V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Mariborski župan Saša Arsenovič ima očitno precej težave s poznavanjem prometnih predpisov, pa tudi s pristojnostim.
Spomnimo, večkrat je že v času svojega županovanja odreagiral kot šerif, ki vodi mesto. A tokrat, kot poročajo pri Novice Svet24, so občani Maribora uspeli fotografirati domnevno njegovo službeno vozilo parkirano na površinah, ki so rezervirane za pešce. Očitkov, da precej ohlapno razume prometne predpise je bil Arsenovič deležen že večkrat, nenazadnje je leta 2019 dobil tudi kazen mestnega redarstva, ko je napačno parkiral skuter.
Sam pa je namreč kar večkrat že vzel zakon v svoje roke, ko je v peš coni voznikom skuterja napel ter celo vzel ključe skuterja. Nazadnje, pa ko je poskušal šolati mladeniče, ki so se igrali z odsluženimi teniškimi žogicami, kjer naj bi prišlo celo do fizičnega napada.
V Občini Ruše se danes odvija zadnja redna seja v tem mandatu. V obravnavi je bil tudi odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Ruše za letošnje leto. Svetniki so ga, sicer le s šestimi glasovi za, podprli.
Urška Repolusk, županja Ruš, je povedala, da je rebalans potreben zaradi spremembe cen energentov, zdravstvene postaje Ruše, katere dozidave in sanacije svetniki zaradi previsokih cen na eni izmed zadnjih sej niso sprejeli ter zaradi energetskih sanacij objektov.
“Investicije se prenašajo iz mandata v mandat”
Bojana Muršič, SD, je uvodoma dejala, da rebalansa ne bo podprla, saj ga niso podprla tri matična delovna telesa. “Investicije se prenašajo iz mandata v mandat,” je poudarila in dodala, da so že pri sprejemanju proračuna opozorili, da bo realizacija precej klavrna: “Po moji presoji ta rebalans ni potreben.” Rebalans je zavrnila tudi Barbara Jert, ZA – Združena akcija, saj obljube niso bile realizirane.
Mihael Krajnčevič, Neodvisna lista #Skupajje dejal: “Od zgodovinskega proračuna ni ostalo kaj dosti, zato bom glasoval proti.”
Drago Bolčina, LEVICA, ki se je na glasovanju vzdržal, je dejal: “Res je, da je potreben sprejem, a vse ni tako, kot bi moralo biti. Užaloščen ugotavljam, da bodo obljube na delu Ruš ostale neuresničene.” Dodal je, da je zelo nezadovoljen.
Županjo znova opozarjali, naj se drži poslovnika
Muršičeva je županjo opozorila, da velja poslovnik in da ne more pojasnjevati in dajati dodatnih pojasnil na obrazložitev glasov. Z njenimi besedami so se strinjali tudi nekateri drugi svetniki. Namesto opravičila pa je le odvrnila: “Potem pa se tudi vi držite, imate le dve minuti.”
Predlog rebalansa je bil nenazadnje vendarle sprejet, sprejelo ga je šest svetnikov, pet je glasovalo proti, drugi so se vzdržali.
Danes se je mariborski javnosti kot županski kandidat predstavil Vojko Flis, ki bo kandidiral s podporo stranke Gibanje Svoboda.
Na predstavitveni novinarski konferenci Vojko Flis uvodoma povedal: “Rad bi se zahvali gospodu Golobu za zaupanje, to bo težak izziv, ne glede kako gledamo na njega. Živimo v mestu, ki je bilo vedno na prepihu, živimo v mestu, ki je vedno imelo močno industrijo, ki je propadla. Ampak to ni srš te zgodbe. Odšli so nam ljudje, ki so imeli znanje, odšli so nam ljudje, ki bi lahko to mesto potegnili naprej. In seveda, želim si, da bi s skupnimi močmi temu mestu dali takšno energijo, takšnem življenjski utrip, ki si ga takšno mesto na takšnem geostrateškem položaju, ne samo v državi, ampak tudi v Evropi, zasluži.”
Znanje želi zadržati v mestu
Kot je še povedal, se zaveda, da je izzivov izjemno veliko: “V mestu niso samo zgradbe, v mestu niso samo mostovi. Kar je zame osebno največji izziv, je to mesto, kjer so ostale samo šole, kjer je ostala univerza, skratka to bi naj bilo mesto razumnikov, ki bi dalo temu mestu nek, nov utrip. Ampak kaj imamo? Imamo osnovne šole, ki nam propadejo, ki se zanje sploh ne želimo zmeniti. Kako naj poskrbimo za mlade ljudi, če niti pri osnovni šoli ne napravimo prvega koraka. In ko končajo univerzo, s tem imam tudi veliko izkušenj, jih v samem mestu ne znamo zadržati. Torej tega znanja, ki tukaj nastaja, ki bi lahko dalo gospodarstvu nov poriv, ne znano zadržati v tem mestu.”
Boljši pogoji za mlade so mu prioriteta
“Tisto, kar si želim s skupnimi močmi seveda, to ne bo preprosta pot, je to, da damo ta nov življenjski utrip. To si to mesto zasluži. Stoletja v zgodovini je bilo na prepihi, še vedno je na prepihu, blizu so meje, na severu, na jugu, na vzhodu in na zahodu. Če ne bomo znali tega, kar ti meščani v tem mestu želijo, pravilno uporabiti oceniti in jim tega dati, potem nam bodo mladi ljudje, ki jih izšolamo tukaj, odhajali. In bo ostalo to mesto s prelepili zidovi, pa brez življenja. To je tisto, kar v principu želimo spremeniti in to je tisto, kar se mi zdi izziv,” še pove od koncu svojega nagovora.
Gibanje Svoboda bo danes predstavila njihovega županskega kandidata v Mariboru, kar smo že poročali. A po naših informacijah so jasna tudi že nekatere druga imena, ki se bodo kot županski kandidati s podporo Gibanja Svobode podali na lokalne volitve v tej regiji.
Občino Starše polovico mandata vodi Stanislav Greifoner, ki je vodenje te občine prevzel po izrednih volitvah leta 2020, po tem ko je prejšnji župan Bojan Kirbiš umrl. Zmagal je v drugem krogu proti kandidatki Nataši Petek. Že takrat je povedal, da se bo podal v nov mandat, saj sta dve leti premalo, da izvede vse želene projekte. Kandidaturo je za naš medij že najavil, zdaj pa je po naših informacijah jasno, da ga bo podprla tudi Svoboda.
