 17.45 pa bo sledil sprehod po interaktivni pot od Vetrinjskega dvora do Koblarjevega zaliva
Od 18.30 do 19. ure pa spuščanje ladjic v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor in Turističnim društvom Maribor.
Mariborski mestni svetniki se bodo danes sešli na izredni seji, na kateri bodo obravnavali predlog proračuna občine za letošnje leto. Prva obravnava je bila predvidena že januarja, a je župan Saša Arsenovič takrat umaknil to točko s seje mestnega sveta. Tokrat imajo mestni svetniki na mizi tudi predlog proračuna za prihodnje leto.
Kot izhaja iz objavljenega gradiva za današnjo sejo, je proračun Mestne občine Maribor za leto 2023 predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov.
To je podobno kot v prvem predlogu, ki ga je županova ekipa predložila za sejo konec januarja, a je Arsenovič takrat napovedal dodatna usklajevanja. Pomisleke je imela predvsem druga največja svetniška skupina, Gibanje Svoboda, s katero se župan pogaja za sklenitev koalicije.
Sodeč po prvih javnih izjavah njenih predstavnikov, je Svoboda še vedno nezadovoljna, saj je proračun po ocenah te stranke še vedno previsok. Zato je potrditev proračuna na današnji prvi obravnavi še vedno vprašljiva. “Nov predlog proračuna je enak kot tisti, ki ga je župan umaknil, s tem da je prihodkovno stran dvignil še za pol milijona evrov,” je prejšnji teden za STA povedala mestna svetnica Karin Jurše.
Arsenovič vztraja, da predlog proračuna zajema le projekte, ki že tečejo. Obenem pravi, da se bodo finance s proračunom za 2024, ki je zastavljen v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov, izravnale. “Ko ju damo skupaj, pridemo na povprečno 167 milijonov, kar je za tako veliko občino nek minimum,” je dejal v pogovoru za STA.
vir: sta
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je lansko leto sklenil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 2,6 milijona evrov, kar predstavlja 0,86 odstotka celotnih prihodkov. Po besedah direktorja Antona Crnjaca je to glede na okoliščine dober rezultat. Za letošnje leto napoveduje uravnotežen rezultat.
Crnjac je v predstavitvi lanskega končnega poročila članom sveta zavoda na današnji seji povedal, da je na njihovo delovanje v začetku leta 2022 še močno vplivala epidemija covida-19.
Zaradi velikih obremenitev so bili priča odhodom zaposlenim, dodaten izziv za poslovanje bolnišnice pa so predstavljale podražitve energentov in materialov.
“Kljub temu smo povečali obseg dela ter zniževali stroške pri nabavah in zalogah, še vedno pa ostaja težava podcenjenost terciarja dve,” je dejal.
Poudaril je, da so v drugi polovici leta stalno zmanjševali izgubo, zato je s končnim poslovnim rezultatom zadovoljen, čeprav je sprva napovedoval uravnoteženo poslovanje. “Pred slabima dvema letoma je imela ta bolnišnica sedem milijonov evrov minusa, stalno se izboljšujemo, nimamo likvidnostnih težav ali dolgov, zato menim, da smo na pravi poti,” je ocenil Crnjac in napovedal, da bo 2023 “leto stabilizacije in nadaljnjih izboljšav našega dela”.
Predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder je označil lansko poslovanje UKC Maribor kot “solidno”.
“Zmeraj je lahko boljše, a sem zadovoljen, glede na to da je bil novi svet zavoda ob polletju soočen z več kot tri milijone evri izgube,” je dejal. “Še posebej me veseli, da je bilo za približno deset milijonov evrov ustvarjenega dodatnega programa, kar pomeni, da je bilo veliko narejenega na skrajševanju čakalnih vrst,” je dodal.
V obravnavi letnega poročila je nekatere člane sveta zavoda zmotila slaba izrabljenost drage medicinske opreme, a je vodstvo kliničnega centra pojasnilo, da navedeni podatki niso zanesljivi, saj še čakajo podrobnejša navodila, kako jih beležiti.
Člani sveta zavoda so poročilo sprejeli, so pa do naslednje seje zahtevali podrobnejše poročilo o obvladovanju tveganj in poročilo notranje revizije o nerealiziranih priporočilih za izboljšanje poslovanja.
