Tokrat v oddaji Na glas o projektih in investicijah v Občini Selnica ob Dravi. Z nami so bili: županja Vlasta Krmelj, direktorica občinske uprave Suzana Prajnc in ravnateljica OŠ Selnica ob Dravi Manja Kokalj.
Novice iz občine Author: Uredništvo
V naselju Vurberk v občini Duplek sta trčili osebno in tovorno vozilo. Pri tem se je voznik osebnega vozila lažje poškodoval.
Včeraj, ob 16.50, je prišlo do prometne nesreče II. kategorije, v kateri sta trčila voznik tovornega vozila in mljaši voznik nergistriranega osebnega vozila. Ta je bil zaradi lažjih poškodb prepeljan na zdravljenje v bolnišnico.
Gasilci JZ GB Maribor so zavarovali kraj nesreče, s tehničnim posegom iz vozila rešili poškodovano osebo in nudili pomoč pri oskrbi in prenosu poškodovane osebe do reševalnega vozila.
V Fotografskem muzeju Maribor danes odpirajo mednarodno skupinsko razstavo Uteha spomina – Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali. Gre za projekt Galerije Photon, ki si je postavila vprašanje, kako je fotografija beležila čas pred prelomnimi dogajanji pred 30 leti v vzhodni Evropi, in sicer v življenju navadnih ljudi.
“Ne zanimajo jih usodni zgodovinski dogodki in velike osebnosti, pač pa želijo s tem razstavnim projektom ponuditi vpogled v vsakdanje življenje in predstaviti nekatera protislovja družbenega sistema, ki je gradil na utopični viziji prihodnosti,” izpostavljajo ob razstavi v Fotografskem muzeju Maribor.
Razstavni projekt, ki je bil lani na ogled v Galeriji Photon v Ljubljani, je zasnoval in kuriral Dejan Sluga. Navdihnila ga je knjiga Kako smo preživeli komunizem in se zraven smejali hrvaške pisateljice Slavenke Drakulić, od katere so si tudi izposodili podnaslov projekta.
Predstavljajo nekatere pomembne fotografe iz regije
Z namenom, da bi ponovno prelistali “družinske albume” nekdanjih socialističnih držav, predstavljajo nekatere pomembne fotografe iz regije, ki so dokumentirale življenje v vzhodni Evropi v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.
“Vsem je, tudi ob različnih formalno-estetskih izhodiščih, skupen subjektiven in mnogokrat humoren pogled na banalno in absurdno vsakdanjost,” je zapisal avtor razstave.
Sodelujoči fotografi so Andrzej Baturo s Poljske, Vladimir Birgus s Češke, Janez Korošin in Zora Plešnar iz Slovenije, Branko Lenart iz Avstrije, Anton Podstrasky s Slovaške ter Janos Szasz in Lenke Szilagyi z Madžarske.
VIR: STA
Na družbenih omrežjih je zaokrožil šokanten posnetek posnet na Kardeljevi cesti v Mariboru.
Na posnetku je razvidna ženska, ki je splezala na zunanjo stran balkona in z njega padla.
Zadevo smo preverili pri Policijski upravi Maribor. Potrdili so nam, da so dogodek obravnavali lani oktobra: “V zvezi z dogodkom je bilo podano poročilo na ODT v Maribor.” Ob tem so dodali, da je ženska v dogodku utrpela hude telesne poškodbe, a njeno življenje ni bilo ogroženo. Bila je prepeljana na zdravljenje v UKC Maribor. Več informacij ne morejo razkriti.
Po naših neuradnih informacijah osebe, ki živi v neposredni bližini, je v družini prišlo do spora.
Posnetek je TUKAJ.
V Mariboru so na problemski konferenci v torek, 11. 10. 2022, predstavili predloge in pripombe k zakonodaji s področja invalidov sluha (gluhi, naglušni, gluhoslepi). KOnferenca je potekala v prostorih Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor.
Na odprtju problemske konference je goste nagovorila predsednica društva Ernestina Savski, predstavitev predlogov in pripomb k predpisom s področja invalidov sluha (gluhi, naglušni, gluhoslepi) pa je podal Milan Kotnik, strokovni delavec-sekretar in predsednik Sveta invalidov MOM.
Gostje so bili: poslanka državnega zbora RS Lena Grgurovič, podžupanja MO Maribor Alenka Iskra, predsednik Društva oseb z izgubo sluha Celjske regije, predsednik Sveta invalidov MO Murska Sobota Branko Gornjec, podpredsednika Sveta invalidov MOM Martin Benko in Mirko Topolovec, Lilijana Zorko iz Urada za socialne dejavnosti MO Maribor ter člani društva.
Vse predloge in pobude društva je predsednica društva Ernestina Savski ob zaključku konference osebno izročila poslanki državnega zbora RS Leni Grgurovič.
Opozorili so na naslednje pereče probleme invalidov sluha
Za 100-odstotno gluhoto mora biti priznana 100-odstotna telesna okvara.
Osebna asistenca – predlog za povišanje na 300,00 evrov komunikacijskega dodatka za gluhe osebe in 150,00 evrov za težje naglušne osebe.
Osebna asistenca – spremeniti je treba diskriminatorni pogoj za vključitev gluhe osebe v osebno asistenco gluhih oseb odvzem komunikacijskega dodatka (ostali
uporabniki osebne asistence samo ½ DPP oz. drugega nadomestila), in spremeniti diskriminatorno določilo do invalidov sluha (gluhi), ki lahko dobijo največ 30 ur
mesečno za vključitev v osebno asistenco.
Pravico do tolmačenja v različnih življenjskih situacijah za gluhe osebe je treba zagotoviti brez omejitev (prej 30 ur letno – vavčerji), enako, kot je to urejeno za
tolmačenje pred državnimi institucijami. Še posebej je treba to pravico brezpogojno zagotovljati v izobraževalnem sistemu za mlade osebe z gluhoto.
Omogočiti daljšo – vsaj 4 leta – vključenost v programe javnih del za dolgotrajne brezposelne invalide (trenutno 1+1 leto) z možnostjo večletnih pogodb z izvajalci.
Zagotoviti priznanje delovne dobe in ustreznega plačila za vse invalide vključene v zaposlitveno rehabilitacijo.
Zagotoviti draginjski dodatek za vse invalide.
Zagotoviti enake možnosti za pridobitev digitalnega bona za vse invalide.
Z vsemi naštetimi problemi ponovno opozarjajo državo na neenakost in diskriminacijo do oseb z okvaro sluha. S predlaganimi pobudami za spremembo zakonodajnih predpisov želijo omogočiti večjo enakopravnost, izenačevanje možnosti in enakopravnejše vključevanje invalidov sluha v življenje in delo v naši skupni državi.
“Z odpravo diskriminatornih predpisov bomo pomagali gluhim, naglušnim in gluhoslepim prebivalcem RS in s tem preprečevali posledice socialne, ekonomske in komunikacijske izoliranosti, ki so vsekakor ena izmed najtežjih posledic te invalidnosti – izgube sluha, saj je že Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da je izguba sluha druga najtežja invalidnost, takoj za duševno prizadetostjo,” še pravijo.