V Občini Ruše bo, kot kaže, kandidat za župana s strani Svobode Darko Knez. Po naših informacijah lahko računa na njihovo podporo. Knez je sicer trenutno občinski svetnik, povedal pa je, da se je odločil za župansko kandidaturo. To bo korak naprej v njegovi politični karieri.
Tudi v Občini Šentilj pa se očitno obeta zanimiv boj za županski stolček. Kot smo razkrili, se bo na lokalne volitve podala Zdenka Ploj, ki bi jo neuradno za svojo župansko kandidatko predlagali ravno v Gibanju Svoboda. Gre za magistro turizma, sicer pa generalno direktorico rogaškega hotela Atlantida.
Kot kaže so v Gibanju Svoboda ocenili, da so ti trije kandidati takšni, s katerimi lahko računajo na izvolitev.
Nekdanji direktor UKC Maribor, Vojko Klis bo s podporo stranke Gibanje Svoboda kandidiral za župana, so danes sporočili novinarski konferenci.
Mariboru želi vrniti življenjski utrip
Na predstavitveni novinarski konferenci Vojko Flis povedal: “Rad bi se zahvali gospodu Golobu za zaupanje, to bo težak izziv, ne glede kako gledamo na njega. Živimo v mestu, ki je bilo vedno na prepihu, živimo v mestu, ki je vedno imelo močno industrijo, ki je propadla. Ampak to ni srš te zgodbe. Odšli so nam ljudje, ki so imeli znanje, odšli so nam ljudje, ki bi lahko to mesto potegnili naprej. In seveda, želim si, da bi s skupnimi močmi temu mestu dali takšno energijo, takšnem življenjski utrip, ki si ga takšno mesto na takšnem geostrateškem položaju, ne samo v državi, ampak tudi v Evropi, zasluži.”
Kdo je Vojko Flis?
Vojko Flis, se je rodil 7. novembra 1955 v Mariboru. Diplomiral je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1979. Specialistični izpit iz splošne kirurgije je opravil leta 1983, v letu 2011 pa je pridobil naziv doktorja znanosti. Leta 2017 je bil izvoljen za rednega profesorja kirurgije na Medicinski fakulteti v Mariboru.
Skoraj 40 let je bil zaposlen v UKC Maribor
Od leta 1983 je bil zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je deloval kot žilni kirurg. Bil je tudi predstojnik Oddelka za žilno kirurgijo in strokovni vodja Klinike za kirurgijo Univerzitetnega Kliničnega centra v Mariboru. Med leti 2017 in 2021 je opravljal funkcijo generalnega direktorja UKC Maribor.
Po odhodu iz UKC Maribor je prevzel vodenje Kirurškega sanatorija Rožna dolina, enega največjih zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v državi, ki je v lasti Diagnostičnega centra Vila Bogatin. Tam je sicer operacije, kot žilni kirurg, izvajal že od leta 2009.
Z UKC Maribor sicer sodeluje še naprej, tako pri evropskih raziskovalnih projektih, kot v pomoč mladim kolegom pri težjih operacijah.
Dogodke ob Mednarodnem dnevu starejših bo zaključila javna tribuna z naslovom »Ali je Maribor prijazno mesto za starejše?« v torek, 4. oktobra, bo ob 10. uri v Vetrinjskem dvoru.
Svet za starejše Mestne občine Maribor je v soboto, 1.10.2022, obeležil mednarodni dan starejših na Trgu svobode v Mariboru. Skupaj so telovadili s Šolo zdravja in zaplesali znano »makareno«. Poudarek je bil na pomenu gibanja za ohranitev zdravja starejših, saj le zdravi lahko aktivno preživljamo starost.
Ob tem je podžupanja MO Maribor Alenka Iskra predsednici Sveta za starejše MO Maribor Metki Roksandić simbolno predala ključe informacijske pisarne za starejše, ki začne obratovati 3. oktobra 2022 na Slovenski 40 v Mariboru. Uradne ure informacijske pisarne za starejše (pisarna št. 3 na Slovenski 40) bodo vsak delavnik od 8:00 do 10:00. Za informacije je na voljo tudi tel. št. 02/2201 333 ter e-naslov: starejsi@maribor.si.
Na podlagi 20. člena Zakona o volitvah predsednika republike in 69. člena Zakona o volitvah v državni zbor bo predčasno glasovanje izvedeno 18., 19. in 20. 10. 2022 (od 7.00 do 19.00 ure) na sedežih volišč za predčasno glasovanje.
Sedeži volišč za predčasno glasovanje so tudi že objavljeni tudi na spletni strani Državne volilne komisije (Volitve predsednika RS: Državna volilna komisija (dvk-rs.si)).
PREDČASNA VOLIŠČA v 7. volilni enoti Maribor:
Vse informacije o volitvah lahko volivke in volivci dobijo na spletni strani Državne volilne
komisije (Volitve predsednika RS: Državna volilna komisija (dvk-rs.si)).
Informacije o izvedbi volitev v 7. volilni enoti lahko dobite na tel. številki 7. volilne enote 02 2208 453, dosegljivi pa so tudi na elektronskem naslovu vkve.7000Maribor@dvk-rs.si.
“Prosimo vas, da o sedežih predčasnih volišč na območju volilnih okrajev obvestite širšo javnost, da bodo volivke in volivci, ki se bodo odločili za predčasno glasovanje, seznanjeni s sedežem volišča za predčasno glasovanje v njihovem okraju,” so zapisali v sporočilu za javnosti.
Otvoritev igral v Mestni četrti Tezno se je odvijala v sklopu 19. praznika MČ Brezje – Dogoše – Zrkovci, kjer so na prireditvi nastopili otroci OŠ Draga Kobala Maribor in OŠ Toneta Čufarja.
Župan MO Maribor Saša Arsenovič, direktor Skupina JHMB mag. Andrej Rihter in Oton Štrucl, predsednik Sveta MČ Brezje – Dogoše – Zrkovci so uradno predali v uporabo dvojna nova igrala, prva v tej mestni četrti:
– pri NK DOGOŠE
– pri sedežu MČ v Brezju
“V Mariboru raste 15 novih otroških igrišč. Pri postavljanju pomagajo tudi donatorji, igrišče v Brezju, Dogošah, Bresternici in na Pobrežju je sofinancirala Skupina JHMB
Pred časom smo poročali, da Maribor načrtuje nabavo novega turističnega električnega vlakca, ki bo nadomestil obstoječega na dizelski pogon. Mestna občina Maribor Vlakcu Jurčku ni podaljšala dovoljenja za parkiranje pri Frančiškanski cerkvi v mestu.