Več pomislekov so imeli pri seznanitvi z oceno poslovanja UKC Maribor za letošnji januar, ki kaže presežek odhodkov nad prihodki okoli 430.000 evrov. To je nekoliko bolje kot januarja lani, a kljub temu je svet zavoda pozval upravo, naj mesečno spremlja realizacijo po klinikah, da bodo lažje obvladovali položaj.
V pregledu podjemnih pogodb se je izkazalo, da so v UKC Maribor lani sklenili 491 podjemnih pogodb in izdali 626 soglasij zaposlenim za delo drugod.
Članica sveta zavoda Mojca Gornjak je opozorila na primer, ko je zaposleni na radiologiji novembra lani delal po podjemni pogodbi 253 ur, kar upoštevaje redno delo pomeni, da je cel mesec delal vsak dan 20 ur. Član Marjan Mačkošek pa je kot zaskrbljujoče izpostavil dejstvo, da več kot 25 odstotkov zaposlenih v UKC dela po podjemnih pogodbah ali drugod.
Crnjac je pojasnil, da je večina podjemnih pogodb sklenjena za izvajanje programov za skrajševanje čakalnih dob, zato njihovo veliko število ne bi smelo biti težava. Bodo pa preučili sporne primere, da preverijo, če prihaja do morebitnih nepravilnosti, je zagotovil.
Čakalne dobe se sicer ne zmanjšujejo
Na začetku januarja 2022 je na prvo zdravstveno storitev čakalo 38.405 pacientov, konec decembra pa 51.191, kar je 33 odstotkov več kot v začetku leta. Vodstvo kliničnega centra je pojasnilo, da je tako zaradi stalno naraščajočega priliva bolnikov.
Crnjac je izpostavil tudi po njegovih besedah uspešno izvajanje investicij. Lani so zaključili selitev oddelka za pljučne bolezni in izgradnjo dvigal v kirurški stolpnici. Gradbena dela za nadgradnjo onkološkega oddelka se bodo po njegovih napovedih začela najkasneje maja letos in pred poletjem tudi prenova prostorov pljučnega oddelka v negovalno bolnišnico. Slednja mora biti zaključena do konca tega leta.
Izgradnja nove infekcijske klinike naj bi se začela prihodnje leto, stekle pa so priprave na postavitev covidne kontejnerske bolnišnice. Letos naj bi se začela še širitev kardiokirurške intenzivne enote, Crnjac pa upa tudi na čimprejšnjo nadgradnjo urgentnega centra.
Pojasnil je, da so ta teden prejeli dopis ministrstva za obrambo, da je pristajališče za helikopterje znotraj UKC Maribor premajhno. Ker v kliničnem centru ne pristajajo na predlog, da bi helikopterji znova pristajali v vojašnici, bodo poskušali začasno razširiti pristajališče na bližnja parkirišča. Pravi helioport je predviden na vrhu urgentnega centra, ko bo ta zgrajen v celoti – pred leti so ga zgradili samo do prve faze.
vir: sta
Že v januarju smo poročali, da ima Mestna občina Maribor vse več finančnih težav, imela je namreč več kot 7 milijonov evrov dolga. Takrat so med drugim dejali, da so težava zakasnela nakazila države za sofinanciranje projektov EU in višji stroški. Nato se je zalomilo še pri prvem branju proračuna, ki ga je župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič v januarju umaknil z dnevnega reda in se bo odvilo danes. Do sprejema proračuna so sredstva namreč zadržana. Kljub večmilijonskim odplačilom dolga, pa je občina še vedno dolžna javnim podjetjem. Nigradu dolgujejo 2,5 milijona evrov, več kot 250.000 evrov Snagi, več deset tisoč evrov dolga imajo tudi do Marproma in Mariborskega vodovoda.
Na naše uredništvo se je v zadnjem času obrnilo kar nekaj zaposlenih v javnih podjetjih Javnega holdinga Maribora, ki so zaskrbljeni za svoje službe, delo in obstoj javnih podjetji. “Mariborska občina nas bo kot ustanoviteljica pahnila v stečaj,” nam je dejal eden od njih. Če se očitno resnosti situacije zavedajo zaposleni, pa občina temu ne namenja pretirane pozornosti, prav tako ne javna podjetja. Ali pa vsaj o skrbi nočejo javno govoriti.
