Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

V Mariboru so danes podpisali pogodbo z gospodarskim ministrstvom za sofinanciranje posodobitve žičniških naprav in druge infrastrukture na Mariborskem Pohorju in Arehu. Med odobrenimi projekti na državnem razpisu za razvoj in prestrukturiranje slovenskih smučišč so namreč tudi načrti mariborskega Marproma.

V okviru projekta bodo po besedah direktorja mariborskega javnega podjetja Marprom Ranka Šmigoca med drugim zgradili vmesno postajo krožno-kabinske žičnice in novo štirisedežnico Ruška, postavili tri gibalne parke, uredili tri dodatne kolesarske proge in progo za gorske gokarte ter zamenjali blagajne za prodajo kart. “Ta pogodba omogoča nadaljnji razvoj Pohorja,” je dejal Šmigoc ob današnjem podpisu pogodbe na sedežu Mestne občine Maribor.

Vrednost projekta je blizu 7,5 milijona evrov, od tega je bilo zanj odobreno sofinanciranje s strani ministrstva v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov. Ostalo bosta prispevali Mestna občina Maribor in Marprom.

Pogodbo je danes v imenu države podpisal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež. Kot je dejal, želi država s tem razpisom podpreti slovenske gorske centre, da bodo lahko krepili ponudbo čez vse leto.

Na razpis za dobavo, montažo in izgradnjo srednje postaje krožno-kabinske žičnice se je sicer prijavilo le podjetje Leitner, ki je leta 2009 postavilo že sedanjo gondolo. Njegova ponudba je znašala nekaj manj kot 2,46 milijona evrov, kar je malo nad predvidenimi skoraj 2,45 milijona evri, zato se z njim še pogajajo. “Pogajanja še tečejo in verjamemo, da bodo uspešno zaključena,” je danes povedal Šmigoc.

Razpis za sedežnico Ruška, ki je zdaj vlečnica s sidri, nameravajo objaviti razpis za izvajalca konec letošnjega leta.

Projekt mora biti zaključen do konca prihodnjega leta. Šmigoc je pojasnil, da imajo za oba gradbena projekta že pridobljeno gradbeno dovoljenje in po najbolj optimističnem scenariju bi se gradbena dela lahko začela v decembru. Na letošnjo zimsko smučarsko sezono naj ne bi imela vpliva.

Frangež je ob tem tudi izrazil načelno podporo načrtom mestne občine za revitalizacijo Račjega dvora pod Kalvarijo na drugi strani mesta. Trenutno je namreč v medresorskem usklajevanju načrt za prenos lastništva tega objekta z države na občino.

Račji dvor, v katerem so trenutno stanovanja, nekoč pa je bila gostilna, namerava občina napolniti z novimi vsebinami za obiskovalce kot del turistične ponudbe, ki bo povezala griče na severni strani Maribora, Mestni park s Tremi ribniki in hipodrom v Kamnici.
Vir: STA

Danes ob 13.23 uri je v Mariboru, na križišču Ljubljanske ulice in Proletarskih brigad prišlo do prometne nesreče.

Po poročanju SPIN-a je danes nekaj pred pol drugo uro popoldan prišlo do prometne nesreče v Mariboru. Kot so nam sporočili bralci se je prometna nesreča zgodila na križišču Ljubljanske ulice in Proletarskih brigad, kjer sta trčila avtomobila. Na kraju dogodka so policisti.

V dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo nocoj potekala slovesnost ob dnevu generala Rudolfa Maistra in 30. obletnici 72. brigade Slovenske vojske. Na njej bodo podelili spominska priznanja generala Rudolfa Maistra, ki jih Mestna občina Maribor podarja skupaj z Občino Kamnik in Zvezo društev general Maister.

Na slovesnost vabita župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in poveljnik 72. brigade Slovenske vojske ter Vojašnice generala Maistra brigadir Boštjan Baš. Slavnostni govornik bo državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved.

Dan generala Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik

Spominska priznanja bodo po napovedih prejeli Orkester Slovenske vojske, upokojeni brigadir in podpredsednik Društva generala Rudolfa Maistra Maribor Ernest Anželj, podpredsednica Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Irma Benko in Aljaž Verhovnik iz Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj.

Dan generala Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005, ni pa dela prost dan. To je tudi eden od štirih spominskih dni Mestne občine Maribor.

Obeležuje se v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister (1874-1934) s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem je dosegel, da je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.
VIR: STA

Včeraj je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh pozdravila in kot prostovoljka izobraževala udeležence delavnic za pridobitev in razvoj digitalnih kompetenc starejših.

Projekt z imenom Mobilni heroji, ki ga Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo izvaja v sodelovanju s socialnim podjetjem Simbioza Genesis, se je včeraj namreč ustavil v Rušah.

Vozilo Simbioze je opremljeno za mobilne delavnice digitalizacije

Starejši prebivalci, predvsem v starosti nad 65 let, so skupina z nižjimi digitalnimi kompetencami. K temu močno prispeva tudi oddaljenost od urbanih središč. Zato se je Služba vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo odločila podpreti projekt, ki bi usposabljanja na področju digitalnih kompetenc pripeljal bliže tem ranljivim skupinam in ga poimenovala Mobilni heroji. Partnerja je Služba našla v socialnem podjetju Simbioza Genesis, ki ima že dolgoletno tradicijo pri izobraževanjih in usposabljanjih starejše populacije. Mobilna enota potuje po manjših slovenskih krajih in tako delavnice pripelje k zainteresiranim starejšim v njihovo okolje. Ti lahko tako krepijo svoje osnovne digitalne kompetence za varno in samostojno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Uporaba teh tehnologij starejšim omogoča bolj kakovostno življenje in tudi večjo neodvisnost, boljšo informiranost, dostop do različnih vsebin in inovativnih storitev, predvsem pa jim prinaša večjo vključenost v družbo z zmanjševanjem socialne izključenosti in njihovo aktivno udeležbo.

Zainteresirani starejši se v okviru projekta Mobilni heroji lahko udeležijo dveh osnovnih delavnic in štirih naprednih, ki se na posameznih lokacijah prilagodijo glede na predhodno znanje udeležencev. Zajemajo usposabljanja in krepitev osnovnih digitalnih kompetenc za varno in samostojno uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij, individualno podporo na terenu pri uporabi digitalnih orodij, ozaveščanje o digitalnih tehnologijah in varni rabi spletni orodij ter podporo pri reševanju izzivov, povezanih z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij. Udeležencem, ki nimajo lastne opreme, so v okviru delavnic projekta Mobilni heroji na voljo pametni telefoni in tablični računalniki.

Delavnica v Rušah je bila dobro obiskana.

Skupina prostovoljk poskrbela za individualno vodenje posameznikov na sicer skupni delavnici

Klavdija Podlesnik, sicer profesorica biologije in kemije ter mentorica prostovoljne medgeneracijske dejavnosti  na Gimnaziji in srednji šoli za kemijo in farmacijo Ruše, vodi prostovoljke, ki so bile tudi včeraj na delavnicah in pomagale starejšim pri usvajanju digitalnega znanja. Poudarila je, da je pomembno, da se generacije srečujejo in izmenjujejo znanje, predvsem pa, da mlajši učijo starejše digitalna znanja. Ob tem pa tudi, da prinašajo drug drugemu vrednote iz svojega okolja, od topline in dobrosrčnosti.