Tarča vandalizma
Včeraj je bil vlakec Jurček žrtev vandalizma, neznanci so namreč razbili stekla.
Marjan Krajnc, direktor podjetja Don Travel, nam je dejal, da se je to zgodilo prvič v šestnajstih letih: “Doslej nismo obravnavali niti enega napada na naš vlakec, sedaj po objavah v medijih pa so polomljene šipe.”
Do dogodka je prišlo v Melju, kjer je vlakec primarno parkiran. Zadeva je že prijavljena policiji. Več sledi.
Po tem, ko je bilo neuradno že večkrat omenjeno, da se bo Vojko Flis podal na letošnje lokalne volitve za župana Maribora, s podporo stranke SD. Zdaj pa se je očitno situacija malce preobrnila.
Nekdanji direktor UKC Maribor, bo kandidiral za župana, a s podporo stranka Gibanje Svoboda, to bodo sporočili na jutrišnji novinarski konferenci, ko bo v Mariboru tudi predsednik stranke Robert Golob. Vojko Flisa bo tako jutri postal kandidata Gibanja Svoboda za župana Maribora, to bi skoraj lahko ocenili kot presenečenje, saj je Flis vse do zdaj veljal za županskega kandidata Socialnih demokratov. Vemo pa, da sta na državni ravni omenjeni politični stranki glavni koalicijskih zaveznici. A očitno tako ne bo na lokalni ravni.
V SD naj bi se, kot poroča Večer, ogreli vsaj za možnost skupnega županskega kandidata, podobno, kot je primer s predsedniškim kandidatom Milanom Brglezom, a kljub intenzivnim pogovorom v tej smeri ta konec tedna vse kaže, da iz te ideje ne bo nič. Jutri bo predvidoma znano tudi kdo so kandidati na listi Gibanja Svoboda, ter nekaj drugih kandidatov, ki jih bodo podprli na lokalnih volitvah v okoliških občinah.
Kdo je Vojko Flis?
Vojko Flis je sicer slovenski zdravnik oz. kirurg, univerzitetni profesor in menedžer v zdravstvu, rojen je bil leta 1955 v Mariboru.
Diplomiral je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1979. Specialistični izpit iz splošne kirurgije je opravil leta 1983, v letu 2011 pa je pridobil naziv doktorja znanosti. Leta 2017 je bil izvoljen za rednega profesorja kirurgije na Medicinski fakulteti v Mariboru.
Leta 1983 se je zaposlil v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je deloval kot žilni kirurg. Bil je predstojnik Oddelka za žilno kirurgijo in strokovni vodja Klinike za kirurgijo Univerzitetnega Kliničnega centra v Mariboru. Med leti 2017 in 2021 pa je opravljal funkcijo generalnega direktorja UKC Maribor.
Ob obzidju gradu Vurberk v občini Duplek imajo posajeno potomko Stare trte, za katero zgledno skrbijo. Včeraj so opravili njeno trgatev, ob tej priložnosti pa so člani društva Oldtimer Duplek pripeljali še svoje starodobnike in jih postavili na ogled.
Predsednik Turističnega društva Vurberk Branko Polanec je povedal, da so pred 15 leti posadili potomko Stare trte. Ob tem pa tudi, da bo očitno letos letina rekordna, čeprav je bila poleti suša. Vsako leto skrbijo za ohranjanje tradicije.
V Selnici ob Dravi so včeraj poskrbeli za praznik jabolk, tradicionalni praznik, ob katerem se vsako leto spomnijo na jabolka, ki jih imajo sicer tudi v svojem grbu.
V okviru 24. praznika jabolk so pripravili niz dogodkov, ki so se zgodili v Hramu kulture Arnolda Tovornika ali pa ob njem. Ivanka Frešer, predsednica Turističnega društva Selnica ob Dravi, je tako povzela glavno dogajanje. Tako so dopoldan pripravili strokovna predavanja, popoldan pa še družabni del praznika. Tako so med drugim predstavili in nagradili najboljša likovna in literanna dela otrok iz vrtcev. Zunaj so imeli tudi stojnice.
Na mariborskem Lentu bodo danes v skladu s tradicijo slovesno obrali letošnji pridelek Stare trte, ki je ena glavnih turističnih zanimivosti v mestu. Tradicionalna že 36. prireditev bo potekala v sklopu 22. Festivala Stare trte, praznika vina, kulinarike in kulture, s katerim se v mestu vsako leto poklonijo 450-letni najstarejši trti na svetu.
Trgatev predstavlja vrhunec festivala, na kulturno-etnografski prireditvi v družbi gospodarja trte, mariborskega župana Saše Arsenoviča, mestnega viničarja Staneta Kocutarja, 25. vinske kraljice Ane Protner, 12. mariborske vinske kraljice Neže Jarc, vitezov ter malečniških “bračev” pa bodo nastopili J.Z. trio z Nataliji Tumpej, Kresnice in Akademska folklorna skupina Študent.
Gre za dogodek po starih štajerskih šegah in navadah, ki je postal pravi mestni praznik in ga vsako leto spremlja množica Mariborčanov in gostov.
Pred njenim domom na Lentu se zberejo številni obiskovalci od blizu in daleč, številni pomembni gostje oblasti in javnega življenja, dobitniki cepiča Stare trte, vinske kraljice ter predstavniki vinskih bratovščin in redov.
Pomembno vlogo ima pokušnja in ocena prvega grozda, ki jo opravi župan kot gospodar Stare trte. Ko ugotovi, da je grozdje zrelo, zaukaže začetek trgatve.
Malečniški “brači” nato pridelek oberejo, stehtajo, izmerijo vsebnost sladkorja, zmeljejo, stisnejo, napolnijo v posode in predajo posestvu Meranovo v oskrbo in kletarjenje.
Pri tem jih nadzoruje mestni viničar, ki za trto tudi skrbi in jo neguje. Na koncu trgatve se ob Stari trti simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, saj moramo trti vrniti, kar so ji z grozdjem vzeli. Najmlajši “brač” ob tem še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok.
Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo okoli 450 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove.
Iz njenega grozdja izdelajo vino, ki ga ustekleničijo v stekleničke umetnika Oskarja Kogoja in ga uporabljajo za protokolarno darilo.
Miha Kuhar: “Otroci so v mestnem parku našli zlat prstan. Vgravirane ima inicialke in datum… skoraj zagotovo je moški poročni prstan… išče se lastnik.”
