Za županski stolček v občini Podvelka so se potegovali Miran Pušnik, Anton Fornezzi in Emerik Neumeister.
Trenutni rezultati kažejo, da so volivci podprli Mirana Pušnika.
Po vseh prejetih glasovih je prejel 77,13 odstotkov, Emerik Neumeister 17,63 odstotkov, Anton Fornezzi pa 5,24 odstotkov.
Kaj vse je obljubil, si lahko ogledate v soočenju TUKAJ.
V občini Ribnica na Pohorju sta bila kandidata za župana aktualni župan Srečko Geč in Tatjana Marsel.
Največ glasov ste namenili aktualnemu županu. Preštete so vse glasovnice.
Kaj je napovedal Srečko Geč za prihodnji mandat si lahko ogledate TUKAJ.
V občini Muta sta bila kandidata za župana Mirko Vošner, aktualni župan in Angela Mrak.
Občani so na lokalnih volitvah podprli Angelo Mrak. Preštete so vse glasovnice.
V občini Ruše so bili na letošnjih lokalnih volitvah 2022 trije kandidati. Poleg aktualne županje Urške Repolusk, sta se županski stolček potegovala tudi Darko Knez in Martin Lesjak.
Volivci ste nov mandat zaupali aktualni županji Urški Repolusk.
Poleg aktualnega župana Alana Bukovnika sta se v boj za županski stolček občine Radlje ob Dravi podala tudi Stanislav Pajtler, Lista Stanislava Pajtlerja s podporo volivcev, in Boštjan Martini iz Slovenske ljudske stranke.
Volivci ste največ podpore namenili aktualnemu županu.
Njegove obljube in vizije si lahko ogledate TUKAJ.
V občini Vuzenica sta bila kandidata za župana Franjo Golob in Simona Kremzer.
Občani so na lokalnih volitvah znova podprli aktualnega župana Franja Goloba, z 86,28 odstotki glasov.
Ob napovedi kandidature nam je povedal, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.. Kaj vse je povedal ob napovedi kandidature, pa si lahko ogledate TUKAJ.
V Mariboru se je za župansko mesto potegovalo kar 15 kandidatov, in sicer: Igor Jurišič, Vojko Flis, Vladimir Šega, Miha Recek, Matic Matjašič, Franc Kangler, Dejan Kaloh, Josip Rotar, Saša Arsenovič, Aleksander Kamenik, Lidija Divjak Mirnik, Boštjan Klun, Franc Jesenek, Nina Beyokol in Bernard Memon.
Utrinki iz volilnih štabov, kjer pričakujejo rezultate:
Volilni štab Franca Kanglerja
Volilni štab Vojka Flisa
Volilni štab Saše Arsenoviča
Saša Arsenovič se je na volišče OŠ Bratov Polančičev pripeljal s kolesom, nekaj po 11. uri, v družbi žene Katje Arsenovič ter oddal svoj glas.
Arsenovič je po glasovanju v izjavi za medije dejal, da bo dan preživel z družino in prijatelji. “Tradicionalno volilno kosilo pri prijatelju, tudi hčerka je prišla iz tujine, kjer študira. Po tem jo bom peljal na letališče. Danes bomo skupaj in gledali, kaj bo. Nikoli se ne ukvarjam s tistim, na kar nimaš vpliva, vedno se ukvarjam s tem, na kar imaš vpliv. Počutim se odlično,” je dejal Arsenovič.
Na vprašanje ali verjame v svojo zmago pa je dejal: “Res je konkurenca velika. Vedno sem z veseljem in ponosom izkoristil svojo državljansko pravico in dolžnost ne glede na to ali je šlo za volitve ali referendum. To sem storil tudi danes. Štiri leta smo čudovito delali, ekipa je bila vedno boljša. Razumeli so vsi, da želim realizacijo projektov in če to kaj šteje, bomo videli danes okrog 21. ure.”
V Mestnem parku v Mariboru so postavili nova igrala za otroke prav na mestu, kjer so stala stara. Otroci se zdaj lahko igrajo na veliki leseni ladji, zraven nje pa še na nekaj igralih, ki spodbujajo njihovo domišljijo, ustvarjalnost in razmišljanje.
Na samem odprtju so nova igrala preskusili otroci iz vrtca Borisa Pečeta, ki se kar niso mogli prenehati igrati. A najprej so zaplesali in zapeli.
Plezali so po ladji, se spuščali po toboganih, preverjali, kako teče voda po ceveh in z bagerjem kopali po pesku. Kar pri njih smo tudi preverili, kaj jim je bilo najbolj všeč, kako se upravlja bager, kako steče voda po ceveh.
Vodja projekta Mojca Lešnik iz občinskega urada za gospodarske dejavnosti Mestne občine Maribor pa je povedala še strokovno plat. Nova igrala v Mestnem parku so namreč kot doživljajski park, ki ponuja poleg klasičnih igral še nekaj doživljajskih. Senzorno izkušnjo pa ponuja tudi podlaga iz mivke, hkrati pa tudi voda, ki jo je treba spustiti po ceveh. Postavili so tudi igrala za gibalno ovirane. Vsa skupaj pa so za različne starostne skupine.
Županski kandidat Vojko Flis je ob 10. uri na volišču OŠ Angela Besednjaka oddal svoj glas.
Kandidat za župana Mestne občine Maribor Vojko Flis je v družbi svoje partnerke prišel na volišče OŠ Angela Besednjaka in oddal svoj glas. Kot pravi bo čez dan volilno nedeljo preživel v krogu družine, zvečer pa se bo podal čakat rezultate v pisarno stranke. Na vprašanje, kakšna je bila kampanja je odgovril: “Bila je zanimiva.”