Najnovejša raziskava, ki jo je agencija Mediana opravila za medijsko hišo BK TV in spletni medij lokalec.si, je pokazala, da je v drugem krogu Vojko Flis najresnejši protikandidat Saši Arsenoviču. Franc Kangler v drugem krogu za Arsenovičem zaostaja 12 odstotkov, medtem ko Flis le dobre štiri. Če si Mariborčani želijo spremembo, bi morali voliti za Vojka Flisa, kot kaže raziskava, namreč Kangler v drugem krogu nima možnosti.

Flis edini, ki ima možnost, da bi lahko premagal Arsenoviča v drugem krogu in v mestu prinesel spremembe

V raziskavi nas je zanimalo predvsem, kako so razporejene moči v morebitnem drugem krogu, kdo lahko koga premaga. Vojko Flis je, sodeč po raziskavi Mediane, resen protikandidat v drugem krogu proti Saši Arsenoviču. Vprašani Mariborčani so, če bi izbirali med Sašo Arsenovičem in Vojkom Flisom, odgovorili, da bi v drugem krogu glasovali v 39 odstotkih za Arsenoviča, v 34,2 odstotka pa za Vojka Flisa, ostali odstotni delež vprašanih pa ali ni želel odgovoriti, ne bo volil ali pa še ne ve, koga bi volil.

Zanimivo bo, kdo sploh bo prišel v drugi krog, glede na to, da je kar 25 odstotkov vprašanih še neopredeljenih.

Če bi se drugi krog odvil med Francem Kanglerjem in Vojkom Flisom, bi 43,7 odstotka vprašanih oddalo glas Flisu, Kanglerju pa bi glas namenilo 31,3 odstotka vprašanih. Ostali so ali neopredeljeni ali ne bi glasovali ali pa svojega odgovora niso želeli deliti.

Kangler v drugem krogu ne more premagati Arsenoviča

Med Sašo Arsenovičem in Francem Kanglerjem pa bi se moči v drugem krogu, sodeč po raziskavi Mediane, razdelile tako: Saša Arsenovič bi dobil 41,3 odstotka glasov, Franc Kangler pa 32,4 odstotka. Ostali odstotni delež vprašanih ali ni želel odgovoriti, ne bo volil ali pa še ne ve, koga bi volil.

Kot kaže, je vsak glas za Franca Kanglerja izgubljen pri zamenjavi trenutno aktualnega župana Arsenoviča v drugem krogu, saj bi Kangler težko presegel realno še dosegljivih 32 odstotkov.

Kar 25 % volivcev v Mariboru še neodločenih 

V raziskavi so ugotovili, da je tudi za prvi krog 25 ljudi neopredeljenih. Kot kaže, se bodo ljudje morali odločati med spremembo, ki ji jo prinaša Vojko Flis, ki ima edini realne možnosti v drugem krogu, ali pa med nadaljevanjem mandata Arsenoviča.

Podatki javnomnenjske raziskave kažejo, da je neopredeljenih še 25 odstotkov vprašanih volivcev v Mariboru. Mediana je za našo medijsko hišo Mariborčane anketirala včeraj, 16. 11., in predvčerajšnjim, 15. 11. Vzorec ljudi, ki je sodelovalo, je 530, uporabilo se je metodo CATI+CAWI – telefonsko in spletno anketiranje. Šlo je za polnoletne prebivalce Mestne občine Maribor, populacija je po spolu, starosti in izobrazbi reprezentativna za Mestno občino Maribor. Največja možna standardna napaka ocene deleža (pri deležu 50 %) znaša 2,2 %.

Sistem souporabe koles Mbajk v MO Maribor deluje od meseca aprila in potrjuje, da gre za praktično in okolju prijazno dopolnitev javnega potniškega prometa, saj beleži že več kot 16.000 uporabnikov s skupno več kot 343.600 opravljenimi vožnjami. Največ izposoj v enem dnevu je bilo 10. oktobra, ko je bilo s kolesi opravljenih 3623 voženj.

MO Maribor je skupaj s podjetjem Europlakat, ki je z MO Maribor v javno-zasebnem partnerstvu, v teh dneh postavila še dve dodatni postajališči za kolesa, in sicer na križišču Ljubljanske in Focheve ulice ter na Poljanah ob Prometni šoli Maribor. Postaji bosta začeli obratovati predvidoma v petek, 18. novembra.

V sistem, ki deluje 24 ur na dan vse dni v letu bo tako od petka naprej tako vključenih 23 postaj z 230 kolesi, ki so razporejene po širšem središču mesta.

V prihodnje so dodatne postaje predvidene še na desnem bregu Drave ob stanovanjskih naseljih na območju Tabora, Studencev, Pobrežja in Tezna. Časovni okvir širitve in mikrolokacija dodatnih postaj še nista natančno določena. Se bo pa pri širitvi sistema upoštevalo, da med postajami ne sme biti več kot 400 do 500 metrov razdalje.

Izposojo lahko opravijo preko terminala na postaji ali preko mobilne aplikacije Mbajk. Razpoložljivost prostih koles in ključavnic za vsako od postaj uporabniki lahko preverijo na terminalu ali preko mobilne aplikacije. Uporabniki storitve ob letni registraciji plačajo 3 evre, ki se štejejo kot dobropis, nato pa si kolesa za posamezne vožnje izposojajo brezplačno, saj je brezplačna vsaka prva ura izposoje ob neomejenem številu izposoj.

Uporabniki lahko registracijo v sistem uredijo na spletni strani www.mbajk.si.

Veselo in živahno je minuli vikend bilo tudi na novi tržnični ploščadi v Lovrencu na Pohorju, kjer so priredili Martinovo soboto.

Tudi Martinovanje je bilo eno prvih prireditev s katerimi bodo pomagali ponudnikom, da bo tržnica dobro zaživela in živela.

Več v prispevku.

“Sporočamo, da klub Wetrinsky danes žal zapira svoja vrata,” so zapisali na Facebooku. Njihovo sporočilo za javnost objavljamo v celoti.

Konec meseca oktobra smo najemodajalcu poslali odpoved pogodbe, o čemer smo razmišljali že dlje časa. Razlogov za to je več. Vse se je začelo, ko nam je bil odvzet privilegij prirejanja elektronskih dogodkov v večjih skupnih prostorih, ki kot prostor za prireditve služijo vsem uporabnikom stavbe.

Ob koncu prejšnjega meseca nam je upravitelj zaradi neuradne pritožbe soseda glede motenja javnega reda in miru v času enega izmed dogodkov poslal opomin pred odpovedjo pogodbe. Ker ne želimo povzročati problemov in delovati v prostorih, kjer nismo zaželjeni, smo pogodbo odpovedali. Pri tem smo navedli, da lahko prostore zapustimo nemudoma, v kolikor je Narodnemu domu Maribor to v interesu ali pa se držimo pogodbenega (dvomesečnega) odpovednega roka. V skladu z opovednim rokom smo se dogovorili, da prostore zapustimo z datumom 2. 1. 2023.