“Prosim čim bolj množično delite to objavo, morda ga tako najdemo in upam, da osrečimo… Če je med vami kdo iz matičnega urada… datum je 24. 6. 2017… morda se tako najde. Inicialke ostanejo skrivnost dokler se lastnik ne javi z imenom in priimkom..My precious… Gollum, Gollum… ;);” je Miha objavil na družbenem omrežju Facebook.
Vabijo na Festival konoplje 2022, ki bo v soboto, 1. oktobra, od desete ure naprej, na Posestvu SONČNI RAJ, Vodole 2 v Malečniku.
“S festivalom vam želimo približati to čudežno rastlino. Pokazati, kaj vse so njene prednosti, tako v prehrani, kot tudi v industriji oblačil, gradnje … Predstavili se bodo številki ponudniki izdelkov iz konoplje, degustacije izdelkov iz konoplje, praktične delavnice in še veliko več,” so sporočili organizatorji.
Festival bodo obogatila predavanja:
10:30 – Konoplja čudežna rastlina, dr. med. Sebastijan Piberl
12:00 – Konoplja v prehrani, Asist. dr. Roman Štukelj
13:00 – Sodobni pristopi v pridelavi in predelavi konoplje, Bogdan Mak, lastnik Posestva SONČNI RAJ
14:00 – Učinkovine v konoplji in njihov vpliv na zdravje – doc. dr. Tanja Bagar
15:00 – Izkušnje in praksa pri zdravljenju s kanabinoidi – Asist. Željko Perdija
16:30 – Konoplja kot gradbeni material – Primož Zorec CoGreen
Neizmerna zakladnica hrane, ki nam jo ponuja konoplja bo na voljo vsem obiskovalcem festivala. Spoznali bodo zanimivo prehrano, ki je enostavna za pripravo, lahko pa se bodo tudi posladkali z zanimivimi slaščicami iz konoplje.
Predstavljeno bo tudi konopljino vino. Ekskluzivna vinska izkušnja, v kateri sta se združila najboljše slovensko vino in hladno macerirana industrijska konoplja. Izvrsten okus navdušuje tudi ljubitelje klasičnih vin.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred svetovnim dnevom starejših, ki ga obeležujemo 1. oktobra, poudarja, da mora v skrb starejše vedno aktivno in odgovorno vstopati država z vsemi svojimi službami, skrb zanje pa mora biti odgovornost vseh nas, ki živimo ob njih. “Skrbeti za starejše danes nenazadnje pomeni skrbeti zase jutri,” je poudaril.
Svetina je pred svetovnim dnevom starejših ponovno poudaril, da morajo različni organi in institucije, ki stopajo v odnos s starejšimi, vedno imeti pred očmi načelo Nič brez nas o nas.
“Starejše je treba vključevati v odločanje o njihovih pravicah in načinu življenja in jih ne pokroviteljsko odrivati pod krinko zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti ali drugih oviranosti. S pokroviteljskim odnosom in nespoštovanjem zmanjšujemo njihovo družbeno moč, jim odrekamo veljavo in pravice ter posegamo v njihovo dostojanstvo,” so njegove besede povzeli v sporočilu za javnost.
Po njegovem mnenju je pomembno oblikovati strukturne ukrepe, ki zmanjšujejo neenak položaj starejših v družbi in jim omogočajo pravičnejšo obravnavo v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami.
“Na zakon o dolgotrajni oskrbi smo čakali več kot dve desetletji, vendar ta še vedno v premajhni meri zagotavlja človekove pravice starejših in invalidov, saj pripombe in predlogi Varuha večinoma niso bili upoštevani in sprejeti. Nujno je treba novelirati socialno zakonodajo in ne le čakati, da bo vse rešil zakon o dolgotrajni oskrbi,” je pozval.
Ob tem je opomnil, da je dolgoživa družba že vrsto let naša realnost. “Odgovori nanjo so pred našimi očmi, mnogi ležijo tudi v skupnostni skrbi. Da bi ta zaživela v zadostni meri, je treba investirati v kadre, urediti normative in omogočiti starejšim, da dostojanstveno živijo v domačem okolju dokler želijo,” je navedel. Pri tem se mu zdi pomembno, da se sami odločijo, v kolikšni meri potrebujejo zaščito in skrb, da to zanje še pomeni kakovost življenja.
Opozoril je, da v razviti družbi, kot je slovenska, ne bi smeli poslušati zgodb o osamljenosti v poznih letih življenja, niti zgodb o revščini, sploh pa ne o nasilju nad starejšimi. “Nihče ne želi jesen svojega življenja preživeti stran od bližnjih, brez socialne in zdravstvene podpore, sploh pa ne želi biti pokopan pod drugim imenom,” je dodal.
Mariborski župan Saša Arsenovič je že začel s svojo kampanjo pred volitvami. Danes je na družbenem omrežju objavil video, v katerem ga podpre uspešna mariborska plavalka.
A kaj ko je v posnetku jasno slišno, da ji nekdo s prišepetavanjem pomaga, ko ne ve kaj reči. Začne s tem, da pove, da se ji zdi, da je veliko naredil za šport, ter nadaljuje: “V njegovem času … “ Nastane nekaj sekund tišine, ko se iz ozadja sliši glas, ki reče: “Ko je župan …” Plavalka to ponovi in doda: “Ko je župan je zrihtal bazen, tudi Dvorano Tabor, EYOF je naslednje leto v Mariboru, tako da mislim, da je zelo velik podpornik športa.” Video si lahko ogledate tudi sami na dnu članka.
Po večmilijonski investiciji v Pristan, že večkrat zamakalo v spodnjem prostore
Vse skupaj, pa bi lahko označili za paradoksalno predvsem zato, ker uspešna mariborska plavalka govori o “zrihtanem” bazenu, ki pa, kot se ugotavlja zadnje dni, tudi po 3 milijonski investiciji ni saniran, kot bi bilo treba. Večkrat je že zamakalo v spodnje prostore.
Trenutni vzrok zamakanja, celo še vedno iščejo, kot so za lokalec.si pojasnili v Javnem holdingu Maribor: “Seznanjamo vas, da je avgusta v Pristanu potekala sanacija zamakanja v prostorih s tuši, ki se je pojavljalo na več mestih v kletnih prostorih kopališča. Zamakanje v enem od prostorov se še vedno pojavlja, vzrok zanj pa trenutno še ugotavljamo. Ko bo znan natančen vzrok in napaka odpravljena, bo Mestna občina Maribor sprejela odločitev o nadaljnjem ukrepanju.”
Projekt obnove Pristana bi morda celo lahko označili kot zgodbo, saj ni res pa je.