Društvo z izjemno pomočjo in raznim aktivnostim za svoje člane
V RS je 1.200 gluhih oseb, 55 gluhoslepih oseb, 300 uporabnikov polžkovega vsadka in več kot 80.000 uporabnikov slušnih aparatov. Društvo danes šteje 708 članov – oseb z okvaro sluha, svojcev, podpornikov in prostovoljcev s področja delovanja našega društva v Podravju – 41 občin. Izvajajo posebne socialne programe, ki omogočajo invalidom sluha na področju Podravja v prilagojenih oblikah in tehnikah komunikacije ekonomsko, kulturno, politično, socialno in športno/rekreativno aktivno sodelovanje v vseh sferah življenja in dela v družbi. Člani v največji meri uporabljajo te programe za preprečevanje in za odpravo svojih socialnih in življenjskih stisk in težav, ki izhajajo iz njihove delne ali popolne izgube sluha. Prav tako v društvu pogosto izkoristijo možnost pridobivanja najrazličnejših informacij za lažje življenje njih samih in njihovih družinskih članov, saj teh informacij zaradi komunikacijske ovire ne morejo neposredno pridobivati v javni ali civilni mreži.
Društvo je invalidom sluha postalo drugi dom, kjer že od nekdaj uresničujejo svoje interese in potrebe ter medsebojno nemoteno komunicirajo v specialnih oblikah in
tehnikah komunikacije, ki jih uporabljajo osebe z izgubo sluha. “Vendar je pred nami še ogromno dela, največ na področju opozarjanju države in pristojnih služb in javnih institucij, da mora brezpogojno zagotavljati enakopravnost, izenačevanje enakih možnosti ter človekovih pravic za osebe z okvaro sluha enako kot vsem državljanom naše skupne države,” so zapisali v izjavi in dodali: “Vodstvo našega društva želi s temi predlogi in pobudami opozoriti na probleme s katerimi se vsakodnevno soočamo invalidi sluha in katere so možne rešitve, ki bi zagotovile enakopravnost in izenačevanje možnosti in pravic invalidov sluha za življenje in delo v naši družbi.”
Ob problemski konferenci, ki je bila v torek, 11. oktobra 2022, so sicer v prostorih Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor pripravili razstavo o delovanju in zgodovini društva ter izvajanju posebnih socialnih programov za osebe z okvaro sluha.
V zadnjih dveh dnevih je ogromno prahu v Rušah dvignila informacija, da je Občina Ruše dala na dražbo dve parceli, ki zajemata makadamsko parkirišče pri Pošti in Lekarni. Darko Knez je celo predlagal sklic izredne seje, da se to prepreči.
Na spletu se je pojavilo ogromno obtoževanj in neresnic, zato smo raziskali kdo je dejansko odgovoren za prodajo tega parkirišča.
Županja Urška Repolusk je predlagateljica proračuna občine Ruše
Proračun in s tem tudi načrt prodaje nepremičnin v letu 2022 je predlagala županja Urška Repolusk, zato se županja ne more otresti odgovornosti, da je za nastalo situacijo v prvi vrsti odgovorna sama. Torej, če županja Urška Repolusk v načrt prodaje nepremičnin za leto 2022 ne bi dala parcele, tudi svetniki o tem ne bi odločali. Prav tako je potrebno pojasniti, da je v predlogu prodaje nepremičnin od dveh parcel, ki se sedaj prodajata na parkirišču, prejela soglasje svetnikov le za eno. Za drugo parcelo ni nikdar svetnikom podala predloga in ji svetniki tudi tega niso potrdili, zato je prodaja te parcele v popolni odgovornosti županje Urške Repolusk.
Občane Ruš pa bode v oči tudi to, da je županja Urška Repolusk leta 2018 v času volilne kampanje celo obljubila, da bo na tem mestu uredila asfaltirano parkirišče za občane, 4 leta kasneje pa sama kot županja predlaga prodajo tega parkirišča.
Kdo je 9 svetnikov od 18, ki so županji potrdilo načrt prodaje ene od parcel na parkirišču
Soodgovornih za nastalo situacijo, bi naj bilo tudi 9 svetnikov, kot je zapisala županja Urška Repolusk, ki so predlog prodaje ene izmed dveh parcel parkirišča županji Urški Repolusk tudi potrdili. Tri glasove je dala svetniška skupina 2×2 s svetniki Jernejem Ajdom, Lovrom Bačunom in Tamaro Gornjak, dva glasova je dala svetniška skupina Neodvisna lista #Skupaj s svetnikoma Ladislavom Pepelnikom in Ireno Kukovec Stajan, en glas svetniška skupina SD s svetnikom Andrejem Pliberškom, en glas je dala svetniška skupina Levice s svetnikom Dragom Bolčino, en glas je dala svetniška skupina DESUS s svetnico Marjano Poropat, en glas je dal samostojni svetnik Danilo Lešnik in enega še en samostojni svetnik Martin Lesjak.
Več političnih strank je včeraj tudi pozvalo županjo k sklicu izredne seje za preprečitev prodaje zemljišča, a najbolj čuden je poziv svetnikov svetniške skupine 2×2, ki so bili eni tistih, ki so županji potrdili načrt prodaje nepremičnin za leto 2022.
Direktorica občinske uprave Ruše Katja Markač Hrovatin in županja Urška Repolusk narobe prešteli glasove
Kot ste lahko zgoraj prešteli smo navedli 10 svetnikov, ki je glasovalo za sprejetje sklepa, v zapisniku in po izjavi županje na spletu pa jih je glasovalo le 9. Iz posnetka je jasno razvidno, da sta na seji direktorica občinske uprave Katja Markač Hrovatin in županja Urška Repolusk narobe prešteli svetnike, tako sta pri prvem štetju našteli 8 svetnikov, po videoposnetku je razvidno, da je bilo dvignjenih 9 rok, v drugem štetju pa sta prešteli 9 rok, dvignjenih pa je bilo 10 rok.
Sami se lahko prepričate o tem v spodnjem posnetku, ki je objavljen na spletni strani občine Ruše
V tokratni anketi vas sprašujemo, če podpirate idejo mariborskega župana Saše Arsenoviča, da se Zveza prijateljev mladine Maribor preseli, v njihovih zdajšnjih prostorih, pa se vzpostavi stanovanja?
Glasujete lahko tukaj:
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.Župan občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč je napovedal ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.
Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.
Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com.
Te dni je Boštjan Klun javnosti naznanil svojo kandidaturo za župana MO Maribor, v kampanjo se bo podal v imenu stranke SD, ki ima med županovanjem Saše Arsenoviča velik vpliv, saj sta člana SD podžupanja Alenka Iskra in direktor občinske uprave Srečko Đurov.
Da naj bi imel Klun veliko izkušenj s kampanjami v Mariboru, smo lahko brali te dni v časniku Večer, a nihče ni zapisal, da so bili rezultati kampanj, v katerih je Klun sodeloval, slabi. Prav v vseh kampanjah mariborski županski kandidati, katerih del ekipe je bil Klun, niso nikdar dosegli niti drugega kroga.