Do sprejema proračuna začasna financiranja
Na mariborski občini so nam dejali, da so od januarja do marca 2023 v začasnem financiranju. “V skladu z Zakonom o javnih financah se lahko do sprejema proračuna za leto 2023 plačuje zgolj obveznosti v okviru dovoljene kvote, ki pa za to obdobje znaša 26.158.967,76 €. Navedeno je edino razlog za zamude pri plačilih,” pojasnijo ob tem. Iz Javnega holdinga Maribor pa so nam odgovorili: “Družbe iz Skupne JHMB poslujejo dobro in so finančno stabilne; JHMB in MO Maribor v vseh vidikih in nivojih poslovanja delujeta sodelovalno, v dobrobit mesta Maribor ter njegovih prebivalcev in obiskovalcev.”
Januarja poravnali dolg za preteklo leto
V nadaljevanju so na holdingu povedali, da so seznanjeni s situacijo, ki bo vse do sprejetja proračuna Mestne občine Maribor. Ob tem so dodali, da je Mestna občina Maribor do 10. januarja 2023 poravnala zapadle obveznosti iz preteklega leta. “Preostala pa bodo zaradi kvote začasnega financiranja poravnana ob sprejemu proračuna za leto 2023. Na dan 23. 2. 2023 znašajo zapadle obveznosti iz naslova investicij in izvajanja javnih služb do Nigrada 2.510.577,18 EUR in 255.053,61 EUR do Snage, na dan 22. 2. 2023 pa 59.778 EUR do Marproma in 90.653 do Mariborskega vodovoda,” dodajo.
Na občini so nam prav tako povedali, da so do omenjenega datuma poravnali vse zapadle obveznosti iz leta 2022: “Iz leta 2022 v višini cca 7,3 mio € je za plačilo tekočih obveznosti ostalo cca 18,8 mio €. Iz preostanka kvote se poravnava obveznosti za plače, subvencijo podjetjema Marprom in Šport Maribor, subvencije stanarin, obratovalne stroške mestne uprave in delno materialne stroške zavodom, štipendije in nekatere socialne transferje, glavnice in obresti za kredite…”
“Prav tako so letos stroški plač in stroški energentov višji kot lani, kar še dodatno predstavlja težave pri omejevanju znotraj kvote,” povedo na mariborski občini.
In ko na občini seštejejo prej omenjene stroške, zaradi kvote ne morejo plačevati ostalih stroškov. O tem pa, kot zatrdijo, redno komunicirajo z dobavitelji in izvajalci. “Vse zapadle obveznosti januarja in februarja bodo poravnave, ob začetku novega obdobja začasnega financiranja, to je 3.4.2023. V primeru, da bo proračun za leto 2023 sprejet že v marcu, bomo obveznosti poravnali že prej.”
Na podjetjih prilagodili poslovne procese
Na holdingu so pojasnili, da so bila vodstva o razlogih za zamik obveščena, temu so bili prilagojeni tudi poslovni procesi. “Mariborske javne službe so izvajane nemoteno, saj so sredstva zanje zagotovljena, prav tako so zagotovljena tudi vsa finančna sredstva za izplačilo plač zaposlenih v Skupini JHMB,” zaključijo.
Ministrstvo za infrastrukturo je razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja na mariborskem letališču, ki se je iztekel te dni, podaljšalo do 10. marca. Kot so za STA pojasnili na pristojnem ministrstvu, naj bi zanimanje bilo, a želijo morebitni ponudniki pred dokončno odločitvijo še nekaj dodatnih informacij.
Več informacij v zvezi z razpisom in nadaljnjo usodo trenutno skoraj povsem mirujočega letališča za zdaj na infrastrukturnem ministrstvu, na čelu katerega je znova Alenka Bratušek, niso posredovali. Z njim sicer že od leta 2019, ko je od najema odstopila družba Aerodrom Maribor v lasti kitajskih vlagateljev, začasno upravlja državna družba DRI.
Kot so decembra ob objavi razpisa pojasnili na ministrstvu, je predmet koncesije, ki naj bi bila sklenjena za deset let, izvajanje storitev obratovanja mariborskega letališča v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, vključno z uporabo in rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture.
Ker drugih uradnih pojasnil za zdaj ni, je časnik Večer poročal o neuradnih informacijah, da morebitni ponudniki zahtevajo še nekatere številke v zvezi z letališče, ki pa seveda že dlje časa niso preveč obetavne, saj letališče bolj ali manj sameva. Po podatkih pristojnega ministrstva je lani letališče beležilo le še 3919 potnikov ter slabih 24 ton tovora, prihodki pa so bili na ravni predlanskih.