Ob tem pa dodal, da je bila sicer mirna, z nekaj “praskami”. “Ampak Maribor je znan po tem, da nobena kampanja za župana ni enostavna.”
Na vprašanje, kakšen rezultat pričakuje, pa je odgovoril: “Vsak, ki gre v to volilno tekmo pričakuje dober rezultat, a počakajmo do zaprtja volišč.”
Oglejte si 29. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 10.11.2022.
Dvorana v Vuzenici je bila spet polna starejših Vuzeničanov, ki so prišli na predavanje obnovitve cestno prometnih predpisov.
Občina Vuzenica, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Društvo upokojencev Vuzenica in Društvo Invalid Vuzenica so namreč pripravili koristno in uporabno predavanje za vse.
Več v prispevku.
Včeraj smo praznovali dan slovenske hrane, krati pa tudi dan slovenskega tradicionalnega zajtrka.
Tudi na osnovnih šolah, vrtcih in nekaterih drugih javnih in zasebnih ustanovah so se priključili akciji in tudi sami jedli kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Mi smo obiskali učence in učenke na Osnovni šoli Selnica ob Dravi.
Kako je bilo pa v prispevku.
Pred dnevi se je v Mariboru začelo zbiranje sredstev za postavitev drsališča v Mariboru.
Želijo si, da bi ga postavili do 5. decembra, da bi tako simbolno Miklavž otrokom prinesel drsališče. Na tem mestu poziv vsem prebivalcem in podjetnikom: “Stopimo skupaj!”
Več v prispevku.
Tokrat vas sprašujemo: Podpirate, da je v Mariboru zaradi energetske krize okrasitev in dogajanje v zmanjšanem obsegu?
Glasujte spodaj.
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.Danes smo na BK TV gostili Darka Kneza in Martina Lesjaka, aktualna županja Urška Repolusk, se soočenja ni udeležila.
Pogledate si ga lahko spodaj.
Po tem, ko so krajani Kamnice dosegli, da bodo prometni režim vrnili v prvotnega, se je pojavila nova ureditev, ki jih je precej presenetila.
Kazni za prekoračitev hitrosti na posebej zavarovanih območjih v naselju, kjer je omejitev hitrosti 30 km/h.
vključno do 10 km/h = 40 EURnad 10 km/h do vključno 20 km/h = 130 EUR + 3 kazenske točkenad 20 km/h do vključno 30 km/h = 500 EUR + 7 kazenskih točkveč kot 30 km/h = 1.200 EUR + 18 kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja
“Takoj po volitvah, ne glede na razplet volitev, bomo sklicali zbor krajanov Krajevna skupnost Kamnica, zahtevali, da nam nekdo razložil poanto inkasnatske cone 30 po VSEJ KAMNICI – razumem na določenih odsekih, krajani bomo skupaj zahtevali da se to spremeni, ker ni življenjsko! Skozi ves Rošpoh do odcepa za Urban cona 30, zato da bodo kolesarji varni. Naj naprej začnejo te kolesarje nadzirati in jih kaznovati za prekrške v prometu,” je zapisal Simon Hauptman, krajan in član KS Kamnica.
STA je objavila, kje in kdaj bodo glasovali županski kandidati v Mestni občini Maribor.
– kandidat Stranke mladih. Povezujemo Matic Matjašič; ob 9. uri, OŠ Tabor 1, Ulica Arnolda Tovornika 21, MARIBOR
– kandidat Gibanja Svoboda Vojko Flis; ob 10. uri, OŠ Angela Besednjaka, Celjska ulica 11, MARIBOR
– kandidat SD Boštjan Klun; ob 10. uri, OŠ Bratov Polančičev, Prešernova ulica 19, MARIBOR
– kandidat Levice Vladimir Šega; ob 10. uri, Srednja gradbena šola Maribor, Smetanova ulica 35, MARIBOR
– kandidat NSi Bernard Memon; ob 11. uri, Prometna šola Maribor, Preradovičeva ulica 33, MARIBOR
– kandidat SLS in Naše dežele Miha Recek; ob 11.11, Prometna šola Maribor, Preradovičeva ulica 33, MARIBOR
– nestrankarski kandidat Saša Arsenovič; ob 11.30, OŠ Bratov Polančičev, Prešernova ulica 19, MARIBOR
– kandidat Liste Aleksandra Kamenika Aleksander Kamenik; ob 12. uri, vrtec Mavrična dežela, Wilsonova ulica 18, MARIBOR
* Kandidatka LPR Lidija Divjak Mirnik, kandidatka Piratske stranke Nina Beyokol, kandidat Stranke mladih-Zeleni Evrope Igor Jurišič, kandidat Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar in kandidat NLS Franc Kangler so oddali svoj glas na predčasnih volitvah.
** Kandidat SDS Dejan Kaloh in kandidat Stranke slovenskega naroda Franc Jesenek nista posredovala podatkov.
VIR: STA
Po skoraj treh letih premora se danes v Univerztetnem športnem centru (UŠC) leona Štuklja in na Štuku odvija Ftrgatev Kluba mariborskih študentov (KMŠ).