Od takrat sta se žal zgodila dva nesrečna pripetljaja. Na petkovem dogodku je prišlo do materialne škode v toaletnem prostoru, katere sanacija že poteka, včeraj pa do obiska policije zaradi prijave kršitve reda in miru s strani prebivalca, ki živi v okolici. To je bil tudi prvi obisk policije na podlagi prijave v dobrih dveh letih, odkar delujemo v prostorih Vetrinjskega dvora. Poleg nas so bili tudi policisti začudeni in prepričani, da je prijava povsem neupravičena, zato ni bila v tem primeru izrečena nobena globa, niti opozorilo.

Danes smo s strani upravitelja prejeli dopis, da moramo prostore zaradi uničenega inventarja in ponovne pritožbe stanovalcev zapustiti nemudoma.

Prvi naj vrže kamen, kdor je brez greha. Mi ga ne bomo. Zavedamo se, da je imel upravitelj z nami več problemov kot z drugimi uporabniki stavbe. Zavedamo se, da so množično obiskani dogodki za vse uporabnike stavbe mnogokrat moteči. Na dogodkih, ki so tako obiskani kot naši in med drugim potekajo tudi v nočnem času, tu in tam pride do kratenja nočnega miru okoliških prebivalcev ter kakšnega, sicer popravljivega, poškodovanja inventarja. Na to smo vedno skušali biti pozorni, a se zavedamo, da je to včasih premalo.

Materialno škodo smo vedno sanirali, pravtako smo vedno komunicirali z ljudmi, ki jim je bil kraten spanec ter v redkih primerih njihovih opozoril tudi zmeraj nemudoma ukrepali.

Razen zgoraj omenjenega dogodka ali rednih pregledov nismo nikoli gostili policije ali reševalcev. Pri nas ni bil nikoli nihče fizično poškodovan. Upamo si trditi, da so se naši gostje vedno počutili varno in sprejeto. Nikogar nismo diskriminirali. Gostili smo okrogle mize z različnimi družbeno perečimi temami in bili vedno pripravljeni na spoštljiv javni diskurz.

Klub Wetrinsky si je od leta 2020, ko smo začeli z izvajanjem programa, prizadeval kreirati kakovostne alternativne vsebine, katerih ciljna publika so bili predvsem mladi. Iskreno si ne bi upali želeti bolj čudovitih obiskovalcev. Kljub temu da nas je bilo veliko, je bil nivo komunikacije, medsebojnega spoštovanja in kulture druženja na zelo visoki ravni. Pri nas so se sklepala prijateljstva, razvijale romance in rojevale ideje. Seveda se je tu in tam zgodil kakšen manjši incident, vendar si upamo trditi, da mnogo redkeje kot v drugih lokalih in klubih na ravni države in širše. Skrb za zagotavljanje kulturnega vzdušja, občutkov varnosti in sprejetosti so bila vedno naša glavna prioriteta.

Žalosti nas, da v urbanem okolju, v tem primeru centru mesta Maribor, posameznik, ki želi mir, vedno nadvlada množico željnih druženja, kljub temu, da rešitev njegovi nespečnosti predstavlja produkt, ki je cenejši od skodelice kave – ušesni čepki. Žalosti nas, da je vrednost materialnih dobrin očitno večja od zdrave in zadovoljne družbe. Žalosti nas, da mladi Slovenci odhajajo v Berlin, Amsterdam in London, kjer te stvari razumejo. Upamo, da smo v času našega delovanja ta proces vsaj nekoliko upočasnili.

Vse kar si želimo je mesto, ki živi. Mesto, ki mladim ponuja varno družabno okolje, različne možnosti kulturnega udejstvovanja in družabnega razvoja – tudi in predvsem skozi druženje ter zabavo.

Še naprej si bomo prizadevali k vzpostavitvi skupnosti, kajti želimo si živeti v inkluzivnem svetu, kjer se nikogar ne zapostavlja, kjer skupaj gradimo boljši jutri in kjer se gledamo iz oči v oči.

Za vse te lepe trenutke, ki smo jih doživeli skupaj bi se na prvem mestu radi zahvalili Narodnemu domu Maribor, ki nam je omogočil ustvarjanje programa v prostorih Vetrinjskega dvora in prenašal vse vrste naših kapric in prekoračitev. Radi bi se zahvalili naši ekipi – čudovitim sodelavcem, vsem izvedbenikom dogodkov, programskim sodelavcem, glasbenikom in vizualnim ustvarjalcem, ki so nam pomagali peljati to zgodbo v višave. Najbolj od vseh pa se zahvaljujemo vsem obiskovalcem za spoštljivost, čudovito vzdušje ter za nasmehe na naših in vaših obrazih.

Upamo, da se v prihodnosti naše poti spet srečajo. Do takrat vam želimo vse najboljše.

Vaš Klub Wetrinsky, Tovarna urbane kulture

FOTO: Janez Klenovšek

V Piratski stranki na lokalnih volitvah v Mariboru prvič kandidiramo. Zavzemamo se za otvoritev muzeja NK Maribor, otvoritev brezplačnega občinskega parkinga v Melju z brezplačnim prevozom v center mesta, ponovno oživitev mestnega jedra in povrnitev Festivala Lent v polni izvedbi.

Prvič ponujena Piratska alternativa

V Piratski stranki se prvič podajamo na lokalne volitve. V Mariboru za županjo kandidira Nina Beyokol, podpredsednica Piratske stranke, ki ji je žreb številk določil št. 14, občanom: “Prihajam iz navadnih, delavskih vrst in sem ena izmed nas. Brez umazane politične kariere, brez interesov po tem, da postanem nov vodja mafijske združbe na čelu mariborske občine. Nagovarjam vas kot mama, kot samozaposlena, kot Mariborčanka, kot Piratka.

Kot nova županja Maribora bom:
● vzpostavila nogometni muzej NK Mariboru po vzoru Barcelone,
● na območju Melja uredila brezplačno občinsko parkirišče in prevoz do mestnega jedra,
● ponovno oživela mestno jedro in vrnila Festival Lent v polni izvedbi, se zavzemala za ohranitev Pekarne na sedežu, kjer je sedaj,
● uredila javni promet, ki bo deloval, kot mora, in bo dostopen vsem občanov, uvedla vodne taksije po vzoru Amsterdama,
● spodbujala socialno podjetništvo, skozi tega pa ponujala priložnost za delo tudi občanom na socialnem robu skupnosti,
● poskrbela, da se občani ne bodo rabili voziti na delo v Avstrijo, saj bo v našem mestu dovolj enakovrednih priložnosti.”

Pirati ciljamo na mlad mestni svet

Kandidatko za županjo Mestne občine Maribor podpiramo tudi kandidati z liste Piratske stranke za mestni svet, ki nam je žreb namenil številko 17. Listo predstavljamo predstavniki mlajše generacije, to smo, po vrstnem redu:

● Nina Beyokol, kandidatka za županjo,
● Gašper Nitraljevski, vodja odnosov z javnostmi Piratske stranke, študent/samozaposlen, lokalne teme: izobraževanje, mladi, otroci,
● Petra Kovačec, podpredsednica Piratske stranke, zaposlena, Svetovalka v Službi Vlade RS za digitalno preobrazbo, lokalne teme: zdravstvo in socialno varstvo, kultura, okolje in narava, in
● Miha Kager, vodja projektov v digitalni agenciji, zaposlen, lokalne teme: prostorski razvoj, gospodarstvo in turizem.