Kakšni so njegovi uspehi kampanj?
Tako je leta 2010 Tomaž Orešič dosegel 4. mesto z 8 % glasov, leta 2014 je Tomaž Kancler dosegel 4. mesto z 8 % glasov, leta 2018 je Matic Matjašič dosegel 12. mesto z 1,16 % glasov. Prav tako je bil Klun del ekipe za predčasne državnozborske volitve v letu 2018 za stranko Gibanje Skupaj naprej sedanjega ministra Danijela Bešiča Loredana, ta je na volitvah zasedla 18. mesto z 0,49 %.
Prav tako se je lahko prebralo, da je bil Boštjan Klun planiran za komunikatorja Vojka Flisa, ko sta o skupni podpori razmišljali stranki Svoboda in SD. A ne gospod Flis in ne Gibanje Svoboda o tem ne vesta nič.
Zvezi prijateljev mladine Maribor se prihodnje leto izteka pogodba za Dom ustvarjalnosti mladih v Razlagovi, kaže pa, da mariborski župan Arsenovič načrtuje v tej stavbi stanovanja.
Kot kaže, je Arsenovičev načrt umestiti stanovanja med šolske objekte v Razlagovi, kjer je trenutno Zveza prijateljev mladine Maribor. Čeprav je lokacija ZPM Maribor trenutno res na dostopni lokaciji za otroke in mladostnike pa tudi starše, si očitno zdaj tam predstavlja stanovanja. Večina si želi, da bi lokalna oblast prisluhnila željam uporabnikov in da bi omogočila delovanje dejavnosti in tudi primerno obnovo na tej lokaciji. Nekateri županu očitajo, da bi rad stari del mesta Maribor spremeni v spalno naselje, s tem ko zapira ulice, oža ceste, zdaj pa še želi seliti dejavnosti otrok.
Želijo si, da bi župan razumel pomen takšnih vsebin za mesto
Morda bi bilo razumljivo, če bi Arsenovič tu želel urediti neprofitna stanovanja za mlade družine, a najverjetneje ne bo tako, temveč se bodo verjetno vzpostavila nova prestižna stanovanja v centru mesta. Mnogi Mariborčani ob tej novici še izpostavljajo, da si želijo lokalne oblasti, ki bi razumela pomen takšnih in podobnih vsebin, ki jih ustvarja ZPM Maribor, za mesto in njegove prebivalce ter jim namenjala prednost pred interesi zasebnega kapitala, ki pravzaprav kakšne javne koristi ne zagotavlja.
Dejavnosti bi preselil v neposredno bližino svojih lokalov
Poraja se vprašanje, zakaj prostori Tkalke? Je bližina gostinskih lokalov Arsenoviča le naključje? Ali župan morda računa, da bi starši pripeljali otroke na Zvezo prijateljev mladine in seveda parkirali v parkirni hiši, nato pa med čakanjem na otroka nekaj popili ali pojedli v njegovih lokalih? Potem pa pride ura, ko je treba po otroka – in ker je otrok lačen, zakaj pa ne bi šli na pico v La Pizzerio? K Arsenoviču.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je razrešila načelnika mariborske upravne enote Roberta Pungerla, ki je bil na to mesto s strani njenega predhodnika imenovan teden dni po parlamentarnih volitvah. Ministrica je zanikala, da bi šlo za politično odločitev, saj da jo lahko tudi zelo jasno strokovno utemelji.
Kot je povedala, je Pungerla na predlog sindikalne predstavnice Upravne enote Maribor obiskala pred nekaj tedni, saj je pred tem prejela precej negativnih odzivov na delo načelnika. Takrat sta se tudi temeljito pogovorila o tem, kako je treba ravnati glede odnosov med zaposlenimi, saj sama verjame, da je vloga načelnika tudi v tem, da zna pomiriti duhove znotraj kolektiva. Minulo sredo je sporočila, da bo razrešen v petek. Tako pa je od minulega petka upravna enota Maribor brez vodstva, saj je postopek imenovanja vršilca dolžnosti načelnika UE Maribor “še v teku”.
Ministrica prejšnji teden ni želela razkriti imena naslednika za Roberta Pungerla, saj da trenutno poteka postopek varnostnega preverjanja osebe, ki bo prišla na to mesto.
Očita mu, da ima pomankanje kompetenc za delo z ljudmi
“Glede na to, da govorimo o drugi največji upravni enoti ter da vemo, da so te res zelo obremenjene, je verjetno slaba volja nekaj, s čimer moraš znati dnevno upravljati. Sedanji načelnik je na nekaj mestih pokazal, da ima pomanjkanje kompetenc za delo z ljudmi,” je pojasnila Ajanović Hovnik. Pungerlu je očitala tudi kar trimesečno zaprtje krajevnih uradov v času poletnih počitnic.
Sicer pa jo je ob obisku v Mariboru presenetilo še, da načelnik ni vedel, kakšna je obremenjenost posameznih zaposlenih na področju zadev, povezanih s tujci, čeprav je to eno najbolj problematičnih področij, s katerimi se sama sooča praktično od prvega dne.
Pungerl je v odzivu za STA povedal, da je ministrica prisluhnila samo zgodbi sindikalista Frančiška Verka in Alenke Pintarič. Slednja naj bi mu že julija obljubila, da bo dosegla njegovo razrešitev, zato je po načelnikovih besedah v času njegovega dopusta začela pritiskati na ministrstvo.
Gre za podtikanja?
“Ker ni imela nič oprijemljivega, se je zatekla k podtikanjem. Zato sem ustanovil komisijo, ki je očitke raziskala, a ni odkrila očitanih kršitev. Ker se očitki o neprimernem delu in celo kaznivih dejanjih pojavljajo dalj časa, sem se odzval in vložil predlog za pregon. Zgolj tako lahko zadevam pridemo do dna in se bodo prenehala podtikanja,” je še pojasnil za STA.
Ob tem je dodal, da se očitki o slabih odnosih na mariborski upravni enot vlečejo že leta, saj da je bil tudi prejšnji načelnik Srečko Đurov razrešen iz istih razlogov. Pungerl trdi, da je veliko delal na medsebojnih odnosih, zaposleni pa naj bi ga hvalili, kako so se odnosi izboljšali. Zapletalo naj bi se le pri sindikalni zaupnici, ki naj bi delovala proti njemu brez podpore ostalih članov sindikata.
“Sem za sindikalni dialog, vendar ga s strani sindikata ni bilo. Sem že tretji načelnik, ki ga je sindikat zrušil. Menim, da me velika večina zaposlenih podpira, saj mi spontano izrekajo pohvale in zgroženost nad odločitvijo,” je še dodal Pungerl. Pred prihodom na upravno enoto je bil odvetnik, za zdaj pa še ne ve, kje bo nadaljeval poklicno pot.
Selniški Hram kulture bo ta vikend poln dogodkov.
Odvili se bodo namreč Dnevi akademikinje Zinke Zorko. Kakšen je program in ostale podrobnosti pa si oglejte v prispevku.
Včeraj smo poročali o tem, da je v Rušah med občani završalo, saj je ruška občina na javno dražbo dala parkirišče, ki se nahaja v samem centru kraja in ga uporablja veliko domačinov.