Dogodek, na katerem skoraj ne sme manjkati nihče, saj se je ob 17.uri začelo na Štuku mednarodno tekmovanje v rolkanju SK8 Contest, temu pa sledi na UŠČ Leona Štiuklja še koncert treh odličnih skupin Koala Voice, Siddharta in S.A.R.S. SK( Contest prinaša najboljšim nagrade iz sklada 1.500 evrov. Na koncertu pa bodo ponovno poskrbeli za dobrodelni šank, na katerem bodo tokrat zbirali prostovoljne prispevke za družino Hajnc z dvojčkoma, Nikom in Janom, dečkoma s cerebralno paralizo. KMŠ tako ponovno dokazuje, da zna poskrbeti tako za zabavo kot tudi za dobrodelnost.
Rene Hajnc, oče Nika in Jana, je izjemno hvaležen, da se je KMŠ spomnil prav na njihovo družino. Nik in Jan sta namreč dvojčka, ki sta se rodila kot nedonošenčka,ki sta ob porodu doživela dihalno stisko, nato pa dobila cerebralno paralizo. Stara sta osem let in pol ter popolnoma odvisna od očeta in mame. Terapije stanejo veliko in zaradi tega sta starša izjemno hvaležna za pomoč, ki jo dobita.
Vanessa Žekš, predsednica KMŠ, je vesela, da lahko ponovno organizirajo Ftrgatev, ki povezuje več skupin. Letos imajo tako kot leta 2019 dobrodelni šank. Takrat so prodajali špricerje, letos imajo še kokice in brezalkoholne pijače. Kar bodo zbrali na tem šanku, bo dobila družina Hajnc za terapije za Nika in Jana. Več pa je še povedala o športnem delu Ftrgatve in koncertnem delu. Vse se odvija v študentskem kampusu.
Poudarila je, da je Ftrgatev gibanje, ki ob sproščujočem dogodku obiskovalci vedo, da gre za preseganje meje, da se dela nove stvari. Že samo ime Ftrgatev pa je s pozitivno konotacijo, kot Žekšova pravi: “Biti ftrgan pomeni, da si upaš, da stopaš iz cone udobja in da si to, kar si.”
V tem obdobju se veliko govori o onesnaženosti zraka, ki pa bi ga, po pričanju nekaterih strokovnjakov, sežigalnica še poslabšala.
Otroci v bližini (so)sežigalnic imajo dokazano več nevroloških bolezni, bolezni dihal in nekaterih vrst raka ter avtoimunih bolezni. Novejše raziskave kažejo, da izpostavljenost onesnaževalu vpliva tudi na razvoj njihovega imunskega odziva, zato pri njih okužbe potekajo v težji obliki. Poleg tega se nekateri toksini vgrajujejo v dedno zasnovo in se prenašajo na naslednje generacije. Spodaj izjava zdravnika Mirana Brvarja, iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Onesnažen zrak pa je pri starejših povezan z demenco, alzheimerjevo boleznijo, srčno žilnimi boleznimi, še opozarjajo zdravniki. Zato mora sežig po besedah strokovnjakov predstavljati skrajno izbiro. Vplivi na zdravje ljudi, ki so izpostavljeni onesnaženem zraku, so hujši, kot si mislimo, opozarjajo zdravniki. Večja mesta, posebej tista v kotlini, imajo največje težave z onesnaženim zrakom. Evropska agencija za okolje je Maribor glede kakovosti zraka umestila v rep. Na 207. mesto med 344 evropskimi mesti.
S temi dejstvi smo na finalnem soočenju mariborskih medijev, soočili štiri kandidate za župana Maribora.
Vojko Flis o tem, če bi postavljali sežigalnico: “Termična obdelava odpadkov ali drugače povedano sežigalnica … Zoper njo govori več argumentov kot za njo. Če gledamo iz medicinskega zornega kota, tudi najnovejše tehnologije, ne omogočajo filtriranja vseh strupenih molekul, tako da nekatere še vedno prihajajo v ozračje. Med njimi so recimo dioksini, sicer ne v takšni količini kot pri starem tipu sežigalnic, kot je recimo v Celju, pa vendarle prihajajo. Če bi bila to regijska sežigalnica, kar bi morala biti, če bi hoteli, da ekonomsko dobro posluje, potem bi bila količina teh strupenih molekul seveda, žena tisti meji, ko bi ogrožala prebivalstvo.” Njegovo celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.
Lidija Divjak Mirnik o možnosti sežigalnice v Mariboru: “V Listi za pravičen razvoj mestni četrti in krajevnih skupnosti, menimo, da ne more biti dileme ali zdravje ljudi ali pa sežigalnica. To sploh ni vprašanje. Naše stališče, mi smo, za razliko, saj od dveh gospodov tukaj, gospoda Kanglerja in gospoda Arsenoviča, za zdravje ljudi in pa za čisti zrak. Zato je naš odgovor ne sežigalnici.” Njeno celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.
Saša Arsenovič, o sežigalnici v Mariboru: “S tem da jo umestimo v prostor, smo dali samo priložnost skupnostnega razmisleka o tem, čez približno dve, tri leta, če da ali ne gradnja čez šest let. Kaj bo takrat z drugimi energenti imamo še nekaj časa, razen da jo umestimo v prostor.” Doda še: “Te smeti, tudi naše, ki se od tu odvažajo nekje, končajo. Ali v eni drugi sežigalnici in imajo oni bolj poceni ogrevanje, saj ta zrak je skupen okoli Zemlje, se vrtinči, ali pa se celo vrne, kot smo nazadnje videli, plastični delci, skozi dež nazaj v podtalnico ali pa konča nekje drugje v oceanih. Da bi mi rekli, da pri nas ne bo sežigalnice in smo se rešili vplivov smeti, to je utopija, ker živimo na skupnem planetu, kjer vse kroži.” Njegovo celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.