Piratski program v Mariboru

O oživitvi mesta

Maribor naj ponovno postane mesto kulture in festivalov. Vrnili bomo izvedbo Festivala Lent v polni obliki, kot je bila to navada leta pred tem. Zagotovili povratek festivalov, ki so v preteklosti že odlično potekali. Maribor naj postane prestolnica kulinarike, na tem področju imamo odlične potenciale, zavzemali se bomo za povezavo med turizmom in gostinstvom. Prav tako je izredno pomembno, da se z omenjenimi vrnitvami festivalov Mariborčankam in Mariborčanom začne vračati to, kar jim manjka – smeha, radovanja in veselja. Maribor je naše mesto!

O prometu

Ureditev zaprtja Koroške ceste je dvorezen meč. Strinjamo se lahko, da je bila prometna ureditev pred zaprtjem precej slaba, to je dejstvo. Ureditev Koroške ceste z zaprtjem in fontano ter zametki dogajanja javnega življenja ni bila slaba ideja, a je bolj kot za dobrobit mesta in občanov služila zasebnim interesom.

Promet v Mariboru je slabo urejen, vsi pa se vrtimo v začaranem krogu. Lent naj ostane odprt. Javni prevoz je tudi v center mesta slabo urejen. Linije so nefrekventne, avtobusi pa vozijo prazni. Cena je občutno predraga in slabo dostopna. Ureditev je nujno potrebna. Pirati se zavzemamo za ureditev brezplačnega parkirišča na območju Melja, od koder bodo organizirani celodnevni brezplačni prevozi občanov v center mesta. Tako lahko z nekaj manjšimi odločitvami drastično spremenimo vsakdan vseh občanov, kar bi pravzaprav moral biti smisel lokalne politike.

O OPN – Občinski prostorski načrt

OPN naj se vrne v prvo branje, odpre širšo javno razpravo v lokalnem okolju s stroko, civilno družbo in občani, sokrajani, ter v pripravljanju deluje popolnoma transparentno. Verjamemo, da je ustrezno pripravljen OPN, ki bo namenjen temu, da se bo izboljšala kvaliteta življenja
vseh Mariborčanov, skupni cilj vseh. Občane je potrebno najprej vprašati, če si določenih objektov v svoji soseski sploh želijo, stroka pa mora odgovoriti na vprašanja, kakšne objekte Maribor in njegovi prebivalci zares potrebujemo.

20. novembra na lokalnih volitvah glasujte za listo Piratske stranke pod številko 17 in Piratsko kandidatko za županjo Nino Beyokol pod številko 14.

Naročnik PR objave so PIRATI.

Mariborske kandidate za župane Mestne občine Maribor smo na jutranji kavi povprašali, koliko dopusta so porabili v času svoje volilne kampanje.

Županski kandidat Franc Kangler je dejal: “Glede na to, da sem bil prisilno upokojen, imam vsak dan dopust, kjer pa ugotavljam, da delam dvakrat več, kot sem prej delal.” Saša Arsenovič je povedal, da ima neizkoriščenih okoli 100 dni dopusta in da bo verjetno tako ostalo do konca mandata. “Med pandemijo dopusta sploh nisem imel, kasneje tudi ne. Zdaj pa imam običajno tak delavnik, da delam cel dan. Potem potrebujem nekaj časa odmora. Povsem podobno kot tisti, ki so v zadnjih treh, štirih letih morali delati precej, od jutra do večera,” pa je dodal Vojko Flis.

Miha Recek: “Kot lastnik podjetja imam sedem dni dopusta na leto in to je to. Tako da balansiramo med delom in volilno kampanjo.” Matic Matjašič vodi kavarno, je samostojni podjetnik: “V gostinstvu je težava s kadrom, zahvala gre moji majhni ekipi, ampak srčni, Jasmina, Gregor, Katja.” Prizna, da je hiperaktiven in da potrebuje malo spanja. “Mislim, da bo nekaj dni šlo,” je odgovoril Vladimir Šega.

Lidija Divjak Mirnik je na dopustu že od začetka, prvega dne kampanje: “Sem zaposlena v javnem zavodu in te stvari pač ne gredo skupaj.” “Od začetka kampanje me v pisarni ni bilo. Projekte, ki sem jih delal, je bilo žal treba prekiniti in dokler kampanja traja, si ne predstavljam, da bi počel dve stvari hkrati,” je dejal Boštjan Klun. Igor Jurišič pa: “Seštevam, odštevam, dan napihujem na 25, 26 ur.”

Bernard Memon še ni izkoristil nobenega dneva dopusta: “Ker je na splošno precej aktivnosti tudi v službi in si ga trenutno ne morem privoščiti.” Je pa napovedal, da si bo zagotovo moral vzeti kak dan.

Več v posnetku spodaj.

Ruška županja Urška Repolusk se v javnosti predstavlja kot županja odprta za vse. A domače gospodarstvenike je zbodlo v oči to, da je v intervjuju izjavila, da je že v iztekajočem mandatu imela s podjetniki razgovore na temo industrijske cone na temo urejanja le-te. Do pogovora ni prišlo niti neformalno, kar šele formalno, pa poudarja direktor podjetja, ki zaposluje več deset domačinov ter poudari, da je do županje nemogoče priti, kljub temu da si sami želijo vzpostaviti komunikacijo.

V industrijski coni v rušah že deset let izjemno uspešno deluje proizvodno podjetje Filo. Zaposlujejo več kot 20 domačinov. Njihovi zaposleni so zadovoljni, povprečna bruto plača v podjetju presega 2100 evrov. A žalosti jih neposluh županje Ruš, Urške Repolusk. Zato jih je informacija v enem izmed intervjujev, kjer županja Urška Repolusk, izjavi, da se z njimi dobiva in poskuša doreči vizijo za industrijsko cono, zabolela.

Ni se odzvala na vabilo, da pozdravi morebitne investitorje v cono

Glede na to, da so odličen zaposlovalec v občini Ruše jih ignoranca moti, sami pravzaprav želijo vzpostaviti komuniciranje z županjo, pa jim nikakor ne uspe, njena vrata so zanje zaprta. V industrijsko cono v Rušah so pripeljali tudi italijanskega veleposlanika, ki je želel povabiti tudi morebitne investitorje v cono. Repoluskova se po besedah našega sogovornika ni odzvala niti na vabilo, da morebitne investitorje, zgolj pozdravi.

Posluh zanje pa je na ministrstvu

Medtem ko posluh zanje je na ministrstvu, do katerega je vsaj v praksi težje priti, kot do lokalne oblasti. Odzivno je tudi ministrstvo za okolje in prostor. Pred mandatom županje Urške Repolusk, pravi da so z nekdanjim županom v Rušah dobro sodelovali. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo polnjene žice za jeklarsko in livarsko industrijo bo uspešno poslovalo tudi letos, za kar napovedujejo podvojitev lanskih poslovnih rezultatov, hkrati pa nizajo uspeh za uspehom tudi s priznanji in nagradami.

Na mariborskih filozofski fakulteti in fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so v skupnem projektu že med leti 2017 in 2021 razvili interaktivno e-okolje za učenje slovenskega jezika, namenjenega šolarjem zadnje triade in dijakom srednjih šol. V novem projektu načrtujejo nadgradnjo in še boljšo uporabniško izkušnjo.