Država je sicer nedavno sprejela zakon, ki naj bi za zagotovitev večje letalske povezljivosti Slovenije letalskim prevoznikom pomagal z okoli 5,6 milijona evrov subvencij letno.
Z njim bodo vzpostavili shemo državne pomoči za začetek obratovanja novih letalskih prog v obliki subvencij do največ polovice letaliških pristojbin v zvezi s progo. Do denarja bodo sicer upravičeni prevozniki, ki opravljajo mednarodni zračni prevoz na katerokoli letališče v Sloveniji, torej tudi v Maribor.
Vprašanje pa je, koliko letalske prevoznike zanima prihod na mariborsko letališče. Nenazadnje je ministrica Bratušek, takrat še v vlogi državne sekretarke, na januarskem zaslišanju pred odborom za gospodarstvo ob sprejemanju zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti dejala, da so možnosti tudi za Maribor, ob tem pa dodala: “Iskreno pa povem, da skoraj dvomim, da bi našli nekoga, ki bi mu tudi na ta način subvencioniran let bil zanimiv.”
Na poznejšem zaslišanju pred matičnim parlamentarnim odborom je kot kandidatka za ministrico sicer dejala, da si želi, da bi našli upravljavca, ki bi letališču dal vsebino.
“Upam in pozivam, tudi promovirati smo poskušali čim bolj razpis, da ga zainteresirani ne bi spregledali, ter da bi tako res imeli bolj srečno roko kot vlada, ki je pred leti našla najemnika, a se je visoko leteča zgodba takrat slabo končala,” je dodala.
Medtem še vedno poteka tudi predolgo sprejemanje državnega prostorskega načrta, s katerim bi lahko bodočemu upravljavcu omogočili nadgradnjo letališke infrastrukture. Pristojni naj bi bili trenutno v fazi priprave dopolnitev in novelacij strokovnih podlag.
vir: sta
ZD Radlje ob Dravi vas vabi v soboto, 4.3.2023, ob 8.00 uri na »𝗦𝗲𝗷𝗲𝗺 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗷𝗮«.
Potekal bo v Športni hiši Radlje ob Dravi, so sporočili na občini Radlje ob Dravi.
Dogodek je namenjen vsem generacijam. “Spoznali boste lahko področja dela zavoda, zdravstveno vzgojni center, spoznali vaje za zdrav loko motorni sistem in mnogo več. Otroci in najstniki se boste lahko udeležili atraktivne stojnice gibanja. Za svoj trud pa prejeli drobne pozornosti,” so še zapisali.
Zaključena je ena od desetih faz energetske sanacije OŠ Tabor I – sanirane so bile štiri učilnice in zunanji del fasade, so sporočili iz mariborske občine.
“Notranji prostori se bodo sanirali postopno, da se lahko šola in učenci s pedagoškim delom usklajujejo s potekom del. Izvedena bo tudi energetska sanacija fasade s fasadnim stavbnim pohištvom po smernicah Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,” zapišejo v nadaljevanju.
Izvajalec del je podjetje MATA TiM, načrtuje se, da bodo dela zaključena do konca meseca avgusta.
Vrednost del je 2.5 milijona EUR za kar je mariborska občina deloma pridobila tudi sofinancerska sredstva.
V občini Vuzenici bo danes nastopila gledališča skupina Kulturnega društva Kotlje, ki bo predstavila komedijo Vozel.
Nastop se bo odvil v veliki modri dvorani kulturno upravnega centra Vuzenica.
“Vstopnine ni, zbirali se bodo prostovoljni prispevki,” so zapisali na občini Vuzenica.
Olimpijski festival evropske mladine (Ofem), ki ga bo konec julija gostil Maribor, je za mesto velik logistični zalogaj, a direktorica tekmovanja Nataša Ritonija ne dvomi, da bo tako pri tekmovalcih kot doma pustil odličen vtis. “Verjamem, da smo sposobni narediti najboljše igre doslej,” je povedala v pogovoru za STA.
Do Ofema v Mariboru je še okoli 150 dni. Kako potekajo priprave? Gre vse po načrtih?
Trenutno smo v intenzivnih pripravah, ker aprila prihajajo v Maribor vodje vseh sodelujočih reprezentanc, da jim predstavimo prizorišča. Pripravljamo pa tudi otvoritveno in zaključno slovesnost. Zanju smo pred dnevi oddali koncept Evropskemu olimpijskemu komiteju, ki ga mora potrditi. Protokolarni del je podoben protokolu na olimpijskih igrah, s prižigom ognja in mimohodom športnikov. Preostali del, kjer imamo bolj proste roke, pa smo zastavili zelo inovativno, saj želimo biti drugačni od drugih. Imamo manj denarja, a smo veliko bolj iznajdljivi in verjamem, da bo to zelo simpatičen dogodek za mlade.