Franc Kangler in njegova vizija sežigalnice v Mariboru: “Mene moti, da govorimo o zažigalnici. Zažigalnica ali termična obdelava odpadkov ni isto, to sta dva različna procesa. Poglejmo v neposredni bližini drugo mestno občino, Celje, ki ima že več kot 20 let termično obdelavo. Potem so vsi tisti profesorji z mariborske strojne fakultete, vključno z doktorjem Samcem neumni, da so to predlagali in zgradili v Celju. V Celju so pridobili evropska sredstva, če bi takrat evropska komisija bila mnenja, da je to tako škodljivo, kot danes tukaj nekateri prikazujejo, potem ne bi dala evropskega denarja. Jaz pa vedno pravim takole, umestitev je potrebna v prostor. Če je potrebno naj se ljudje, občani Maribora odločijo ali za to alternativo ali za ono alternativo.” Njegovo celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.
Spodaj pa na ogled se izjava Urše Zgojznik, okoljevarstvenice, ki pojasni zakaj primerjava z Dunajem in drugimi kraji severneje v Evropi ni na mestu.
Na sredini okrogli mizi o sovražnem govoru v politiki, ki ga je pripravilo Gibanje Svoboda, so sodelovali nekdanja novinarka Mojca Šetinc Pašek, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in kandidat za mariborskega župana Vojko Flis.
Govorili so o sovražnem govoru, ki se pojavlja v raznih situacijah, okoliščinah in oblikah. Sovražnega govora se je treba po mnenju nekdanje novinarke rešiti pri izvoru. Sicer pa se vse večkrat sovražni govor stopnjuje celo do fizičnega nasilja. Ministrica je izpostavila, da se bo treba ob digitalizaciji in računalniškemu opismenjevanju učiti tudi, kako se obnašati v digitalnem svetu. Vojko Flis pa je omenil, kako se je treba pogovarjati na sejah občinskih in mestnih svetov, kjer se ponekod pojavljata žaljiv in tudi sovražni govor, razni “izpadi”.
Kako jih preprečiti, je spregovoril Flis. Po besedah Mojce Šetinc Pašek se je ob letošnjih volilnih kampanjah zaradi sovražnega govora, ki je prerasel tudi v fizično nasilje, predsednik Vlade RS Robert Golob odločil ukrepati in ustanoviti komisijo. Prav vsi trije sogovorniki na okrogli mizi so sicer doživeli v zadnjem letu ali pa pred tem na svoji koži sovražni govor v politiki oziroma pri svojem delu.
Žiga Štajnbaher je danes, v petek 18.11., tri dni pred volilno nedeljo, medije pozval na novinarsko konferenco znotraj strankarske opozicije mariborske SD.
Zapisal je, da bo novinarska konferenca potekala danes zvečer, pet minut pred sedmo uro, pred sedežem stranke SD v Mariboru. Točki, ki ju bo predstavil na novinarski konferenci sta: “Napoved kandidature za prevzem mariborske SD” ter “Seznanitev javnosti z avgijevim hlevom.” Doda še, da: “v nedeljo pa le volite listo SD Maribor za Nastja Trajkovič pod zap. št. 6 in Boštjan Klun pod zap. št. 12.” V komentarjih je Štajnbaher še zapisal: “Demokracija in pluralizem prinašata tudi odkritost. Te pa v SD Maribor manjka.”
V objavi, ki pa jo je na družbenem omrežju zapisal včeraj pozno zvečer je dodal, da se na volitvah lokalnega vodstva SD Maribor v letu 2023 podaja na mesto predsednika lokalne stranke: “Obstoječemu vodstvu sem že v letu 2020 povedal, da so erozivni moment mariborske socialne demokracije. Sem podpredsednik, a sem se od delovanja stranke oddaljil. Pristop in način ni pravilen. Čas je, da se poslovijo! Mlada in zagnana ekipa bo prevzela vodenje! Opozicijska frakcija mariborske SD kandidatu Boštjan Klun želi na lokalnih volitvah vse dobro. Tovariško!!!”
Za komentar smo prosili Damjana Cvetka, predsednika ObO SD Maribor, ki je uvodoma zapisal: “Glede na javne zapise samodeklariranega člana stranke Socialnih demokratov in vaš poziv, vam podajam kot predsednik občinske organizacije sledečo izjavo.”
“Stranka Socialni demokrati ima svoj statut in svoje pravilnike, kateri omogočajo demokratično udejstvovanje znotraj stranke. Vsak polnopraven član in članica ima možnost pod pogoji, podanimi v statutu in pravilnikih tekmovati za položaje, katere stranka ciklično na 4 leta zapolni. To se zgodi na državni ravni in v območnih organizacijah po državnozborskih volitvah ter na lokalni ravni, občinskih organizacijah, po lokalnih volitvah,” zapiše Cvetko.
Doda še, da demokracijo nosijo v imenu in jo tudi živijo: “Vsak član in vsaka članica sta dobrodošla v tem demokratičnem procesu sodelovati. Je pa skrajno nenavadno takšne ambicije ali mnenja javno deliti in se javno izražati o notranje strankarskih procesih. Še posebej pred enim ključnih dogodkov, kot so lokalne volitve. Tako se po zgodbi o “izgubljenem” županskem kandidatu lahko Socialni demokrati utemeljeno vprašamo: “Zakaj se to dogaja na današnji dan in ali je kakšen zunanji vpliv odgovoren, da se je to zgodilo na način in ob času?” Stranka SD nismo in ne bomo talci ambicij ali frustracij posameznika in/ali interesov “tretjih”.”