V sklopu prvega projekta Slovenščina na dlani so pripravili prosto dostopno učno e-okolje, ki ponuja številne jezikovne vaje in razlage ter je uporabno za obogatitev pouka slovenščine v višjih razredih osnovne šole in v srednjih šolah.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala vodja projekta Natalija Ulčnik s filozofske fakultete, je bil njihov sistem v šolskem prostoru pozitivno sprejet, tako med učenci in dijaki kot tudi med učitelji.

Letos in prihodnje leto bodo projekt nadaljevali ter tako po njenih besedah skušali spodbuditi še širšo rabo pri vseh, ki bi želeli na inovativen način preveriti, utrditi ali nadgraditi svoje znanje slovenskega jezika. V projektu sodelujejo tudi z učitelji slovenščine in njihovimi učenci oziroma dijaki, pri promocijskih aktivnostih pa tudi s Slavističnim društvom Maribor.

E-okolje Slovenščina na dlani je dostopno na spletni strani http://projekt.slo-na-dlani.si/sl/ in na podlagi najsodobnejših jezikovnih tehnologij ponuja številne vaje in naloge iz štirih vsebinskih sklopov – pravopisa, slovnice, frazemov in pregovorov ter besedil.

“Pravopisne in slovnične vaje so različnih zahtevnostnih stopenj in temeljijo na avtentičnih zgledih rabe, ob tem pa so opremljene z razlagami jezikovnih pojavov in pravil, ki so posebej zbrane tudi v zavihku Znanje,” je pojasnila koordinatorica pravopisnega in slovničnega sklopa Špela Antloga, ki prihaja s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Frazeološki sklop ob vajah in razlagah ponuja tudi slovarske opise več kot 100 frazemov in 100 pregovorov, ki so na omenjeni spletni strani zbrani v zbirki Frida. Z brskanjem po njej je mogoče spoznati pomene in preko avtentičnih primerov tudi raznolike načine rabe frazeoloških enot.

Tudi na področju besedil je bil narejen pomemben korak, saj je, kot je povedala koordinatorica besedilnega sklopa Mira Krajnc Ivič, na enem mestu zbranih okoli 200 različnih avtentičnih pisnih in govorjenih besedil 26 besedilnih skupin, ki uporabnikom omogočajo razvijanje sporazumevalne jezikovne zmožnosti in kritično razumevanje obravnavanega besedila. Tovrstne zbirke doslej po njenih besedah v slovenskem prostoru še nismo imeli.

V pomoč pri reševanju izzivov so v učnem e-okolju na voljo sprotne krajše razlage. Gre za samostojno bazo grafično privlačnih razlag oziroma odgovorov na vprašanja ter nudi celovit pregled vseh štirih vsebinskih sklopov in se lahko uporablja kot svojevrsten jezikovni priročnik.

V sistem lahko brezplačno vstopajo vsi, ki želijo preveriti ali izboljšati svoje znanje slovenščine. “Kot učitelj lahko oblikujete skupine učencev, jim dodelite ustrezne naloge, določite roke za oddajo in spremljate njihove rezultate. Kot učenec lahko rešujete dodeljene naloge ali pa si samostojno oblikujete nabor tem in nalog,” je povedala koordinatorica promocijskih aktivnosti Andreja Bizjak- Kot je dodala, se njihova zahtevnost samodejno prilagaja učnemu napredku, za dosežene rezultate pa so uporabniki nagrajeni z virtualnimi nagradami in znanjem.

Projekt sofinancira ministrstvo za kulturo, zasnovo in razvoj učnega okolja pa je finančno podprl tudi Evropski socialni sklad.
Vir: STA

Ozaveščanje o pravilni rabi antibiotikov po mnenju stroke preprečuje razvoj odpornih bakterij, dobra higiena in pogosto umivanje rok pa lahko ustavijo njihovo širjenje. “Protimikrobna zdravila so izjemno dragocena, a je z njimi treba ravnati previdno, zato je antibiotike treba predpisati s tresočo roko,” opozarja infektologinja Bojana Beović.

Zaradi pretirane uporabe antibiotikov je odpornost mikrobov postala velik globalni izziv. “Zaradi bakterij, odpornih na antibiotike, je leta 2019 po svetu umrlo 1,2 milijona ljudi, je pokazala zadnja študija o protimikrobni odpornosti,” je povedala Beovićeva na današnjem spletnem pogovoru ob bližajočem se evropskem dnevu preudarne rabe antibiotikov, ki sta ga pripravila STAklub in sekcija za protimikrobno zdravljenje pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Kot je poudarila, gre za zelo odporne bakterije, proti katerim nimamo več res učinkovitih zdravil, saj ob pretirani rabi antibiotikov bakterije razvijejo odpornost nanje. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije odpornost bakterij proti antibiotikom danes povzroči 700.000 smrti letno, v Evropi lahko pripišemo mikrobni odpornosti 33.000 smrti, kar je za približno 25 odstotkov več, kot je pokazala prejšnja študija leta 2009, prav v teh dneh pa pričakujemo novo analizo, iz katere bo razvidno tudi, kakšni so trendi, je dejala.

Glede zdravljenja teh okužb po navedbah Beovićeve dokončne rešitve ni, ker je odpornost nekaj, kar imajo bakterije v sebi. Edino možno zdravljenje z antibiotiki je tisto, proti katerem je bakterija najmanj odporna, je dejala. Kot rešitev je izpostavila preprečevanje okužb, bolnišnično higieno, cepljenje in odgovorno raba antibiotikov. Po njenem mnenju antibiotike večkrat predpisujejo neutemeljeno, to niso zdravila za vročino in ne delujejo na virusne okužbe.

Infektologinja Milica Lukić iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je izpostavila, da se je pri nas na primarni ravni oz. v družinski medicini raba antibiotikov znižala, ne pa tudi v bolnišnicah, kjer se je v letu 2021 povečala. Zmanjšanje porabe antibiotikov je bilo verjetno posledica zmanjšanja števila obiskov v zdravstvu na primarni ravni, bodisi zaradi obotavljanja pri iskanju zdravstvene oskrbe zaradi blagih okužb med epidemijo covida-19.

Infektologinja Nina Gorišek Miksić iz UKC Maribor si med drugim želi, da bi Slovenija ostala zelena na zemljevidu uporabe antibiotikov in da bi tudi ostala zelena na zemljevidu večkratno odpornih bakterij. “Zavedamo se, da bo treba aktivno delovati na tem področju in želimo si, da bi nam bolniki pri tem pomagali s tem, da se sami poučijo, da so sami zahtevni do svojega zdravljenja in da vprašajo, zakaj so dobili antibiotik,” je poudarila.

Tudi Mateja Pirš z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je opozorila, da smo po porabi antibiotikov v bolnišnicah na koncu prve tretjine držav z najnižjo rabo. V Sloveniji smo v zelo neugodni situaciji, saj so naši sosedi v slabši situaciji kot mi. “Zato je najpomembnejša smotrna raba antibiotikov, zlasti poostrena bolnišnična higiena,” je izpostavila.
Vir: STA

Na BK TV se odvija soočenje svetniških skupin občine Ruše.

Gostje so: Bojana Muršič – SD, Darko Knez – Gibanje Svoboda, Tomi Prosnik – ZA Združena akcija, Lovro Bačun – 2×2 Neodvisna lista, Aleksander Brunčko – SDS.