Kot smo poročali na Lokalec.si, je bil predviden datum za odprtje ruško-selniškega mostu, 4. oktober, a kot kaže bodo odprtje prestavili za več kot 14 dni.
Da se skorajšnje odprtje mostu med Rušami in Selnico ob Dravi zamika, so poročali na Radiu Maribor. Za njih je vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji za infrastrukturo Tomaž Willenpart, povedal: “Tale dež nam jo je žal nekoliko zagodel. Predvideno odprtje 4. oktobra je sedaj prestavljeno na 20. oktober. Računamo, da bo tega dne izvajalec končal dela, ker se slabo vreme ta vikend po napovedih končuje in bodo lahko nemoteno nadaljevali.”
Domačini, ki že nestrpno čakajo na ponovno odprtje mostu, bodo zaradi tega verjetno malce nejevoljni, saj gre za edino neposredno prometno povezavo med Selnico ob Dravi in Rušami. Pot iz Ruš v Selnico ob Dravi, ki znaša čez most štiri kilometre, je po obvozu čez Maribor daljša za okoli 20 kilometrov.
Rekonstrukcija mostu poteka od lanskega maja
Obnova mostu, je sicer trajala od lani maja. V sklopu rekonstrukcije je bila načrtovana razširitev mostu s pločnikom na eni strani in na drugi strani z dvosmerno kolesarsko stezo, ki bo del Dravske kolesarske poti. Zato bo objekt po obnovi širši za okoli tri metre, dobil bo tudi novo ograjo. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 2,4 milijona evrov.
Predsednik vlade dr. Robert Golob bo v ponedeljek, 3. oktobra 2022, prišel na delovni obisk v Maribor.
Kot zapišejo v urniku predsednika vlade bo najprej obiskal Prvo gimnazijo Maribor. Premier se bo vpisal v spominsko knjigo gimnazije in nato sodeloval v pogovoru z dijaki. Med drugim bodo spregovorili o aktualnih razmerah v Evropi, energetski krizi in zelenem prehodu.
Obiskal bo Dravske elektrarne Maribor
Popoldne se bo predsednik vlade sestal z vodstvom Dravskih elektrarn Maribor, kjer bo pogovor med drugim tekel o načrtovanih investicijah podjetja, s poudarkom na obnovljivih virih energije. Premier si bo ogledal tudi Center vodenja Dravskih elektrarn Maribor.
Še vedno niso razkrili županskega kandidata
Kljub temu, da je predsednik vlade za našo televizijo ob prvem obisku Maribora junija letos, napovedal, da se bo letos še gotovo srečal z županom Maribora, Sašo Arsenovičem, njunega srečanja ni na urniku.
Zanimivo je tudi dejstvo, da stranka Gibanje Svoboda, katere predsednik je Robert Golob, še vedno ni naznanila, kdo bo njihov županski kandidat v Mariboru. Golob je sicer junija za našo televizijo zagotovil, da bo to znano že v začetku julija: “Tekom prve polovice julija bom spet na obisku in bomo o vsem javno spregovorili.”
Knjižnico Pobrežje so preselili v prostor v trgovskem centru, kjer je bila prej drogerija.
“Ali vas zanima, kako izgleda Knjižnica Pobrežje, ki jo pridne roke naših knjižničarjev pravkar selijo v prostor Mercator centra na Pobrežju? Le pokukajte! Selitev bo končana 3. oktobra,” so sporočili iz knjižnice.
Knjižnico bodo ob 17. uri slavnostno odprli:
-pisatelj Tomo Podstenšek
-aforist Bojan Schwentner
-vokalistka Mojca Potrč in pianistka Živa Horvat
-učenki pevske šole Studio Primo
-učenci OŠ borcev za severno mejo
-učenci OŠ Draga Kobala Maribor
-učenci oš Toneta Čufarja Maribor
Na krožni kabinski žičnici na Mariborskem Pohorju bodo v prvi polovici oktobra ob delavnikih potekala redna vzdrževalna dela.
Javno podjetje Marprom iz Skupine JHMB jih bo opravilo v dveh terminih, od 3. do 7. 10. in od 10. do 14. 10. 2022, ko prevoz s krožno kabinsko žičnico ne bo mogoč. Medtem bo za vikend tudi omenjena tedna obratovala normalno po voznem redu.
Z izvajanjem vzdrževalnih del, predpisanih na določeno število obratovalnih ur krožne kabinske žičnice, Marprom kot njen upravljavec zagotavlja varno obratovanje, so zapisali v sporočilu za medije.
V času rednega jesenskega remonta, ko bosta posledično zaprta tudi blagajna pod Pohorjem in Bike park Pohorje, obiskovalce prosi za razumevanje.
Vlada je danes na dopisni seji v predlogu zakona o izvrševanju proračunov za 2023 in 2024 preoblikovala člen, ki se nanaša na izplačila letnega dodatka za upokojence. Zneski letnega dodatka se v vseh razredih zvišujejo za pet evrov glede na lansko leto, so sporočili po seji vlade.
Kot navaja ministrstvo za finance, je letni dodatek za upokojence za leto 2023 določen v različnih višinah. Prejemnikom pokojnin do 600 evrov se bo letni dodatek izplačal v višini 455 evrov. Prejemnikom pokojnin od 600,01 evra do 720 evrov se bo izplačal v višini 315 evrov, za tiste s pokojninami od 720,01 evra do 850 evrov pa bo znašal 255 evrov. Za prejemnike pokojnin od 850,01 evra do 1.020 evrov se bo dodatek izplačal v višini 205 evrov in za tiste s pokojninami nad 1.020 evrov v višini 145 evrov.
Vlada je proračunske dokumente za prihodnji dve leti, tudi predlog zakona o izvrševanju proračunov, sprejela v sredo. Proračuna za 2023 in 2024 bosta močno v znamenju postcovidnega obdobja ter poglabljanja energetske krize. Vlada si bo, kot zagotavlja, kljub zahtevnim okoliščinam prizadevala za blaginjo državljanov ter ustrezne ukrepe za okrevanje gospodarstva.
Za leto 2023 je v državnem proračunu predvidenih 13,4 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali 16,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 3,3 milijarde evrov oz. 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Leto pozneje naj bi se prihodki povzpeli na 13,8 milijarde evrov, odhodki pa naj bi se zmanjšali na 15,5 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako oblikoval pri 1,7 milijarde evrov, kar pomeni 2,6 odstotka BDP.