Na nas se je obrnil bralec, ki je želel ostati anonimen. Razočaran je nad Šolsko ulico v Mariboru, kjer je bil pred štirimi leti vzpostavljen nov prometni režim.
“Kako to, da niso našli sredstev, da uredijo to katastrofo”
“Že desetletje smo opozarjali na ureditev, gre za nevarno cesto, ki danes cesti skorajda ni več podobna. Pred štirimi leti so vzpostavili enosmerni prometni režim. Kot bralec in prebivalec Mestne četrti Pobrežje se sprašujem oz. sprašujem aktualno oblast Mestne občine Maribor, kako to, da ni našla sredstev, da uredi to katastrofo. Predvsem z vidika varnosti,” nam je dejal.
Po njegovem mnenju je šlo za napačno odločitev, ko so se odločili za spremembo režima. “Da dovolijo, da smo toliko let v skrbeh, da nas je strah. Eno polovico ceste so naredili za pešce in kolesarje, druga pa bi morala biti samo za avtomobile, pa se je prav tako dovoljeno voziti s kolesom, kar dokazujejo same talne označbe na cesti. Ni pločnika, javna razsvetljava je dotrajana, slaba. Škoda je izgubljati besede, smo kot v Romuniji leta 1990,” je še dodal.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com.
Obrnili smo se na MOM, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer si je na nedavnem obisku v Mariboru ogledal teren, kjer bo načrtovana jugozahodna obvoznica. Njen prvi del, na jugu, bodo začeli graditi naslednjo pomlad.
Minister Kumer je poudaril, da so v rebalansu državnega proračuna uspeli pridobiti več sredstev za jugozahodno obvoznico. Sredstev je sedaj dovolj, da se lahko začne graditi prvi del, projektirati pa oba naslednja, je povedal direktor Direkcije RS za infrastrukturo Bojan Tičar. Mariborska poslanka Lena Grgurevič je izpostavila, da so se poslanci Gibanja Svoboda angažirali v DZ za čim prejšnji začetek gradnje prvega dela obvoznice. Vojko Flis, ki je pravzaprav povabil ministra na delovni obisk v Maribor, pa je izpostavil, da je Streliška cesta ena najbolj obremenjenih cest v Mariboru. Spomladi bi se tako po besedah sogovornikov začelo graditi prvi odsek, po besedah Tičarja pa bi, ko bi prvo fazo zaključili, že lahko zaradi predhodnega projektiranja nadaljevali z drugo in nato tretjo fazo.
Na Nadškofijski karitas Maribor ugotavljajo, da je letos k njim prispelo med pet in deset odstotkov novih prosilcev za pomoč. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik humanitarne organizacije Branko Maček, prošnje, ki prihajajo zadnje tedne, kažejo na strah ljudi, kako bodo ob vse večji draginji uspeli poravnati svoje obveznosti.
“Velikokrat so ljudje v stiski nemočni in niso zmožni slediti hitrim spremembam. Povedo, da niso sposobni urejati nekaterih stvari po elektronskih poteh,” je dejal Maček in poudaril, da vse bolj manjka osebni stik s človekom, saj na daljavo človek ne more biti sočuten.
Zelo kritičen je predvsem, da starejši, ki so svoje v življenju oddelali, ne dobijo niti tolikšne pokojnine, da bi lahko živeli normalno in dostojno.
Na mariborski Karitas so samo v sklopu programa njihove informacijsko-svetovalne pisarne letos obravnavali skoraj 3200 prošenj ljudi v stiski in doslej v program pomoči vključili 2313 oseb. Izdali so že skoraj 2450 prehranskih in higienskih paketov ter okoli 830 paketov z oblačili.
Finančno pomoč pri plačilu položnic so zagotovili 416 ljudem, mreži župnijske Karitas pa razdelili tri dobave hrane iz operativnega programa EU za materialno pomoč najbolj ogroženim. To je skupaj predstavljalo 445 ton pomoči, s katero so pomagali več kot 16.300 socialno najbolj ogroženim na njihovem območju.
V program donirane hrane je vključenih 29 trgovin, s katerimi so zbrali 386 ton hrane in s tem sestavili skoraj 8500 prehranskih paketov.
Maček ocenjuje, da samo ta program preko njihovih prostovoljcev dnevno omogoča preživetje okoli 250 ljudem. V programu ljudske kuhinje Betlehem so letos razdelili že 11.250 kosil in drugih toplih obrokov, v treh nastanitvenih enotah pa imajo trenutno 33 uporabnikov.
Ob vseh potrebah ljudi v Sloveniji se zadnje leto soočajo tudi s stiskami ukrajinskih beguncev. Po besedah Mačka pomagajo tudi njim, prav tako jim omogočajo, da se lahko enkrat tedensko srečujejo v njihovih prostorih, kjer si izmenjujejo informacije.
Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je ob tem pojasnil, da ta skrbi za okoli 3000 ukrajinskih beguncev po vsej državi. Z njimi so v stiku, k njim prihajajo po materialno pomoč, skušajo jim pomagati tudi v prehodnem obdobju med trenutkom, ko dobijo začasno zaščito in ko dejansko prejmejo denarna sredstva.
“So pa ti begunci zelo aktivni in si želijo delati ter se skušajo na vse načine preživeti sami. Je pa za njih zelo težko, saj so verjeli, da bo vojne konec in se bodo vrnili, zdaj pa vse bolj ugotavljajo, da se nimajo kam vrniti, ker je vse uničeno,” je dodal.