Soočenje si lahko ogledate spodaj:

“Dragi moji, ne vem, kako je volilni komisiji uspelo. Naše številke 13 niso dali na volilni listič za mestni svet. Danes zjutraj so na volišču takšni listi. Saj ni res, pa je,” je zapisala Karin Jurše iz Gibanje Svoboda.

Obrnili smo se na volilno komisijo Mestne občine Maribor, kjer so nam dejali, da so z napako že seznanjeni in da je nepravilnost že odpravljena. Pripravljajo sporočilo za medije.

Gibanje svoboda Maribor: “To, kar se je zgodilo, je nesprejemljivo!”

“Sprašujemo se, ali je bilo namerno? Od državne volilne komisije bomo zahtevali natančno preučitev okoliščin, kako je lahko do tega sploh prišlo, in pozvali, da uvedejo vse postopke, da se volitve izvede zakonito. Se pa sprašujemo, ali lahko resnično verjamemo, da bodo te glasovnice, ki so se danes pojavile na voliščih za predčasno glasovanje, v celoti umaknjene z volišč. Zato predlagamo dodatne komisije, ki bodo na voliščih po Mariboru,” so nam sporočili iz mariborskega štaba Gibanja Svoboda.

Župani 16 občin Zgornjega Podravja, ki so del omrežja Mariborskega vodovoda, so na sestanku na temo celovite oskrbe s pitno vodo v severovzhodni Sloveniji dogovorili, da bodo v naslednjih letih poskrbeli za rezervni vodni vir na območju Selniške dobrave. S tem bo okoli 170.000 prebivalcev še naprej imelo zagotovljeno pitno vodo.

“Podnebne spremembe so tukaj, poleti smo že videli, da povsod niso imeli vode. Na našem območju sicer še vedno imamo dovolj vode, a so nekateri vodni viri že nekoliko slabši, zato je treba zagotoviti nove,” je dejal mariborski župan Saša Arsenovič in ob tem povedal, da gre za okoli 50 milijonov evrov vreden projekt, za katerega si želijo zagotoviti velik del evropskih kohezijskih sredstev.

Potem ko so pred časom že podpisali pismo o nameri, so se na tokratnem sestanku po Arsenovičevih besedah vsi strinjali, da bodo najtežji del projekta, torej povezovanje vseh občin, prevzeli na Regionalni razvojni agenciji (RRA) Podravje-Maribor, tako da bo narejena celovita idejna zasnova, nato pa se bodo gradnje lotili po fazah.

Po besedah direktorja Mariborskega vodovoda Mirana Juga so poletne suše zadnja leta precej pogoste, čeprav v regiji, ki vodo črpa iz Vrbanskega platoja, večjih težav s količino in kakovostjo vode, pa ravni padajo na manjših vodnjakih, kar je trend, ki ga zaznava vsa Evropa. Z omenjenim projektom bi se lotili gradnje infrastrukture za rezervni vodni vir na Selniški dobravi, ki naj bi zagotavljal dve tretjini zmogljivosti zdajšnjega največjega platoja. Slednji trenutno zagotavlja 65 odstotkov vse vode, ki jo spuščajo v sistem.

S tem bi, je še dodal Jug, zagotovili dolgoročno varno oskrbo in vse tisto, kar sodi zraven, torej vodovodne povezave do obstoječega omrežja, menjavo starih cevi, da bi tako zmanjšali izgube. Tudi on je dodal, da občine, ki bodo kot lastnice omrežja financer projekta, računajo na evropski denar, s katerim bi pokrili 85 odstotkov investicije.

Direktor RRA Podravje-Maribor Uroš Rozman je dodal, da bo to tudi zanje eden od bolj kompleksnih regijskih projektov, ki so se jih doslej lotili. Prva faza bo priprava dokumenta identifikacije projekta (DIP), ki ga morajo potrditi tudi vsi občinski sveti sodelujočih občin, nato pa se bodo lotili priprave idejne zasnove.

“Potem se bomo na podlagi ocenjene finančne vrednosti odločili, kateri del projekta bomo prijavili v prvi fazi, da lahko do leta 2030 izvedemo vsaj najzahtevnejši del, vreden med 15 in 20 milijoni evrov,” dodaja Rozman, ki je prepričan, da bodo pravočasno pripravljeni na to, da bodo prišli do evropskega denarja.

Sicer pa so na mariborski občini javnosti predstavili tudi hidravlično študijo javne kanalizacije, ki so jo za mestno občino pripravili v podjetju Ekologika. Kot je dejal podžupan Samo Peter Medved, je namreč kanalizacijski sistem v štajerski prestolnici že razmeroma star, hkrati je mešan, tako da vanj odvajajo tako meteorne kot odpadne in tudi predhodno prečiščene industrijske vode.

“Marsikdo še nima urejene kanalizacije, ki jo sicer trenutno uspešno dograjujemo, po drugi strani pa so velike težave s podnebnimi spremembami, zaradi katerih prihaja do obremenitev sistema ob zelo hudih kratkotrajnih nalivih,” je dejal podžupan in pojasnil, da so se zato odločili za izdelavo študije, s katero so ugotavljali celovito stanje, temu pa bo sledil akcijski načrt ukrepov.

vir: sta

Danes so se v Kamnici na Vrbanski cesti zbrali krajani, ki se ne strinjajo z novo prometno ureditvijo. Večkrat so opozorili na nevarnost in želeli posluh občine. Odvila se je tudi izredna seja KS Kamnica, kjer so soglasno potrdili, da se prometna ureditev vrne v prvotno stanje.

Ostali brez odgovora na vprašanje, kdo bo nosil stroške

Predsednik KS Kamnica je že na začetku seje dejal, da ga zanima, ali je bila izvedena ureditev v skladu s pravilniki in prometno varnostjo, ali so bila dela izvedena na osnovi ustrezne projektne dokumentacije, zakaj so se naknadno začela dela z ožanjem hodnika za pešce in ali bo MOM izvedla sanacijo, če se izkaže, da niso bila izvedena korektno. Prav tako si želi odgovor na vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost za materialno škodo in politično škodo. Odgovora na zadnje vprašanje ni dobil. Prav tako ga nismo dobili mi. Srečka Đurova, direktorja MU MO Maribor smo sicer po koncu seje prosili za odziv, vendar nam je dejal naj pošljemo novinarska vprašanja. Na vprašanje, kdo bo kril stroške, pa je nekoliko posmehljivo odgovoril: “Kakšne stroške?”

Na koncu seje so predlagali sklep, da se del ceste in prometni režim spravi v prvotno stanje, da se obdržijo parkirna mesta, uredijo pločniki, ki morajo biti dovolj široki, kolesarska steza v eno smer. Sklep je bil soglasno sprejet.

VIDEO: Krajani Kamnice stopili skupaj, opozarjajo na neposluh občine

Krajan Simon Hauptman je sicer že pred dnevi skupaj s krajani na licu mesta spregovoril o problematiki. Meni, da je občina namesto, da bi jim prisluhnila, dodatno poslabšala situacijo.

Predsedniku KS Kamnica Sebastijanu Jauševcu je danes očital, da se ni odzval pravočasno. Jaušovec nam je dejal, da z deli oz. samim prometnim režimom, ni bil seznanjen, na to, da ni odgovoril Simonu Hauptmanu pa je dejal: “Nisem pristaš, da bi to reševali na ulici, zato smo sklicali sejo, na kateri mislim, da smo rešili vse.”