Da si lažje predstavljamo, kako velik logistični zalogaj je to tekmovanje za mesto? Za kaj vse je treba poskrbeti?
Zasedli bomo vse razpoložljive namestitvene zmogljivosti v mestu, tudi študentske in dijaške domove, in vse te ljudi bo treba tudi nahraniti. Čez cel festival bo to okoli 120.000 kuhanih obrokov. V ta namen bomo postavili dva šotora, eden bo v t.i. športni vasi v študentskem naselju na Gosposvetski in bo namenjen izključno športnikom in trenerjem, drugi pri Dvorani Tabor pa bo namenjen prostovoljcem, zaposlenim in drugim delavcem in ga bo upravljala vojska. Ob tem je treba upoštevati posebno prehrano športnikov, različne nacionalnosti itd.
V sodelovanju z javnim podjetjem Marprom pripravljamo posebne trase avtobusov, kar pomeni do 40 dodatnih avtobusov, ki bodo krožili po mestu, mariborsko letališče bomo odprli za čarterske lete. Za hranjenje športne opreme bomo potrebovali ogromno šotorov. Logistika je res izjemno zahtevna. Takšen večšportni dogodek se v Sloveniji še ni zgodil – ostali so osredotočeni na en šport -, a k sreči smo si lahko lani iz prve roke ogledali organizacijo na Finskem in Slovaškem in se veliko naučili.
Športna prizorišča so z izjemo atletske dvorane že vsa nared? Bo atletska dvorana, potrebna za ogrevanje športnikov, pravočasno zgrajena?
Prizorišča so pripravljena, ponekod bo treba le še postaviti montažne tribune ali drugo opremo. Tudi glede atletske dvorane smo optimistični, od 15. januarja se zadeve premikajo, zdaj se izvaja izkop in betoniranje. Dela so zaenkrat v okviru terminskega plana, ki je sicer zastavljen zelo na tesno, a verjamemo, da bo konec junija dvorana narejena.
Močno računate na pomoč prostovoljcev. Kakšno je zanimanje?
Potrebujemo do 800 prostovoljcev. Zelo nas je presenetil odziv tujih prostovoljcev, zaradi česar smo morali celo predčasno zapreti prijave. Lani v Banski Bystrici smo očitno dobro predstavili Maribor in v enem tednu smo dobili kar 300 prijav tujcev, do jeseni se jih je nabralo že skoraj tisoč. Lahko bi ves dogodek pokrili s tujci, a to ni naš namen. Ofem želimo namreč izkoristiti tudi za to, da vzpostavimo mrežo lokalnih prostovoljcev, ki bodo lahko delovali še na naslednjih dogodkih. V ta namen smo se tudi prijavili na razpis programa Erasmus+ za prostovoljstvo, kjer smo pridobili 450.000 evrov za promocijo, izobraževanje in vključevanje prostovoljcev. To bo ena od pomembnih zapuščin Ofema za mesto in regijo.
Kolikšen je vaš proračun, s kolikšnimi sredstvi razpolagate?
Proračun, če izvzamemo investicije, znaša okoli 11 milijonov evrov. Največji vir so kotizacije, saj vsaka reprezentanca plača za svoje športnike in iz tega pričakujemo nekaj manj kot štiri milijone evrov. Poleg Erasmus+ smo se prijavili še na slovenski razpis za prostovoljstvo, dobimo dotacijo Evropskega olimpijskega komiteja v višini 350.000 evrov, uspeli smo pridobiti že kar nekaj sponzorskih sredstev. Mestna občina Maribor nas financira preko letnega programa športa, Olimpijski komite Slovenije in Šport Maribor sodelujeta s svojim kadrom.
Odprt pa ostaja prispevek države, kjer upamo na čimprejšnji dogovor z ministrstvom. Pogovarjamo se o prispevku v višini 2,5 milijona evrov za organizacijo plus dodatnih sredstvih za opremo. Za takšno tekmovanje je treba nabaviti precej opreme in to bo tudi pomembna zapuščina Ofema za mariborske klube, saj bodo s to novo opremo lahko v prihodnje prirejali tekmovanja na višjih ravneh.