Vir: STA
Mariborski svetniki so le teden dni po nedokončani redni seji, na kateri so z rebalansom znižali letošnji proračun na 181,7 milijona evrov, v četrtek na izredni seji potrdili nov, že sedmi rebalans v letu 2022, s katerim so mestni občini omogočili dodatno zadolžitev v višini 2,8 milijona evrov. Denar bo namenjen obnovi vrtca in urejanju dveh ulic.
Mestna občina Maribor je v dodatno zadolževanje prisiljena potem, ko ji zaradi umika potencialnega investitorja ni uspelo prodati zemljišča na Teznu, s tem pa bi proračun ostal brez načrtovanih dobrih dveh milijonov evrov.
Da bodo lahko poskrbeli za pol milijona evrov vredno prenovo pred časom pogorelega vrtca v Brezju, 150.000 vredno investicijsko vzdrževanje sanitarij v Osnovni šoli Borcev za severno mejo ter na kar 2,1 milijona evrov ocenjeno ureditev Medvedove in Koseskega ulice, bodo morali najeti 2,8 milijona evrov kredita, s tem pa se bo mariborska občina letos skupaj zadolžila za 25,5 milijona evrov .
Novemu večmilijonskemu zadolževanju so nasprotovali v koalicijski SD, ki je vložila rebalans, s katerim je predlagala, da bi se občina dodatno zadolžila le za potrebe vrtca in šole, medtem ko je po njihove zadolževanje za ureditev cest v trenutnih razmerah neodgovorno. Njihovega predloga niso podprli niti ostali koalicijski partnerji niti večji del opozicije, ki se je čudila amandmaju ene od koalicijskih strank.
Mariborska občina bo tako do konca leta zadolžena že za 77 milijonov evrov, kar je 36 milijonov evrov več kot pred začetkom prvega mandata župana Saše Arsenoviča pred štirimi leti. Slednji je na seji na očitke o tem odgovoril, da so po zaslugi omenjenega zadolževanja prejeli 65 milijonov evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev.
V zvezi z urejanjem obeh omenjenih ulic je podžupan Samo Peter Medved pojasnil, da so tik pred podpisom pogodbe z Nigradom, ki naj bi z deli začel še letos in jih dokončal v naslednjem letu.
Še pred izredno so svetniki v četrtek dokončali prejšnji teden prekinjeno redno sejo in med drugim potrdili občinski podrobni prostorski načrt za 130.000 kvadratnih metrov veliko območje železniškega trikotnika, kjer direkcija za infrastrukturo načrtuje gradnjo več železniških postajališč, občina pa mobilnostno vozlišče s parkirišči za avtomobile in turistične avtobuse, avtobusnimi postajališči, izposojevalnico koles, polnilnico za e-vozila, postajališčem za avtodome in sončno elektrarno.
Ob tem so potrdili tudi dokumentacijo za vzpostavitev začasnega Snaginega zbirnega centra odpadkov, saj obstoječa v Plinarniški in Lahovi ulici ne zadostujeta potrebam. Zbirni center bo ob sortirnici največ sedem let, dokler občina ne uredi novega trajnega, ki je predviden v industrijski coni Marles.
Vir: STA
Na Alma Mater Europaea – ECM je potekala strokovna razprava z okroglo mizo na temo najbolj perečih vprašanj vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji in vzpostavitve holističnega pristopa v vzgoji in izobraževanju, v navezavi na kakovost življenja in duševno zdravje. Dogodka se je udeležilo preko 1000 udeleženk in udeležencev, kar nakazuje, da je problematika na področju vzgoje in izobraževanja izredno aktualna in pereča.
Prof. dr. Sebastjan Kristovič, vodja projekta ARRS Holistični vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja, je posebej poudaril, da se je cilj vzgojno-izobraževalnega procesa, ki bi moral potekati skladno z razvojem celovito delujoče, osmišljene, avtonomne in zadovoljne osebe, v veliki meri izgubil. »V slovenskem prostoru že dlje časa opazujemo, kako nevarno se maje naša vzgojno-izobraževalna konstrukcija. Razpoke pred zrušitvijo so vidne že od daleč. Ukrepanje ni več stvar dobre volje, ampak je v tem trenutku pravzaprav nuja. Vzgoja, izobraževanje in duševno zdravje so trije stebri vsake družbe, kulture in tudi vsakega posameznika. Stebri, na katerih vse stoji ali vse pade. Prav ti stebri pa so v sodobnem času najbolj majavi in načeti. Dodal je še, da je vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji potreben globinske in temeljite prenove, pri čemer je treba upoštevati celostni oziroma holistični pristop, ki ga že desetletja spodbujata in usmerjata UNESCO ter Evropska komisija.«
Razprava je bila osredotočena ne teme, kot so vprašanje avtonomije šole in vrtca ter pomen vzgoje; zaslonska zasvojenost otrok in mladostnikov; škodljivi vplivi družbenih omrežij ter problematika na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov; nujnost holističnega pristopa v vzgoji in izobraževanju.
FOTO: Marko Pigac
Rezultat poglobljene triletne raziskave, ki je potekala v okviru ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije) je znanstvena monografija Logopedagogika: Holistični vzgojno-izobraževalni pristop za 21. stoletje. »Monografija zajema strateško usmeritev za holistični vzgojno-izobraževalni pristop oziroma filozofijo vzgoje in izobraževanja otroka v 21. stoletju. Inovativnost in dodana vrednost je v tem, da v celoti upošteva in implementira smernice UNESCA in Evropske komisije, ki glavni poudarek dajejo holističnemu pristopu. Na ta način smo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo privarčevali veliko časa, energije in tudi denarja,« je povedal dr. Kristovič, ki meni, da je eden izmed prvih korakov uvedba sprejemnih izpitov za pedagoške poklice, ki jih že dlje časa poznajo v številnih drugih državah.
V kolikšni meri slovenski mladostniki dojemajo svoje življenje kot osmišljeno?
Namen raziskave ARRS projekta Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja je bil tudi ugotoviti, v kolikšni meri slovenski mladostniki dojemajo svoje življenje kot osmišljeno. »Zastrašujoče je dejstvo, da večina anketiranih doživlja življenje kot opazovalci, ki nimajo možnosti, da bi svoje življenje kreirali. Postali so neke vrste avatarji v realnem življenju, ki delujejo na podlagi okoliščin in brez lastne odgovornosti. Preživljanje življenja v odnosih in vsebinah na spletu vodi v beg iz realnega življenja, hkrati pa postaja realno življenje nekaj tujega in problematičnega, kar nakazuje na prisotnost apatičnosti, brezciljnosti in na simptome depresije,« je poudarila asist.Jasmina Kristovič, članica raziskovalne skupine, psihoterapevtka, magistrica zakonskih in družinskih študij.