Kandidat stranke Gibanje Svoboda za župana, Darko Knez, ob tem včeraj na družbenih omrežjih zapisal, da poziva občinski svet k sklicu izredne seje: “Ruške srebrnine ne damo. Kot županski kandidat absolutno nasprotujem prodaji zemljišča/parkirišča pri lekarni, ki ga želi občina Ruše prodati na javni dražbi. Občinski svet pozivam k sklicu izredne seje, da zaustavimo to nesmiselno prodajo.”
Bo županja preklicala dražbo?
ZA Združena akcija je zdaj sporočila, da so se na podlagi predloga županskega kandidata Darka Kneza odločili, da skličejo izredno sejo glede prodaje parkirišča na javni dražbi: “Želimo si preprečiti razprodajo občinske srebrnine, zemljišča / parkirišča pri lekarni in pošti v centru mesta. Vsak od nas si lahko predstavlja motiv investitorja ki bi kupil to zemljišče, to je lahko samo profitni s pozidavo oziroma najmanj računanjem parkirnine. Jutri bomo uradno vložili zahtevek županji za sklic izredne seje, potrebni podpisi svetnikov za sklic seje so že zbrani. Pričakujemo pa, da seja ne bo potrebna saj bo županja preklicala dražbo in s tem pokazala da se takih stvari tik pred volitvami ne počne.”
Slovenska moška rokometna reprezentanca bo v tem tednu igrala uvodni kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu v Nemčiji 2024.
Najprej se bo v mariborski dvorani Tabor drevi ob 20. uri pomerila z BiH, tri dni kasneje pa jo v Prištini čaka še tekma proti Kosovu. Izbranci slovenskega selektorja Uroša Zormana so prvi favoriti v skupini 7. Poleg tekmecev iz BiH in Kosova v tej skupini nastopajo tudi Črnogorci.
Slovenija se bo po uvodnih tekmah v tem tednu v nadaljevanju kvalifikacij v prvi polovici marca prihodnje leto dvakrat pomerila s Črno goro, konec aprila pa še z BiH v gosteh in Kosovom na domačem igrišču.
Nastop na zaključnem turnirju med 10. in 28. januarjem 2024 si bodo izborile prvo in drugouvrščene izbrane vrste iz vseh osmih kvalifikacijskih skupin, poleg njih pa še štiri najboljše tretjeuvrščene.
Vir: sta
V Rušah je kandidat stranke Gibanje Svoboda za župana, Darko Knez, na družbenih omrežjih zapisal, da poziva občinski svet k sklicu izredne seje: “Ruške srebrnine ne damo. Kot županski kandidat absolutno nasprotujem prodaji zemljišča/parkirišča pri lekarni, ki ga želi občina Ruše prodati na javni dražbi. Občinski svet pozivam k sklicu izredne seje, da zaustavimo to nesmiselno prodajo.”
Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2022 v drugi obravnavi, ki ga je predlagala županja Urška Repolusk, so občinski svetniki Ruš potrjevali letos 17. februarja. V predlogu sklepov, je bil tudi sklep, da Občinski svet Občine Ruše sprejme letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše za leto 2022. Pri tem glasovanju so glasove preštevali celo dvakrat. Prvič ni bilo dovolj za sprejetje, v drugem poskusu pa je vendarle roko dvignil še Jernej Ajd in sklep je bil sprejet, kot si lahko ogledate v spodnjem posnetku. Za so glasovali tudi: Marjana Poropat, Drago Bolčina, Martin Lesjak, Ladislav Pepelnik, Irena Kukovec Stajan, Andrej Pliberšek, Danilo Lešnik, Lovro Bačun in Tamara Gornjak.
In kaj ta sklep prinaša? Med drugim tudi Javno dražbo stavbnih zemljišč, ki je objavljena na tej povezavi (parc. št. 1763/1, v izmeri 83 m2 in parc. št. 1763/2, v izmeri 1.573 m2, obe k.o. 665 Ruše). Nepremičnini se prodajata kot celota, izklicna cena znaša 110.000,00 evrov. A kaj, ko gre za praktično edino večje parkirišče v samem centru kraja. Tako velja, da je omenjeno zemljišče za prebivalce Ruš vitalnega pomena, saj ga uporabljajo za dostop do bližnjih objektov, kot so pošta, lekarna in ostalo.
Občani se sprašujejo, če to pomeni, da bo v Rušah še ena zapornica več, s tem pa več prometnih prekrškov, saj predvidevajo, da bodo ljudje puščali vozila parkirana na cesti.
Zakaj torej v prodajo tega zemljišča? Da bo zasebnik lahko domačinom zaračunaval parkirnino? Nad potezo občinske uprave na čelu z županjo Urško Repolusk, so začudeni mnogi prebivalci, kot tudi svetniki. ZA Združena Akcija, se na družbenih omrežjih sprašuje: “Komu se mudi s prodajo našega parkirišča v samem centru Ruš?” V nadaljevanju še dodajo, da je zemljišče za Rušane vitalnega pomena, saj predstavlja edino javno parkirišče v centru Ruš: “Vsi ga uporabljamo za dostop do vitalnih funkcij pošte, lekarne in Letnega odra. Na tem zemljišču je že dobro uveljavljeno parkirišče za avtodome, ki je vrisano v vse turistične zemljevide in je zaradi tega konstantno polno.” Njihov celoten zapis lahko najdete spodaj.
Ker v zadnjem času opažajo povečano zanimanje za gobe, strokovnjaki svetujejo previdnost. Ljudje naj nabirajo le gobe, ki jih dobro poznajo, v primeru kakršnihkoli težav po zaužitju, pa naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč.
Slovenci smo gobam zelo naklonjeni, saj so močno vpete v naš zgodovinski in kulturni prostor, gobarjenje pa marsikomu predstavlja priljubljeno obliko rekreacije, so sporočili iz Zdravniške zbornice Slovenije. Ob tem pojasnjujejo, da so zastrupitve z gobami najpogostejše poleti in jeseni, ko je glavni čas rasti gob.
Kakšni so simptomi?
Preverili smo, kakšna je letošnja situacija v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor: “V sezoni nabiranja gob imamo vsako leto več bolnikov po zastrupitvi z gobami, v večini primerov pa gre za blažje zastrupitve, ki se kažejo s slabostjo in bruhanjem, brez prizadetosti notranjih organov. Takih bolnikov je okoli 10-20 na sezono, letos pa ne beležimo večjega števila kot v prejšnjih letih.”
Nabirajte le gobe, za katere ste prepričani, da so užitne
Kot so še v UKC Maribor, pojasnili za lokalec.si, letos še niso imeli primera hujše zastrupitve z gobami in zaenkrat še noben bolnik ni potreboval hospitalizacije zaradi zastrupitve: “V veliki večini primerov gre za napačno oceno vrste gobe in posledično zastrupitev. Vsem gobarjem svetujemo nabiranje le tistih gob, za katere so popolnoma prepričani, da so užitne.”