Poudariti želim, da so bili proračuni ostalih organizatorjev Ofema bistveno višji, na primer v Banski Bystrici 16 milijonov evrov, od tega je država prispevala 12 milijonov. Brez državnih sredstev se žal tega ne da narediti, ker to je vendarle državni projekt, projekt nacionalnega pomena. Smo pa seveda veseli, da smo dosegli dogovor z ministrstvom za izobraževanje za sofinanciranje izgradnje atletske dvorane v višini treh milijonov evrov, ostali del projekta, vrednega 5,4 milijona, krije Mestna občina Maribor.
Medtem ko je sprva kazalo, da pri študentih ne bo posluha za sprostitev postelj za nastopajoče na Ofemu, ste verjetno zdaj zadovoljni, da jih je večina privolila v začasno izselitev iz svojih sob.
Res smo veseli te podpore študentov. Nenazadnje gre za dogodek za mlade in en študentski dom se je začel prenavljati prav zaradi Ofema. Trenutno smo zbrali že okoli 2150 podpisov. V celoti bomo izpraznili študentsko naselje na Gosposvetski, ki bo v času Ofema zaprto območje, bomo pa zadržali dom na Smetanovi za študente, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo ostati brez študentske sobe. Tisoč ležišč za tekmovalce imamo v dijaških domovih, športniki bodo med drugim spali tudi v hotelskem naselju na Pohorju.
Računamo, da bo konec julija prišlo v Maribor poleg okoli 3600 športnikov in 800 športnih delavcev še okoli 5000 članov njihovih družin. Zanje smo rezervirali mesta v ostalih namestitvenih objektih v mestu, ostali obiskovalci bodo verjetno morali poiskati posteljo v okolici.
Ofem je velika priložnost za Maribor v turističnem smislu. Kako ste se lotili promocijskih aktivnosti in kako boste v dogajanje vključili tudi lokalno prebivalstvo?
Konec maja bomo v Rimu prevzeli ogenj miru, ki ga bomo potem pripeljali v mesto in z njim poskušali doseči vse ljudi v Mariboru. Želimo si, da Ofem postane naš skupen dogodek. Edino prizorišče, kamor širša javnost ne bo imela dostopa, bo športna vas na Gosposvetski, vsa ostala bodo brezplačno dostopna za obiskovalce. Med Trgom svobode, kjer bo koncertni program, in Trgom Leona Štuklja bomo vzpostavili Športno ulico, na Glavnem trgu se bodo predstavljali novi športi, v Mestnem parku bo sprostitvena in na Mariborskem otoku zelena cona. Skratka, želimo si, da bi se vsi, ki bodo prišli k nam, imeli lepo in se kasneje še kdaj vrnili.
Kaj si mesto dolgoročno obeta od tega festivala?
Poleg novih objektov in opreme, ki jih bo s tem pridobilo, in povečanja svoje prepoznavnosti lahko kasneje računa tudi na organizacijo drugih tekmovanj na višjih ravneh. Imamo znanje, smo predani, vemo, kaj želimo. Kar me še posebej veseli, je to, da smo uspeli povezati vse ključne deležnike v mestu, kot so občina, univerza, zavod za turizem, kulturne ustanove, zavod za zaposlovanje itd. Vesela sem, da so prepoznali to enkratno priložnost, da se izkažemo. O Mariboru se bo v športnih krogih še veliko govorilo in Maribor si to zasluži.
Andreja Seršen Dobaj
VIR: sta
Včeraj je KD Pavza v Selnici ob Dravi organizirala Ajdin pohod z rdečimi baloni.
“Dan redkih bolezni z rdečimi baloni ne opozarja le na redke diagnoze otrok. Želimo se sprehoditi skupaj z našimi prijatelji in podporniki. Omogočiti ljudem, da se srečajo s posebnimi otroki, ki so nekje na obrobju,” so zapisali pred pohodom.
“Rdeči baloni za nas predstavljajo upanje in ljubezen in podajte nam roko. Menimo namreč, da smo prav vsi prebivalci tega sveta posebni in vredni stati v prvih vrstah,” poudarijo.
“Hvala SELNIČANI za podporo in solidarnost našim junakom. Precej lažje je premagovati svoje življenjske izkušnje, če veš, da je tudi na drugi strani nekdo, ki ti bo ponudil roko, te razumel in ti pomagal,” so zapisali po pohodu, katerega se je udeležilo lepo število ljudi.