Predstavnika Karitasa sta se odzvala tudi na občasne medijske zapise o tem, da humanitarna pomoč v obliki hrane tu in tam konča zavržena.
Maček je dejal, da težko hodijo za vsakim, ki prejme pomoč, Tomažič pa, da obe organizaciji, Karitas in Rdeči križ, pomagata skupaj okoli 150.000 osebam, zato se zagotovo zgodi tudi kaj takega.
Ob tem je poudaril, da je potrebno upoštevati tudi to, da je med uporabniki kar nekaj takih, ki imajo zelo velike težave v duševnem zdravju, so morda zasvojeni ali imajo druge težave. “Prav tako se zgodi, da nekdo umre, svojci pa ‘pospravijo’, kar je ostalo za njimi. A glede na veliko število prejemnikov so takšni primeri zelo redki,” je dodal.
Vir: sta
Na BK TV se je odvilo finalno soočenje kandidatov za župana oz. županjo Mestne občine Maribor. Gostje so bili: Lidija Divjak Mirnik, Vojko Flis, Franc Kangler in Saša Arsenovič.
Saša Arsenovič je povedal, da so prioritetni projekti najprej vezani na vzgojno varstvene in izobraževalne ustanove: “Sedaj smo morali počrpati EU denar, sedaj pride čas, da gremo pravilno graditi nove svetle vrtce, nove šole. Tam, kjer se nam povečuje prebivalstvo. Dokončali bomo zdravstveno postajo Magdalena, pričeli graditi zdravstveno postajo Tezno. Upam, da bomo našli sogovornika Ministrstva za zdravja in pravilno umestili v prostor tako UKC kot izobraževalnr programe medicinske fakultete.”
Vojko Flis je kot primarni projekt izpostavil ureditev vode v tistih predelih mesta, kjer te nimajo in to označil kot sramotno. “Takoj za tem je potrebno poskrbeti za vrtce in šole, osnovne šole je potrebno vzdrževati, Maribor je vendarle univerzitetno mesto in je ponosen na to, da ima znanje v tem mestu dodano vrednost.”
“V nedeljo bomo odločali pravzaprav o naši prihodnosti. Imamo dva, ki sta svojo priložnost že imela in pokazala, kaj znata in imamo dva, ki prinašava spremembo,” je povedala Lidija Divjak Mirnik in dodala: “Gremo na pot, ki si jo Maribor zasluži, to je pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti.” Med drugim se ji zdi ključno: “Dali bomo štipendije vsakemu dijaku v Mariboru, zato, da bomo tudi mlade obdržali v mestu.”
Franc Kangler je dejal: “Pomembno je sledeče, ne glede na to, kdo bo župan, je najbolj pomembno to, da počrpamo evropski denar. 2021-2027 tukaj imamo EU denar v tej finančni perspektivi. Te projekte, ki jih je Arsenovič naštel, so nekateri v zaključni fazi, nekateri pa v začetni. In te bo potrebno sfinancirati in zaključiti in dobiti EU denar, to je prva naloga, da si mariborska občina opomore, in tudi občani. Potrebno bo začeti obnavljati tudi ceste.” Prepričan je, da se premalo naredi za mlade.
Finalno soočenje si lahko ogledate spodaj:
Soočenje je bilo pripravljeno v sodelovanju osrednjih mariborski medijev BK TV, Lokalec.si, Večer, Radio City in Maribor24.si.
Kandidati so se dotaknili Javnega holdinga Maribor. Velikokrat se poudarja, da je bil ustanovljen kot boljši servis občanom, velikokrat se govori o dobičkih. Trenutnega župana Sašo Arsenoviča smo povprašali, ali mu je znano, zakaj je moral Marprom vzeti nekaj manj kot pol milijona evrov kredita. “Če ciljate na zadnje obdobje, pa ni najel kredita pri bankah in zato plačeval obresti, ampak se je pokazal dober namen in dosežen cilj holdinga, da so lahko podjetja, ki boljše delajo v okviru holdinga, posodila denar Marpromu, tako da ni šlo naprej v obremenjevanje proračuna.” Konkretno ni znal pojasniti, čemu je bil denar namenjen.
“Moje stališče je jasno, za delavce je potrebno poskrbeti, če je potrebno vzeti kredit za regres, ga je potrebno vzeti, ker si ljudje, ki zelo pridno delajo, če govorimo o Snagi, Nigradu, tudi Marpromu, zaslužijo, da se jih korektno plača,” je to pokomentirala Lidija Divjak Mirnik. Dodala je, da je holding postal “molzna krava brez dna”. Problem vidi v tem, da so se stroški, ki jih firme plačujejo holdingu, povečali tudi za sto odstotkov: “Plan je bil dober, na papirju je izgledal zelo dobra rešitev, ampak v praksi se je zadeva izjalovila.”
Franc Kangler je odgovoril na vprašanje, ali bi morali zato zaprositi odobritev pri županu ali mestnem svetu: “Ne, saj poznamo zakon o gospodarskih družbah, Marprom je sestavni del holdinga, se pravi, da direktor Marproma odgovarja direktorju holdinga, in če je direktor holdinga odobril posojilo oz. finančno pomoč, ki se bo na nek način obračunala in vrnila, potem tu ne gre za bremenitev občinskih sredstev, ampak je to stvar poslovanja med holdingom in Marpromom. Jaz sem prepričan, da so se odločili za pravo potezo, glede na to, da je zima pred vrati in da Maribor potrebuje zimski turizem, Mariborčani bi radi smučali in če je šel denar za ta namen, da bodo zagnali zimsko sezono, potem je v redu.”