Frišno, Dan nove slovenske glasbe, prinaša v soboto ob 20. uri v veliko dvorano SNG Maribor deset slovenskih glasbenih izvajalcev, ki bodo skupaj z Big bandom RTV Slovenija zapeli in zaigrali svoje skladbe.
Izbor pesmi so naredili v uredništvih Radia Maribor in Radia Slovenia International (SI). Z big bandom bo nastopilo deset glasbenih skupin ali posameznikov. Odgovorni urednik Radia SI pravi, da so izbrali izvajalce, ki jih vrtijo tako na enem kot drugem radiu.
Vstopnice za koncert so si lahko obiskovalci zagotovili s sodelovanjem na Radiu Maribor in Radio SI oziroma z rezervacijo pri njih.
Več v prispevku.
V Mariboru je pred slabimi štirinajstimi dnevi 15-letnik zabodel 17-letnika, ki se je boril za življenje. Danes je znova v objemu domačih, govorili smo z njegovim očetom.
Njegov sin je bil v smrtni nevarnosti, zato je njegovo vrnitev domov označil z čudežem. 15-letnemu fantu, ki je stregel po življenju njegovega sina, je oprostil. Čudi ga, da se ni oglasil nihče iz napadalčeve družine. Želi si, da bi bila skupnost bolj znosna in varnejša.
Za sinov 18. rojstni dan, ki bo čez 8 mesecev, želi družina z njim oditi na krvodajalstvo, in vrniti, kar je dobil njihov sin.
“Izvajalcu gradbenih del, podjetju ZDENKU RAMŠAKU s.p., Sv. Primož na Pohorju 32, 2367 Vuzenica, Občina Vuzenica, upravljavec ceste 469041-Dravče – Šentjanž – Vuzenica, dovoljuje popolno zaporo oziroma zožitev ceste na lokaciji pred kmetijo Ropše, Šentjanž nad Dravčami 12, za čas obnove lokalne ceste,” so sporočili iz Občine Vuzenica.
Dela bodo potekala od 12.10. do 30.10.2022. Občina Vuzenica, naročnik del, je z deli seznanjena in jih dovoljuje ob upoštevanju predpisanih pogojev. Zapora ceste zaradi del na občinski cesti se lahko izvede v skladu z veljavno zakonodajo.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen izvajalec.
Pot evropskih pokopališč (European Cemeteries Route) je mednarodni projekt, ki je zaživel leta 2010 pod okriljem Združenja evropsko pomembnih pokopališč (ASCE). Danes je vanj vključenih več kot 70 pokopališč iz 24 evropskih držav, za obiskovalce zanimivih kot turistične točke. Omenjeni krovni projekt je prejel nagrado Svetovne turistične organizacije za inovativni pristop.
Pot evropskih pokopališč, ki jo kot predsedujoči član Združenja evropsko pomembnih pokopališč vodi Pogrebno podjetje Maribor iz Skupine JHMB, je dobitnik prestižnega priznanja Najboljše prakse kulturnih poti Evrope.
Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki ministrstev 37 držav, je med več kot 40 uradnimi certificiranimi kulturnimi potmi podelila nagrado tudi projektu Šole na pokopališčih, ki se je (v sklopu krovnega projekta) pilotsko razvijal prav na mariborskih pokopališčih.
S projektom Šole na pokopališčih do raziskovanja v visokošolskih programih
Pogrebno podjetje Maribor je pilotsko razvijalo projekt Šole na pokopališčih preko različnih odmevnih aktivnosti; Kulturni dnevi na pokopališču, Obujamo legende in Šola šoli v spomin so trije izmed najbolj inovativnih načinov, ki so jih po vsej Evropi povzeli tudi drugi člani ASCE. Tako je nastala izmenjava praks, ki je prerasla v skupen projekt Schools on cemeteries. Ta je bil v letu 2022 glavna tematika Tedna evropskih pokopališč (Week of Discovering European Cemeteries) v okviru združenja ASCE.
Pokopališča so s tem projektom hkrati postala predmet raziskovanja in razvoja v visokošolskih programih. Manager poti evropskih pokopališč, mag. Dušan Vrban, prav na osnovi tega projekta že nekaj let na višješolskih in univerzitetnih študijih razvija programe turističnega razvoja na osnovi pokopališč. Predstavljanje pokopališč kot družabnih omrežij za mlajše, izvora turističnih zgodb, podlage za razvoj turističnih izdelkov ali kot izziva za digitalno komuniciranje tako odpira nova poglavja v raziskovanju potencialov in razvoju vzdržnega turizma.
Kot je ob prejemu nagrade na letnem forumu povedala predsednica združenja ASCE mag. Lidija Pliberšek, »je nagrada odmevno priznanje združenju evropsko pomembnih pokopališč, da je delo s šolami izredno pomembno za ohranjanje kulturne dediščine in ozaveščanje mladih o evropskih vrednotah ter medkulturnem sodelovanju. Na lokalni ravni sta spodbujanje in razvoj tovrstnih projektov ključnega pomena za mirno, razumevajočo in vzdržno prihodnost družbe.«
Združenje ASCE širi zavest o pomenu pokopališč
Združenje evropsko pomembnih pokopališč (ASCE) je največja in najpomembnejša tovrstna organizacija, ki ohranja ter predstavlja pokopališča kot pomemben del kulturne, zgodovinske in umetnostne dediščine Evrope. Pogrebno podjetje Maribor je član ASCE od leta 2005; na letnem srečanju članov ASCE na Dunaju septembra 2011 je Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor, prevzela mesto predsednice združenja, ki ga vodi že tretji mandat.
Kandidat SDS za župana Mestne občine Maribor Dejan Kaloh se je danes v Malečniku predstavil, skupaj s s svojimi programom. Ob tem pa so predstavili tudi listo kandidatov za mariborski mestni svet.
Dejan Kaloh je sicer vodja lokalnega odbora stranke SDS in poslanec Državnega zbora. Če bo izvoljen, bo po njegovi napovedi, skrbel za razvoj vseh krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ne samo za center. Prav zaradi tega je skupaj z drugimi predstavil svoj program danes v Malečniku, kjer so se še pred kratkim hoteli odcepiti od Mestne občine Maribor, da bi poskrbeli za hitrejši razvoj.
Kaloh je še dejal, da bi rad okrepil turistično ponudbo, postavil visok razgledni stolp v obliki grozdja, obnovil bi rad kopališče na Mariborskem otoku, uredil dvorec Betnava, ki bi lahko postal po njegovem protokolarni objekt. Trudil bi se rad tudi za vrnitev Zlate lisice v Maribor.
Rad bi drugačno prometno ureditev v mestu, med drugim bi Koroško cesto uredil za enosmerni motorni promet.
V svojem nagovoru je omenil tudi, da se je sedanja vlada iracionalno odločila in zaprla Urad za demografijo. Sam pravi, da se bo potrudil, da bi v Mariboru imeli sedež kakšne državne inštitucije ali urada. Ob tem pa je še poudaril, da bi se povezal s sosednjo občino Hoče-Slivnica zaradi rešitve in zagona letališča. Sicer pa bi rad preveril tudi učinkovitost Javnega holdinga Maribor.