“Že v času del sem opozoril na meni čudno kolesarsko stezo, ki vodi v kontra pas. Tudi krajani in svetniki so na to opozorili, zato smo sklicali sejo, da povabimo strokovnjake, da povedo, kaj in kako. Vendar že v štartu smo bili vsi zato, da pasa ne bi bilo,” je dejal predsednik.

Na vprašanje, kdo bo kril stroške in kdo bo prevzel odgovornost, Jaušovec danes ni dobil odgovora.

Veselje, a hkrati skrbi, če se bo MOM držala dorečenega

“Upam, da se bodo držali tega, kar smo na svetu KS Kamnica sprejeli soglasno in upam, da bo čim prej vzpostavljeno v stanje, da bodo krajani zadovoljni,” je ob koncu dejal Hauptman.

Sejo si lahko ogledate na povezavi spodaj.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Saša Arsenovič je bil, preden je postal župan, poznan kot uspešen poslovnež. Njegova Galerija Gosposka pa je znana po gostinsko-turistični dejavnosti. V uredništvu smo preverili delovanje njegovega podjetja z javnimi podjetji in zavodi ter ugotovili, da je znesek prihodkov v zadnjih 4 letih presegal 100.000 evrov.

Ustanovitelj Galerije Gosposka je Saša Arsenovič, datum vpisa v Bizi je zabeležen kot 18. 10. 2005. Tam pa je kot direktorica navedena življenjska partnerica mariborskega župana Katja Arsenovič, a lastnik je še vedno sam Saša Arsenovič – župan Mestne občine Maribor.

Na podlagi objave, ki je zaokrožila po družbenih omrežjih, smo preverili dejstva, ki so javno dostopna v Erarju, in ki kažejo, koliko je šlo v podjetje Galerija Gosposka d.o.o. s strani Mestne občine Maribor ali z mariborsko občino povezanih podjetij ali zavodov.

Od januarja 2019 pa do danes je sodeč po Erarju Galerija Gosposka zaslužila vsaj 107.159,70 evra javnega denarja. Od ustanovitve, leta 2005, pa do januarja 2019, pa zgolj 29.015,11 evra.

Preverili smo zneske, ki so jih nakazovala naslednja podjetja, zavodi in občina: Zavod za turizem Maribor, Mestna občina Maribor, Narodni dom, Farmadent, Javni medobčinski sklad Maribor, Marprom, Štajerski tehnološki park, Snaga, Nigrad, Martura, Umetnostna galerija Maribor in MKC Maribor. Od naštetih je torej na račun Galerije Gosposka v slabih štirih letih priteklo več kot 100 tisoč evrov. Medtem ko je od časa ustanovitve Galerija Gosposka (2005) pa do januarja 2019, torej v 13 letih, s strani teh istih podjetij na račun Galerije Gosposka priteklo zgolj 29 tisočakov. Zgolj naključje, da takšen poskok poslovanja beležijo v času županovanja Arsenoviča?

Nakazilo Narodnega doma Maribor od januarja 2019 do danes na račun Galerije Gosposka.

Tveganje koruptivnega dejanja?

S tem, da je pomembno tudi dejstvo, da Galerija Gosposka kar nekaj časa vseh svojih dejavnosti ni mogla opravljati v polnem obsegu v zadnjih letih – zaradi epidemije koronavirusa in takratnega zaprtja gostinskih lokalov, namestitvenih kapacitet in konec koncev zaprtja javnega življenja. Koliko bi se šele izteklo na račun Galerije Gosposka, če epidemije ne bi bilo?

Sodeč iz poslovanja je razvidno, da lahko gre za visoko tveganje koruptivnega dejanja. 35. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč zapoveduje, da: “Organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član: – udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali – neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.”

Pred desetimi dnevi smo se obrnili na Mestno občino Maribor in jih povprašali, kako bo videti letošnji čarobni december. Jasno je bilo že to, da drsališča letos ne bo. To bo, v kolikor bodo Mariborčani stopili skupaj, zaživelo tik ob Mestnem parku. Več o tem lahko preberete TUKAJ.

Okrasitev in dogajanje v zmanjšanem obsegu

“MO Maribor ob napovedani energetski krizi že obravnava in sprejema določene ukrepe za zmanjšanje porabe energije. MO Maribor bo v času energetske krize delovala v skladu z navodili in priporočili države ter enotno z ostalimi primerljivimi občinami. Ker prihajajoča, napovedana energetska kriza sovpada z decembrskim prazničnim dogajanjem in praznično okrasitvijo mesta, je MO Maribor sprejela odločitev, da okrasitev mesta in praznično dogajanje sicer bo, ampak v zmanjšanjem obsegu,” so nam sporočili iz MO Maribor.

Letošnja okrasitev se bo v enem delu dotaknila tudi trajnosti in obnovljivih virov energije, praznična okrasitev se bo prižgala kasneje kot pretekla leta, praznično dogajanje pa bo potekalo v Vilinskem mestu, na Glavnem trgu in na Trgu Leona Štuklja.

“V luči omenjenih ukrepov, je bila sprejeta odločitev, da drsališča tokrat v sklopu praznične okrasitve s strani MO Maribor ne bo, saj na podlagi izkušenj iz preteklih let ocenjujemo, da bi strošek porabe električne energije za obratovanje drsališča znašal od 10.000 – 14.000 EUR odvisno od velikosti drsališča, vremena, ali je pokrito. Mestna občina Maribor skupaj s svojimi javnimi zavodi pripravlja zanimive in dodatne vsebine za drsanje v Ledni dvorani, med drugim tudi dodatne termine drsanja in različne programe in tematska drsanja,” so še dodali.

Vse podrobnosti bodo predstavili skupaj s partnerji na novinarski konferenci naslednji teden.

Morda vas zanima tudi:

Maribor decembra bolj kot ne v “temi”: Skopa okrasitev, bi lahko varčevali drugače? – TUKAJ

Mestna občina (MO) Maribor je decembra 2019, po sklenjeni menjalni pogodbi s Termami Maribor, postala večinski, 90-odstotni lastnik objekta Langerjeva vila v Mladinski ulici 29 v Mariboru. Občina se je odločila, da zgradbo v celoti prenovi.

Langerjeva vila je bila od izgradnje v 19. stoletju na različne načine prepletena s športom, kulturo in družabnim življenjem mesta.

“V sklopu rekonstrukcije Langerjeve vile bomo uredili medgeneracijski urbani center, v katerem bo svoje prostore dobila tudi Mestna četrt Koroška vrata, prostora za razstave, sprejeme in protokolarne dogodek mestnega športa, ki bodo nadgradili ponudbo v športno bogatem Mariboru,” so zapisali na Mestni občini Maribor.

Zaključek del je predviden v prihodnjem letu.

Na povabilo županskega kandidata Gibanja Svoboda Vojka Flisa je Maribor obiskal Bojan Kumer, minister za infrastrukturo.  Med drugim je bil na obisku skupaj z ekipo v Krajevni skupnosti Bresternica – Gaj.