Dodal pa je, da se mu zdi nesmiselno, da se nekdo pohvali, kakšne dobre rezultate ima holding: “Holding je na neki način umetno tvoril dobre rezultate, imajo podjetja, ki delajo v holdingu, delajo pa kdo? Nigrad, Snaga, Vodovod, Energetika, Pogrebno podjetje. Če bi šli njihove prihodke gledati zadnjih deset let, so vsako leto večji, zato bomo pričakovali, da so večji tudi prihodki holdinga.”
Kangler je izpostavil skrb, da je MOM v finančnih težavah in da od niti ene banke ni dobila premostitvenih kreditov.
Vojka Flisa smo povprašali, ali meni, da so dobički posledica tega, kar občani na višjih položnicah plačujejo: “Seveda, saj se holding v pretežnem delu financira iz žepov meščank in meščanov. Nenavadno je, da nekatera podjetja, po tem, kar slišimo, izkazujejo primanjkljaj. Najbrž je bil holding ustanovljen tudi zato, da je poslovanje podjetij znotraj holdinga relativno nepregledno. Slišimo pa, da so dobički takšni, da to nekako ne gre skupaj, da iz lastnega žepa plačujemo te dobičke, delavci pa so na robu preživetja.” Po njegovih informacijah so delavci razmišljali tudi o stavki. Arsenovič je zavrnil, da naj bi nekatera podjetja izkazovala primanjkljaj.
Arsenovič je v preteklosti večkrat izrazil nezadovoljstvo nad Alanom Percem, nekdanjim direktorjem Energetike Maribor. Tema, ki je dolgo razburjala občane in na katera vprašanja še danes nismo dobili vseh odgovorov. Povprašali smo ga, ali meni, da so Perca nadzorniki upravičeno razrešili. “Več kot upravičeno,” je dejal in dodal: “On je bil pravno pravilno razrešen, potem pa je prišlo do druge točke, kjer se je bilo potrebno pogovoriti o delovno pravni pogodbi in so javnost in svetniki pred mano izvedeli za ta dogovor, ki pa je bil vsekakor boljši kot tožba, ki je grozila za 360.000 evrov.”
Vprašanja so za županske kandidate pripravili tudi na Večeru, zastavil jih je Aljoša Peršak:
Vprašanje za Franca Kanglerja: Od vseh županskih kandidatov imate največ izkušenj z nacionalno politiko. Kako si razlagate dejstvo, da vladajoča stranka Gibanje Svoboda ni podprla Arsenoviča. Kaj si osebno mislite, da so razlogi za to? Mu štejete to v plus ali minus?
“Ne v plus ne v minus, vsaka politična stranka ima svoj program, svojo vsebino. Na predzadnjih volitvah je gospod Arsenovič, če se ne motim, kandidiral na predlog SMC s podporo. Vem, da se je enkrat ali dvakrat dobil z Golobom, kaj je bila tema pogovora, lahko tukaj pojasni gospod Arsenovič. Jaz mislim, da gospod Golob želi imeti v Mariboru svojega župana, zato ima svojega kandidata oz. ima zraven še kandidatko. Če je to njihova dobra politična igra, se bo prav gotovo 20. novembra izkazalo, ali je bila poteza Svobode dobra. Jaz sem prepričan bolj ne kot ja.”
Vprašanje za Vojka Flisa: Vi pa ste kandidat Svobode in v soočenjih napadate le župana Arsenoviča, med tem, ko ste do vašega glavnega konkurenta za drugi krog Kanglerja zelo prizanesljivi. Kako naj si to razlagamo? Prosim za konkreten odgovor. Ali verjamete Kanglerju, da je bil iskren, ko je na Večerovem soočenju obžaloval radarje?
“Gospoda Arsenoviča ne napadam. V dialogu z mano, milo rečeno, ima kakšen zdrs, in na to se je potrebno odzvati. Kadar je gospod Kangler z mano v dialogu, ni nikoli žaljiv, kar se pa tiče tega, kdo je tekmec na predvolilni tekmi, ko gre za volitve … Danes je gospod Arsenovič povedal, da njegova ekipa računa, da bo izvoljena v prvem krogu, tako da je očitno, da imajo različni ljudje, različne poglede, kdo so tekmeci med seboj. Ja, seveda verjamem, zakaj pa ne, saj je dal težke izkušnje skozi in iz njih je vendarle potegnil neke zaključke.”
Vprašanje za Lidijo Divjak Mirnik: Kot podpornica Gibanja Svoboda v soočenju zelo šparate gospoda Flisa. Ali se vam zdi človek, ki se je o podpori za kandidaturo pogovarjal z dvema strankama, iskren ali preračunljiv, in čigav poraz bo, če gospod Flis ne bo zmagal na teh volitvah ali se celo ne bo uvrstil v drugi krog. Bo to poraz Gibanja Svoboda in premiera Goloba?
“Jaz verjamem, da bodo ljudje 20. novembra, v nedeljo, odločili tako, kot mislijo, da je prav, zato, ker znajo Mariborčani razmišljati s svojo glavo, to so že neštetokrat dokazali in na teh volitvah bo ultimativna zmaga dobrega nad zlom, svetlobe nad temo, zato, ker se bo Maribor v nedeljo zbudil osvobojen.”