Na sami predstavitvi Dejana Kaloha kot kandidata za župana je bil tudi Ivan Rozman, nekdanji rektor Univerze v Maribor in član SDS. Samo listo kandidatov za mestne svetnike iz teh vrst pa je predstavila sedanja mariborska mestna svetnica Vladimira Cokoja. Kaloh je ob tem dejal, da pričakujejo, da bodo dobili najmanj deset sedežev v mestnem svetu. Med kandidati za naslednji mandat so Kazimir Mikšić, nekdanji predsednik sveta UKC Maribor, radijski voditelj Miro Kodrič, ekonomistka Ksenija Vaš in drugi.
Poziv kandidatke za županjo, Lidije Divjak Mirnik, katerega je naslovila na župana Mestne občine Maribora, Saša Arsenoviča, dne 6. oktobra 2022, je naletel na gluha ušesa.
“Očitno se je župan odločil, da se bo zgledoval po predhodnikih, ki so vsak po svoje prispevali k nižanju politične kulture in etike,” je v odzivu zapisala Divjak Mirnikova.
“Naš poziv, ki sem ga kot kandidatka za županjo naslovila na župana MOM Saša Aleksandra Arsenoviča, dne 6. oktobra 2022, je naletel na molk. Pozvala sem ga, k etičnemu dejanju in dvigu politične kulture v mestu, s tem, da umakne sprejemanje Občinskega prostorskega načrta (OPN) iz procedure za drugo branje. Očitno se je župan odločil, da se bo zgledoval po predhodnikih, ki so vsak po svoje prispevali k nižanju politične kulture in etike,” je še sporočila Lidija Divjak Mirnik.
Molk ni presenetljiv, menijo
Kot zapiše v nadaljevanju, si Maribor zasluži, da v mestni politiki slišimo drug drugega in da se sliši, kaj si želijo prebivalci Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti: “Sprejemanje krovnega prostorskega dokumenta – Občinskega prostorskega načrta (OPN), ključnega dokumenta razvoja mesta, tik pred volitvami je neetično in niža nivo politične kulture. To se ne počne, še zlasti če je bilo podanih več kot 600 utemeljenih pripomb. Kot kandidatka za županjo, bom naredila vse, da OPN ne bo sprejet, preden volivci ne povedo komu bodo zaupali vodenje mesta v prihodnjem mandatu. V kolikor bom to jaz, OPN brez konsenza in strokovne javnosti zagotovo ne bo sprejet. Brez iskrenega dialoga z vsemi deležniki, transparentnosti postopkov se takšen dokument ne sprejema. Umestitev sežigalnice pa je iz okoljevarstvenih in zdravstvenih razlogov nesprejemljiva.”
V zaključku zapiše, da molk župana ni presenetljiv, zato bodo z njihovimi aktivnostmi nadaljevali.
V tokratni oddaji Dialog smo gostili slovensko glasbeno legendo Alfija Nipiča. Z njim smo spregovorili o 60-letnici delovanja, o spominih in načrtih. Kot pravi bo pel dokler mu bo zdravje dopuščalo. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
Mariborsko Pohorje je priljubljena izletniška točka tako za domačine kot tudi turiste. V okviru projekta »Doživetja Bolfenk« so želeli nadgraditi vsebine, ki bi naš »hrib« naredile še bolj zanimiv za vse, ki jih zanimata narava in kulturna dediščina ter kakovostno preživljanje prostega časa v objemu gozdov, kjer lahko sprostimo misli.
Partnerji projekta, Mestna občina Maribor, RRA Podravje – Maribor, Turistična agencija Pohorje turizem in Hortikulturno društvo Maribor so z namenom oživitve turistične ponudbe Mariborskega Pohorja na štirih lokacijah postavili različno urbano opremo v skladu s smernicami iz kataloga elementov urbane opreme Pohorja (klopi, foto točki, stojalo za kolesa, informacijske table) ter igrala, ki s svojo edukativno, izkustveno in doživljajsko noto bogatijo prostor od Habakuka do Cerkve sv. Bolfenka.
Zaradi izjemnega potenciala, ki ga ima celotno območje Mariborskega Pohorja – od spodnje postaje vzpenjače do trikotne jase in Koče Luka, do Bellevuja in Bolfenka, pa vse do Razglednika, so pripravili t. i. programsko nalogo – elaborat celovite ureditve omenjenega prostora. Za potrebe razvoja kadra so oblikovali program edukacije in ozaveščanja o vsebinah Mariborskega Pohorja ter izvedli delavnice za turistične vodnike, hkrati pa tudi oblikovali model programa vodenih doživetij za tri ciljne skupine, so zapisali v sporočilu za javnost.
Projekt je sofinanciran iz sredstev Republike Slovenije in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v okviru ukrepa PRP 19.2 – sredstva EKSRP v okviru TOTI LAS, Mestna občina Maribor kot vodilni partner in partnerji Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, Turistična agencija Pohorje turizem in Hortikulturno društvo Maribor. Celoten znesek projekta znaša 106.081,26 EUR, lastni vložek MOM pri projektu je 42.462,76 EUR.
Mestna občina Maribor ima manjši delež površine na Pohorju (v primerjavi s celotnim Partnerstvom za Pohorju le 2,47 % delež površine občine na Pohorju, a hkrati kar 45,72 % delež glede na število prebivalstva), kar predstavlja velik izziv v smeri oblikovanja atraktivne turistične ponudbe za domačine in turiste. Občina je že s pobudo za ustanovitev Partnerstva za Pohorje nakazala, da verjame v potencial tako celotnega Pohorja, kakor tudi manjšega območja, ki meji na občino.
Župan Mestne občine Maribor, Aleksander Saša Arsenovič: »Z novostmi na Mariborskem Pohorju sledimo tako razvojni kot tudi turistični strategiji Partnerstva za Pohorje po ohranjanju zelene oaze Pohorja. Z vzpostavitvijo doživljajske infrastrukture, vključevanjem in obnovo naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo ter s tem zagotavljanjem storitev za dvig kakovosti življenja lokalnega prebivalstva smo poskrbeli tudi v projektu Doživetja Bolfenk. S tem projektom spodbujamo gospodarstvo in turizem ter je del urbane zgodbe, postavitve 25 igral v zadnjih dveh letih, ki jih Mestna občina Maribor vzpostavlja na območju občine. Partnerstvo za Pohorje je zaradi tako dobrih partnerjev uspešno že tretje leto in veseli me, da skupaj razvijamo dobre projekte in vsebine ter smo vsem dokaz, da znamo biti v tej regiji tudi povezani.«
Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor že tri leta uspešno vodi in koordinira aktivnosti v okviru Partnerstva za Pohorje in spodbuja tudi ostale partnerje k razvoju svojih potencialov. Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor: »V letu 2021 je Pohorska vzpenjača na Pohorje prepeljala 333.000 potnikov. Številka obiskovalcev Pohorja pa je bistveno višja, če k temu prištejemo dnevne in vikend obiskovalce ter turiste. Dejstvo je, da gre za eno bolj obiskanih mariborskih točk, ki je potrebovala nove vsebine. Z oživitvijo nekaterih točk smo na začetku poti. Z oblikovano programsko nalogo, ki pa je identificirala celoten potencial od spodnje postaje vzpenjače pa vse do Razglednika pa smo postavili tudi temelje za privabljanje investitorjev za vlaganje v turistično infrastrukturo na Pohorju.«
Ob omenjenih investicijah pa so v projektu velik poudarek dali tudi pripravi vsebin, ki bodo pripomogle k oblikovanju vodenih doživetij za različne ciljne skupine ter hkrati programa, s katerim želijo ozaveščat o vsebinah Mariborskega Pohorja.