Prav na obisku te krajevne skupnosti je minister Bojan Kumer izpostavil, kako pomembno je sodelovanje med državo in lokalno skupnostjo, saj ministrstvo še zmeraj čaka, da občina uredi svoje postopke, preden lahko projekt obnove ceste umesti v državni proračun.

“Državna dokumentacija je pripravljena. Že dalj časa je na občini, da naredi svojo domačo nalogo. Na ministrstvu se zavedamo pomembnosti ureditve te ceste, kar dokazujemo tudi
s podporo pri postopkih. A dokler občina ne uredi zadev, za katere je pristojna, tudi sredstev v državnem proračunu ne moremo načrtovati,”
je povedal minister Kumer.

Tam so bili poleg ministra še Bojan Tičar, v. d. direktorja Direkcije RS za infrastrukturo, Lena Grgurevič, poslanka Gibanja Svoboda, in Vojko Flis. Srečali so se s Primožem Hedlom, predsednikom sveta Krajevne skupnosti Bresternica – Gaj, ter predstavnicami in predstavniki te krajevne skupnosti. Ti so predstavili perečo problematiko ceste skozi center kraja na Gaj. Že leta imajo popolnoma neurejeno cestišče, ki je tudi zelo nevarno za vse udeleženke in udeležence, ozko in mestoma komaj prevozno. Gre za problematiko, na katero opozarjajo že zelo dolgo. Pridobili so tudi soglasja občank in občanov za odkupe in nenehno pozivajo pristojne k ukrepanju.

 

Kandidat za župana občine Ruše Darko Knez želi, da bi cesto v smeri Areha in Martnice, ki med drugim velja v zadnjem času za eno bolj priljubljenih športno rekreativnih točk, prekategorizirali iz lokalne oz. občinske ceste v državno. Pobudo je podal sekretarki na Ministrstvu za infrastrukturo Alenki Bratušek.

Pretekli teden je padla odločitev, da Mariborčani stopijo skupaj in omogočijo, da bo drsališče v Mariboru. Zaživela je spletna stran, kjer lahko vsak prispeva po svoji zmožnosti: Jaz sn tui dal – ZA DRSALIŠČE!.

“V Gallus parku smo poleti 2020 omogočili brezplačna napihljiva igrala za otroke, kasneje istega leta, pa so nas zaradi korone zaprli za 7 mesecev. Naslednje poletje smo nadaljevali zgodbo z napihljivimi igrali, pozimi 2021 pa postavili drsališče, ki je bilo edino v Mariboru. Organizacija drsališča ni enostaven zalogaj, predvsem finančno. Na žalost se nam finančno ni izšlo in pristali smo v dolgovih. Uspešno smo jih sanirali, vendar podjetje ni želelo ponovno v projekt drsališča. Prejel sem ogromno čestitk za lansko izvedbo in vprašanj, ali bo letos ponovno drsališče. Na žalost se negativnemu odgovoru nisem mogel izogniti,” opiše Silvester Gorjup – Gallus caffe park.

Z akcijo “JAZ SN TUI DAL” želimo povezati Maribor, dokazati da smo v takšnih situacijah složni in da zmoremo. Maribor ima v mojem srcu posebno mesto in to mesto je posebno, zato dokažimo in prispevajmo.

Potrebno je zbrati 40.000 evrov, da se izpelje brezplačno drsališče.  V znesek je všteto: Drsališče za 75 dni delovanja, postavitev in transport, nakup opreme za vzdrževanje drsališča, drsalke in pomagači (medeki, pingvini), stroški elektrike, stroški šotora, decembrska okrasitev drsališča.

PRISPEVATE LAHKO TUKAJ.

“Zelo sem vesel, da se lotevamo tega projekta. Mesto Maribor kot drugo največje mesto,mora imeti drsališče. Drsanje je športna aktivnost, lansko leto so nas obiskovali bodoči hokejisti v polni opremi. Balerine iz sosednje šole, študenti iz Španije oziroma projekta Erasmus. Prihajali so učenci na športne dneve, starejši občani, bivši umetnostni drsalci itd. Letos želimo nadgraditi in organizirati brezplačne koncerte, disko drsanja, čarobni december…,” še dodaja Gorjup.

Spomnimo…

Po objavi na lokalec.si, ko smo poročali o zgodbi mariborskega gostinca Silvestra Gorjupa, se je najprej javilo podjetje VBO, ki je prispevalo 5.000 evrov, po njem se je za donacijo v isti višini javilo še podjetje Lunos. Svojo donacijo so potrdili tudi mariborski kandidati za župana: Vojko Flis, Miha Recek in Matic Matjašič.

Morda vas zanima še:

Flis doniral za drsališče in pozval županske kandidate k donaciji, prvi so se odzvali – TUKAJ
Le v dvanajstih urah so uspeli zbrati 25 odstotkov potrebnega denarja za drsališče v Mariboru – TUKAJ
Drsališče bo, Mariborčani sami začeli zbirati sredstva – TUKAJ
Mariborski gostinec: Hudo mi je, a drsališča letos ne bo. Na zavodu bi mu pomagali zgolj s promocijo – TUKAJ

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer si je na obisku v Mariboru ogledal tudi teren, kjer bo načrtovana jugozahodna obvoznica.

Minister Bojan Kumer je poudaril, da so uspeli v rebalansu državnega proračuna zagotoviti več sredstev za gradnjo prvega dela jugozahodne mariborske obvoznice. Celotna obvoznica naj bi po njegovih besedah bila dokončana 2026, prvi del pa naj bi se začel graditi naslednje leto.

Da je Streliška cesta ena od najbolj obremenjenih cest v Mariboru, je ob obisku ministra za infrastrukturo dejal kandidat Gibanja za svobodo za mariborskega župana Vojko Flis.

Prav ob tej cesti bo bodoča trasa jugozahodne obvoznice, je dejal Flis in poudaril, da bo končno v Maribor prinesla nekaj reda, ko gre za promet.

Gre za odsek od krožišča na Lackovi pa do Kardeljeve ceste. Direktor Direkcije RS za infrastrukturo Bojan Tičar ga je ocenil na približno 20 milijonov evrov in poudaril, da so denar zagotovili prej, zaradi tega lahko tudi prej začnejo graditi.

Mariborska poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič pa je poudarila pomen sodelovanja poslancev in vlade pri lokalnih projektih, kot je tudi gradnja mariborske zahodne obvoznice.

Sicer pa izvajalca gradnje prvega odseka te obvoznice še niso izbrali. Javno naročilo je namreč še odprto.

Čeprav še leta ni konec so se v Hiši Estrada na Šentiljski v Mariboru, pretekli teden zahvalili svojim strankam, ob tem pa priredili tudi dan odprtih vrat, kjer so strankam tudi prikazali in predstavili kozmetične, frizerske in fizioterapevtske storitve.

Od kozmetičnih storitev, do frizerskega salona, fizioterapije, salona za vašega hišnega ljubljenčka in tudi gostinskega lokala – tako rekoč najdete vse na enem mestu. Prav to pravijo obiskovalci, ki se z veseljem vračajo.

Obiskovalce so pričakale lastnice vseh kozmetičnih in frizerskih salonov in jih vodile od salona do salona, predstavile svoje delo, predvsem pa novosti v svetu mode in znanih.

Zaključili so s pogostitvijo v Kavarni Estrada, kjer so med drugim lahko poskusili gine znanega mariborskega destilarja gina.

Več v prispevku.