Vprašanje za Saša Arsenoviča: Iz vaših duelov z gospodom Flisom, ki jih je več, kot z gospodom Kanglerjem, lahko razberemo, da se gospoda Flisa bistveno bolj bojite, kot morebitnega nasprotnika v drugem krogu. Se bojite, da bi vam lahko odnesel celo zmago, ob enem pa se ne bojite tega, da bi vam zaradi vašega odnosa do gospoda Flisa, premier Golob še bolj zaprl vrata, če boste ponovno župan?
“Vsekakor cenim gospoda Goloba, razumem to, kot eno volilno bitko, če on ni podprl mene, ima svojega kandidata, je moja legitimna pravica, da pokažem v soočenjih to, kar mislim, da smo naredili v tem mandatu, kar mi gospod Flis ves čas relativizira, če bi šli gledati število, kolikokrat je omenil moje ime v slabem kontekstu in od gospoda Kanglerja bi prišli do odgovora, ki ga prej niste dobili, ko ste vprašali konkretno. Drugo vprašanje je bilo, če se koga bojim, ne nobenega se bojim in se nikoli nisem. Sem edini nestrankarski kandidat, edini, ki sem preveril voljo ljudstva, zbral podpise, vsi drugi so se dali kandidirati s strani strank. Sem tudi drugače neodvisen, delam samo za vse občane in pričakujem, da ljudje vidijo, slišijo, čutijo, kaj se je v zadnjih štirih letih zgodilo, kakšno je bilo mesto pred štirimi leti in kakšno je danes, in ta zasluga gre seveda mojim vsem sodelavcem, direktorjem javnih podjetij, zavodom, za kar se jim tudi zahvaljujem.”
Več sledi.
Tokrat vas sprašujemo: Kdo vas je najbolj prepričal na finalnem soočenju mariborskih medijev v Mestni občini Maribor?
Glasujte spodaj.
Danes se je na BK TV v živo odvilo finalno soočenje mariborskih kandidatov za župana oz. županjo.
Gostje so bili: Lidija Divjak Mirnik, Vojko Flis, Franc Kangler in Saša Arsenovič.
Finalno soočenje si lahko ogledate spodaj:
Soočenje je pripravljeno v sodelovanju osrednjih mariborski medijev BK TV, Lokalec.si, Večer, Radio City in Maribor24.si.
Mestna občina Maribor je sporočila, da bo dobila od države v last Račji dvor.
“Z veseljem vam sporočamo, da bomo s strani države v last prejeli znameniti dvorec Račji dvor, nekoč že priljubljeno turistično točko. Dvorec predstavlja izjemno kulturno dediščino, njegova obnova pa udejanja vizijo oživljanja mestnih vinorodnih gričev (Kalvarije in Piramide) ter Mestnega parka.” so sporočili.
Račji dvor nameravajo obnoviti in napolniti z muzejsko, gastronomsko in prireditveno ponudbo. Ob dvoru pa nameravajo narediti izhodiščno točko za kolesarje, pohodnike in konjenike.
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki ponovno kandidira na lokalnih volitvah za mariborskega župana, se je danes udeležil predčasnih volitev.
Franc Kangler je dejal, da je odšel na predčasne volitve, “glede na to, da sem z mojo ekipo v polnem teku in da ni nobena skrivnost, da imam še malo kmetijo, in če bo vreme in bog dal, imam v nedeljo še kaj za postoriti. Da se ne zmotim takrat z volitvami, sem izkoristil to priložnost.”
V Mariboru je kar 15 kandidatov za župana, zato se lahko pričakuje, da bo tudi drugi krog volitev. Kangler odgovarja na vprašanje, s kom želi biti v drugem krogu: “Bodimo realni, ankete so eno, glas ljudstva je drugo. jaz pričakujem, da se bom uvrstil v drugi krog, kdorkoli bo v drugem krogu, bom vesel. Volitve so stvar dialoga in ljudje se bodo odločali na podlagi programa in vsebine, zaupanja v kandidata. Gledam naprej, ne oziram se na preteklost. Jaz sem prepričan, da lahko Mariboru marsikaj ponudim, kot smo že doslej.”
Pravi, da ne gre toliko samo za vztrajnost, “ampak za politično kilometrino v preteklosti. Tudi aktualni župan lahko pove, da sem tudi kot državni sekretar služil Mariboru in Sloveniji. Vedno, ko sem bil v Državnem svetu, sem si prizadeval za skladnejši regionalni razvoj Slovenije. Boril sem se za Maribor in borim se naprej za mesto Maribor, za ljudi.”
Samo letošnjo kampanjo ocenjuje kot dobro “proti pričakovanju. Moram reč, da sem bil presenečen, ni bilo nizkih udarcev, da nekdo malo pošlata aktualnega župana, to si pa zasluži. Moram reč, da ne morem niti enega izpostaviti, da bi bil do drugega žaljiv. Če si aktualni župan, moraš sprejeti tudi kritiko, očitke. In seveda, moraš dati tudi odgovore na tisto kritiko. To se dogaja na soočenjih oziroma se je dogajalo.” Na vprašanje, zakaj je v Mariboru kar 15 kandidatov za župana, pa pravi: “Zato, ker marsikomu ni vseeno, kam gre za svet in, predvsem, kam gre Maribor. Po mojem prepričanju je Mariborčane veliko motilo, da se je gradilo samo v centru, strogem centru.”
Zadnja dva dneva, ki sta na voljo za predvolilni boj, bo izkoristil za udeležbo na soočanjih. Tako Kangler pravi, da se bo udeležil še današnjega soočenja na BK TV in jutrišnjega na POPtv in da bo to dovolj, da ljudje ocenijo kandidate.