Ilona Stermecki, Turistična agencija Pohorje turizem: »Oblikovali bomo model za razvoj turističnih produktov oz. vodenih doživetij Destinacije Bolfenk, ki bo temeljil na usmeritvah iz turistične strategije Destinacije Pohorje, prav tako pa bo zasledoval cilje nacionalne strategije slovenskega turizma za obdobje 2022−2028. Ponudba bo oblikovana za izbrane ciljne supine in bo uresničevala cilje, poslanstvo ter vizijo Destinacije Pohorje.«
Neukrotljiva narava Pohorja je eden izmed ključnih razlogov za njegov obisk. Da bi jo približali čim večjemu številu ljudi so skupaj s Hortikulturnim društvom Maribor pripravili t. i. alpinetum oz. gozdni vrt, na katerem so zasajene tipične rastline Pohorje. Borut Ambrožič, predsednik društva. »Slovenija je iz vidika flore zelo raznolika, bogata dežela. Na področju gozdnega vrta, ki je nastal v okviru tega projekta, so svoje mesto dobili: rumeni dren, tisa, rušje, plahtica, origano, rušnata mastnica in mnoge druge. Vrt je namenjen uživanju, opazovanju in spoznavanju rastlin, ki so se skozi zgodovino uveljavile na tem prostoru.«
Z omenjenimi aktivnostmi so pričeli na Pohorju graditi uspešno zgodbo, ki bo zanimiva tako za turiste omenjenega območja kakor tudi za lokalno prebivalstvo, ki svoj »hrib« obiskuje vsakodnevno.
“Predlog Drava center je vzpostavitev ladijske povezave med desnim in levim bregom Drave je na odločanju o smotrnosti in izvedljivosti projekta s strani komisije MOM dobil pozitivno mnenje,” so zapisali na Drava center.
V celoti objavljamo predlog, zaveden na spletni strani mariborsodeluj.si.
Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?
Ker je edina povezava med levim in desnim bregom reke Drave na zgornjem mariborskem (brestrniškem) jezeru možna samo preko najbližjega mostu (Maribor – Koroški most, Ruše – ruški most v obnovi) predlagam povezavo med turističnimi točkami čolnarn na levem (Sidro, Galeb) in desnem bregu (Drava Center, Teta Frida) z enostavnim plovilom – brodom. Takšna plovila so na Dravi že obstajala in so imela pomembno funkcijo. Zraven tega, da potovanje preko vode nudi možnost edinstvenega doživetja (ki je tudi zanimiv turističen produkt), naslavlja zeleno mobilnost, aktivacijo rekreacije na nov način in družinske izlete v domačem okolju.
Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?
Projekt se bi izvajal na Dravi v Krajinskem parku Mariborsko jezero, med čolnarnama Drava Center in Sidro. Obe čolnarni že imata potrebno infrastrukturo za pristan, prav tako je v postopku sprejemanja določitev plovnih poti in ureditev prometa na tem delu Drave med elektrarnama Mariborski otok in Fala. Prav tako načrtovana povezava preko vode na tej točki obstaja v razvojnem planu projekta Drava Center, v načrtovanju Dravske kolesarske poti (RRA) in pri pripravi podlag za ureditev plovnosti na Dravi (RRA). Povezovalna točka med javnim prometom in ladjo je parkirišče na parceli KO 661 št. 165 v lasti MO Maribor, vodno telo je last državljanov RS parc št. 984/1.
Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?
1. Povezala se bosta levi in desni breg, tako dobimo migracijo domačinov in turistov preko reke, ki ni več zapreka ampak pot 2. Rekreativnemu pohodništvu in kolesarjenju, tudi jahanju damo novo dimenzijo, saj so poti krožne in s tem bolj zanimive 3. Ustvarimo možnost izletov za občane in turiste, saj poti iz mesta do Krajinskega parka Mariborsko jezero vodijo ob reki, skozi senčne gozdove in predvsem v Limbuškem gozdu po razpredenih rekreativnih poteh 4. Jezeru damo močnejšo doživljajsko noto in s tem ustvarjamo turistični produkt v naravi in ob vodi po vzoru nemških/avstrijskih/italijanskih jezer 5. Zmanjšamo prometno obremenitev samih destinacij in narave, saj jih razbremenimo z zelenim transportom (noge, kolo, konj) in javnim prometom.
Vse ideje najdete TUKAJ.
Peti Mariborski dnevi zdravja s sejmom medicinske opreme bodo v sredo, 12. 10., in v četrtek, 13. 10. 2022, v Festivalni dvorani Lent.
Sejem bo odprtega tipa, namenjen bo stroki, širši javnosti, šolarjem, dijakom in študentom. Potekal bo v organizaciji Zdravniškega društva Maribor, Društva medicinskih sester, babaic in zdravstvenih tehnikov Maribor in Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Otvoritev sejma medicinske opreme bo v sredo, 12. 10. 2022, ob 12. uri.
Na dogodku bodo med drugim na stojnici Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor razstavljeni tudi pripomočki za delo medicinske sestre iz časa 2. svetovne vojne.
Milena Frankič, upokojena višja medicinska sestra iz Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege, je o razstavi dejala: “Razstavljeni pripomočki so bili pridobljeni od svojcev Efke in Liberate, ki sta delovali kot medicinski sestri na področju kirurške zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Maribor v času osvobodilnega boja. Liberata (Ivanka Mrzel) je bila odgovorna operacijska sestra usmiljenka, Efka (Genovefa Simonič) pa je bila njena pomočnica oz. asistentka. Poznano je tudi zadnje bivališče Liberate v samostanski skupnosti na sedežu province usmiljenk v Šentjakobu pri Ljubljani in življenjsko usodno okolje v Voličini za Efko, skupaj s premalo poznano miniaturno zasilno partizansko bolnišnico Cafa, ki leži v sosedstvu z nekdanjim domovanjem generala Rudolfa Maistra – nasproti Zavrha. Tako sta ti dve hrabri, skromni ženi iz dveh svetov in povsem različnih ideologij, ki sta ju povezovala delo in etika v zdravstveni negi, ravnali humano, kot je velevalo plemenito srce in preprosto domoljubje!”
Turistično društvo Vurberk je že 7. leto priredilo akcijo ocenjevanja domov. Minulo soboto so na zaključku akcije podelili bronastega, srebrnega in zlatega kosmatinca. Nagrada se imenuje po rastlini komatinec, ki je dokaj redka roža in raste v okolišu Vurberka. Tokrat so podelili nazive kar 47 dobitnikom.
Turistično društvo Vurberk je letos praznovalo 50. obletnico delovanja, nastali pa so prav z namenom skrbi za urejanje okolice in ohranjanje Gradu Vurberk.
Kasneje se jim je porodila ideja, da bi lahko krajane na nekoliko bolj tekmovalen način vzpodbujali k ohranjanju lepe okolice. Posebno priznanje je prejela tudi občina Duplek za obnovo Gradu in urejanje njegove okolice.
Župan Mitja Horvat pa je povedal, da ga veseli, kako krajani sodelujejo v takšnih akcijah in posledično s tem doprinesejo k lepšemu izgledu občine.
Univerza v Mariboru je danes pripravila sprejem za Kristjana Čeha. Rektor prof. dr. Zdravko Kačič je Kristjanu Čehu podelil priznanje Znak Leona Štuklja, katerega bi sicer prejel na slovesnosti ob dnevu univerze v mesecu septembru, ki se je ni mogel udeležiti.
Kristjan Čeh, študent na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, je priznanje prejel za izjemne športne dosežke v svetovnem merilu na področju atletske metalne discipline met diska. Za njim je izjemna sezona, najboljša v njegovi karieri. Postal je svetovni prvak, evropski podprvak, zmagal je v diamantni ligi in se po najdaljših metih (71,27 metra) uvrstil na deseto mesto v zgodovini.
Ve, kaj si želi po koncu kariere
Vendar Kristjan Čeh ni le izjemni atlet, je tudi študent, vpisan v študijski program Agronomija. Čeprav trenutno svoj čas intenzivno posveča predvsem profesionalnemu športu, zase pravi, da se po koncu športne kariere želi posvetiti kmetijstvu, kot pomembnemu in sestavnemu delu svojega življenja.
Rektor prof. dr. Zdravko Kačič je ob podelitvi priznanja Kristjanu Čehu dejal: ”V svojem imenu in imenu akademske skupnosti Univerze v Mariboru vam z velikim veseljem podeljujem Znak Leona Štuklja za dosežene izjemne športne dosežke. Vem, da ste zanje morali trdo delati, prenašati nepredstavljive telesne napore in vložiti veliko energije. Pa vendar se je trud poplačal. Močno smo za vas navijali in se z vami veselili. Rad bi se vam tudi zahvalil za dober zgled mladim in za sporočilo študentom, kaj je mogoče doseči z močno voljo in disciplino, tudi za ceno odrekanja. Na nadaljnji življenjski poti Vam želimo še naprej vztrajnosti tako za doseganje športnih uspehov kot tudi drugih pomembnih življenjskih ciljev.”
Kakšen je namen podeljevanja?
Znak Leona Štuklja, poimenovan po olimpijcu Leonu Štuklju, se podeljuje študentom Univerze v Mariboru za vidnejše športne dosežke v širšem mednarodnem področju, med katere se štejejo olimpijska medalja na poletnih ali zimskih igrah; medalja na svetovnem ali evropskem prvenstvu. Namen podeljevanja nagrad študentom je spodbujanje čim višje kakovosti študija, ustvarjalnega vključevanja študentov v raziskovalno in umetniško delo ter udejstvovanje študentov na področjih, s katerimi se promovira ime Univerze v Mariboru.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in UKC Maribor so danes že tradicionlano izvedli jesensko krvodajalsko akcijo častim pol litra krvi. Mariborski študentje so tako kri znova darovali na Štuku. Odziv je sicer po letih epidemije nekoliko upadel, a pravijo, da so na dobri poti, da ga znova dosežejo.
Da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, v Sloveniji vsak dan potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev. Kri zdravega človeka je nenadomestljivo zdravilo in izredno dragoceno darilo.
Krvodajalska akcija bo potekala tri dni – danes v študentskem naselju v prostorih ŠTUK-a, še vse do 14.00 in v torek ter četrtek v prostorih Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
“Študente ter vse ostale, ki bi želeli darovati kri prosimo, naj svoj prihod obvezno potrdijo in se dogovorijo o uri prihoda na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041/479-242 ali 041/320-796, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00,” so sporočili iz UKC Maribor.
Na Mali tržnici, v Dominkuševi ulici 5, v Mariboru vsak torek pripravljajo torkovo tržnico Kupujem odgovorno.Med 15. in 18. uro je tam tržnica #kupujemodgovorno, na kateri poleg izdelkov pripravljajo tudi predavanja in delavnice na določeno temo.
V soorganizaciji Mariborskih tržnic in Mestnih nepremičnin, društva Pupillam, so.p., trgovine Zelena Japka, Zadruge socialne ekonomije Slovenije in podjetja Etika d.o.o. tako to jesen pripravljajo zanimiva torkova dogajanja. Sama kampanja Kupujem odgovorno tako dobiva vedno večjo razsežnost, sodelujejo ponudniki, ki delujejo po etičnih standardih kampanje, ki so pomembni sodobnemu kupcu.
Opis kampanje in standardov sta zapisana na spletni strani www.kupujemodgovorno.si, ki je nastala ob podpori Regionalnega stičišča NVO Podravje, kjer nastaja info točka trajnostnih izdelkov in storitev za širšo javnost. Najem prodajnega prostora na torkovih tržnicah na lokaciji Mala tržnica pa brezplačno omogoča MOM, Mestne nepremičnine, Mariborske tržnice.
Torkova izmenjevalnica
V torek, 11. 10. 2022, je na tržnici izpostavljena Torkova izmenjevalnica. Vse od 11. 10. do 22. 11. bo tam namreč potekala izmenjevalnica oblačil, obutve, knjig, igrač, posode in drugih uporabnih predmetov v Kotičku ponovne uporabe pri trgovini Zelena Japka. Tam lahko vsak dan od 8. do 18. ure oddate predmete, ki so čisti in delujoči in jih več ne potrebujete. Izmenjava predmetov je možna v prisotnosti prostovoljca, ki skrbi za kotiček in vsak torek od 15. do 17. ure na izmenjevalnici. Ob prihodu predmete oddate prostovoljcem Društva Pupillam, so.p., da jih pogledajo in sortirajo. Pridete pa lahko tudi izbrati kak predmet zase. Oblačila, ki bodo ostala, prevzame Zadruga Dobrote Dravograd.
Čaji in zelišča za samozdravljenje
V torek, 18. 10. 2022, bo na tržnici rdeča nit Čaji in zelišča za samozdravljenje. Že stoletja nabiramo zelišča za samozdravljenje. Katera so najboljša za jesenske in zimske dni, bodo povedali zeliščarji na dogodku, kjer bo tudi pokušina čajev.
Kupujem odgovorno v nakupovalnem centru
pa bo tudi v Europarku, in sicer 22. 11. 2022. Tisti dan bo v Europarku Maribor celodnevna prireditev Kupujem odgovorno. Na stojnici, odru in spletni strani se bodo lahko predstavili ponudniki zdravih izdelkov, ki upoštevajo principe kampanje #Kupujemodgovorno (www.kupujemodgovorno.si). Prireditev bo imela glasbeno ozaveščevalni program, kjer se bod med 17. in 18.30. uro predstavili člani kampanje Kupujem odgovorno z zdravimi lokalnimi izdelki.