Na problematiko, s katero se pri delu srečujejo pedagoški delavci, je opozoril tudi predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan: »Problemi, s katerimi se srečujemo v šolah so sistemsko pogojeni. Soočamo se z velikimi težavami zaradi pomanjkanja pedagoškega kadra, rešitev pa ni videti na obzorju. Najbolj nas mučita pravna prenormiranost in preveliko vstopanje različnih pravnih aktov v šolski sistem. Nekoč je šola veljala za dobrobit, danes pa je postala obveza in neke vrste nebodigatreba.«
Naloga šolskega sistema to, da izobražuje in vzgaja
Na potrebe po spremembah na sistemskem področju je opozoril tudi ravnatelj OŠ Videm pri Ptuju mag. Robert Murko: »Želimo si, da bi učitelji imeli več avtonomije in hkrati več možnosti, da uveljavimo strokovni del, ki nam ga močno omejujejo predpisi. Ravnatelji se namreč srečujemo z izjemno velikim številom pravilnikov iz različnih področij. Kot primer lahko izpostavim že prvi šolski dan, ko pred starše stopimo z vsaj šestimi stranmi obrazcev Uredbe o varstvu podatkov, torej vsem znanim GDPR.«
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj je izpostavila, da je naloga šolskega sistema to, da izobražuje in vzgaja. »Nujno potrebno je, da se šolam vrne avtonomija, za kar je potrebna sprememba na področju zakonodaje in aktov, ki urejajo področje šolskega sistema. Mnogi starši vidijo šole kot neko storitveno dejavnost, ki bo servirala njihove naloge. Prav tako velja poziv fakultetam, ki izobražujejo pedagoški kader, saj premalo pozornosti namenjajo vzgojni vlogi. Dodala je še, da si na njihovi šoli prizadevajo učenkam in učencem nuditi čim več različnih dejavnosti.« To jim omogoča, da najdejo svoje močno področje, da se lahko oblikujejo v celovite, ustvarjalne in odgovorne osebnosti.
Doc. dr. Polonca Pangrčič, ki je doktorirala s področja didaktike nadarjenih učencev, je izpostavila: »Najpomembnejši element logopedagogike je, da se pedagoški delavci v vzgojno-izobraževalnem procesu ne postavljamo nad otroka in tako ne zanemarjamo nobene dimenzije. Otroka moramo dojemati, obravnavati in sprejemati celostno, ob tem pa se zavedati, da s tem ničesar ne izgubljamo, temveč pridobivamo, saj tako izgrajujemo sebe in svojo osebo, kot učitelj, vzgojitelj, strokovni delavec.«
FOTO: Marko Pigac
»Če otrokom ne znamo približati pomena in lepote novega znanja, je vse učenje nesmiselno. Kdor mora početi tisto, kar je zanj nesmiselno, ga to vedno vodi v občutja nesrečnosti. Tudi sreča in zadovoljstvo bi morala v vzgoji in izobraževanju zavzeti pomembno mesto,« je še dodal dr. Sebastjan Kristovič in zaključil, »če prenova ne bo celovita in ne bo upoštevala holističnega pristopa, kot to spodbujata in svetujeta UNESCO ter Evropska komisija, se bomo ponovno ujeli v past redukcionizma, determinizma in delnih rešitev.«
Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je članom sveta zavoda na današnji seji zagotovilo, da je problematika prevoza pokojnih bolnikov, o kateri so zadnje dni poročali nekateri mediji, urejena. Za pomoč obdukcijskim pomočnikom, ki jih je premalo, so se do popolnitve delovnih mest dogovorili z medicinskimi sestrami.
Mediji so te dni poročali, da naj bi zaradi pomanjkanja obdukcijskih pomočnikov na oddelku za patologijo, bila naj bi samo dva od sistematiziranih šestih, v prevoz umrlih bolnikov z oddelkov na patologijo v mariborski bolnišnici želeli prepričati zaposlene na enoti za logistiko, ki sicer skrbi za prevoz bolnikov po bolnišnici. Ti naj bi to zavrnili, zaradi česar naj bi na njih izvajali pritisk in jim celo grozili z odpovedmi, nič bolj navdušene nad novo nalogo pa naj ne bi bile niti medicinske sestre.
Vendar je direktor UKC Maribor Anton Crnjac na poizvedovanje predsednika sveta zavoda Aleša Šebedra zavrnil očitke o pritiskih kot laž, prav tako pa ga je presenetil izbruh obtožb v medijih, saj da je problematika stara že nekaj mesecev in da so jo medtem že vsaj začasno rešili.
Tako Crnjac kot strokovna direktorica Nataša Marčun Varda sta pojasnila, da so se predvsem za nočni čas dogovorili z medicinskimi sestrami, medtem ko imajo trenutno na voljo štiri obdukcijske pomočnike.
Crnjac je še povedal, da so z razpisi že večkrat iskali dodatne sodelavce, a je odziv zelo slab, tako da poskušajo znova. Letno pri njih umre okoli 2000 bolnikov, na prevoz pokojnikov pa morajo biti pripravljeni 24 ur dnevno, pri čemer kakšen dan ni nobenega umrlega, včasih pa tudi trije ali štirje.
Marčun Varda je dodala, da gre za zahtevno nalogo, če že ne toliko fizično, pa predvsem psihično, še posebej za tiste, ki takšnega dela niso vajeni. Da bodo medicinske sestre za zdaj pomagale pri tem opravilu, je potrdila tudi vodja zdravstvene nege v UKC Maribor Hilda Rezar.
Zavod beležil 2,984 milijona evrov izgube
Svet zavoda UKC Maribor se je sicer danes seznanil z oceno poslovanja v prvih osmih mesecih, v katerih je zavod beležil 2,984 milijona evrov izgube, kar pomeni 1,5 odstotka skupnih prihodkov. S tem se trend izboljševanja letošnjega poslovanja nadaljuje, v bolnišnici pa še vedno verjamejo, da lahko ob koncu leta dosežejo uravnotežen rezultat.
Še vedno negativen poslovni rezultat je sicer v glavnem posledica prenizkega financiranja stroškov dela in terciarne dejavnosti na prihodkovni strani ter visokih stroškov energije in materiala na odhodkovni strani, ki prav tako niso ustrezno pokriti s prihodki, so pojasnili na seji.
Prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so bili v tem obdobju za pol milijona evrov nižji od načrtovanih, medtem ko so bili prihodki iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dobrega 1,3 milijona evrov višji, kar je posledica obravnav težjih bolnikov in bolnikov s covidom-19. Kot so zagotovili, bodo še naprej optimizirali vse stroške, še posebej bodo skrbno spremljali stroške dela.
V jesenskih mesecih načrtujejo izvajanje številnih dodatnih programov v popoldanskem času, ob tem pa pričakujejo, da jim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS) do konca leta v cene zdravstvenih storitev vključil tudi povišane cene materiala, storitev in energentov.
Svet zavoda se je danes seznanil tudi s trenutnimi čakalnimi dobami v UKC Maribor, kjer je konec avgusta na prvo zdravstveno obravnavo čakalo 53.782 pacientov, od tega 18.553 brez omejitev preko dopustne čakalne dobe. Že od maja opažajo precejšnjo rast vpisa bolnikov, ki so bili k njim napoteni s primarne ravni, oba poletna meseca pa so nemoteno izvajali posebni program za skrajševanje čakalnih dob na področju radiologije, ortopedije in kardiologije.
Ker so se v UKC Maribor pojavile potrebe po nekaterih novih nujnih investicijah, je svet zavoda danes potrdil tudi rebalans načrtovanih investicij za letošnje leto. Njegova vrednost sicer ostaja nespremenjena, saj so okoli 470.000 evrov prerazporedili iz nekaterih drugih projektov, denar pa bodo med drugim porabili za nadgradnjo transportnega sistema za dojenčke in pralni stroj.
Crnjac je svetu zavoda danes še povedal o nedavni okvari enega od 40 let starih klimatov v operacijskem bloku, zaradi česar trenutno ne morejo uporabljati treh operacijskih sob. Po njegovih zagotovilih to ne bo upočasnilo njihovega programa, ker pa so enako stare tudi ostali klimatske naprave v omenjenem bloku, bodo morali razmisliti o čim prejšnji menjavi vseh.
Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je članom sveta zavoda na današnji seji zagotovilo, da je problematika prevoza pokojnih bolnikov, o kateri so zadnje dni poročali nekateri mediji, urejena. Za pomoč obdukcijskim pomočnikom, ki jih je premalo, so se do popolnitve delovnih mest dogovorili z medicinskimi sestrami.
Mediji so te dni poročali, da naj bi zaradi pomanjkanja obdukcijskih pomočnikov na oddelku za patologijo, bila naj bi samo dva od sistematiziranih šestih, v prevoz umrlih bolnikov z oddelkov na patologijo v mariborski bolnišnici želeli prepričati zaposlene na enoti za logistiko, ki sicer skrbi za prevoz bolnikov po bolnišnici. Ti naj bi to zavrnili, zaradi česar naj bi na njih izvajali pritisk in jim celo grozili z odpovedmi, nič bolj navdušene nad novo nalogo pa naj ne bi bile niti medicinske sestre.
Vendar je direktor UKC Maribor Anton Crnjac na poizvedovanje predsednika sveta zavoda Aleša Šebedra zavrnil očitke o pritiskih kot laž, prav tako pa ga je presenetil izbruh obtožb v medijih, saj da je problematika stara že nekaj mesecev in da so jo medtem že vsaj začasno rešili. Tako Crnjac kot strokovna direktorica Nataša Marčun Varda sta pojasnila, da so se predvsem za nočni čas dogovorili z medicinskimi sestrami, medtem ko imajo trenutno na voljo štiri obdukcijske pomočnike.
Crnjac je še povedal, da so z razpisi že večkrat iskali dodatne sodelavce, a je odziv zelo slab, tako da poskušajo znova. Letno pri njih umre okoli 2000 bolnikov, na prevoz pokojnikov pa morajo biti pripravljeni 24 ur dnevno, pri čemer kakšen dan ni nobenega umrlega, včasih pa tudi trije ali štirje.
Marčun Varda je dodala, da gre za zahtevno nalogo, če že ne toliko fizično, pa predvsem psihično, še posebej za tiste, ki takšnega dela niso vajeni. Da bodo medicinske sestre za zdaj pomagale pri tem opravilu, je potrdila tudi vodja zdravstvene nege v UKC Maribor Hilda Rezar.
Svet zavoda UKC Maribor se je sicer danes seznanil z oceno poslovanja v prvih osmih mesecih, v katerih je zavod beležil 2,984 milijona evrov izgube, kar pomeni 1,5 odstotka skupnih prihodkov. S tem se trend izboljševanja letošnjega poslovanja nadaljuje, v bolnišnici pa še vedno verjamejo, da lahko ob koncu leta dosežejo uravnotežen rezultat.
Še vedno negativen poslovni rezultat je sicer v glavnem posledica prenizkega financiranja stroškov dela in terciarne dejavnosti na prihodkovni strani ter visokih stroškov energije in materiala na odhodkovni strani, ki prav tako niso ustrezno pokriti s prihodki, so pojasnili na seji.
Prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so bili v tem obdobju za pol milijona evrov nižji od načrtovanih, medtem ko so bili prihodki iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dobrega 1,3 milijona evrov višji, kar je posledica obravnav težjih bolnikov in bolnikov s covidom-19. Kot so zagotovili, bodo še naprej optimizirali vse stroške, še posebej bodo skrbno spremljali stroške dela.
V jesenskih mesecih načrtujejo izvajanje številnih dodatnih programov v popoldanskem času, ob tem pa pričakujejo, da jim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS) do konca leta v cene zdravstvenih storitev vključil tudi povišane cene materiala, storitev in energentov.
Svet zavoda se je danes seznanil tudi s trenutnimi čakalnimi dobami v UKC Maribor, kjer je konec avgusta na prvo zdravstveno obravnavo čakalo 53.782 pacientov, od tega 18.553 brez omejitev preko dopustne čakalne dobe. Že od maja opažajo precejšnjo rast vpisa bolnikov, ki so bili k njim napoteni s primarne ravni, oba poletna meseca pa so nemoteno izvajali posebni program za skrajševanje čakalnih dob na področju radiologije, ortopedije in kardiologije.
Ker so se v UKC Maribor pojavile potrebe po nekaterih novih nujnih investicijah, je svet zavoda danes potrdil tudi rebalans načrtovanih investicij za letošnje leto. Njegova vrednost sicer ostaja nespremenjena, saj so okoli 470.000 evrov prerazporedili iz nekaterih drugih projektov, denar pa bodo med drugim porabili za nadgradnjo transportnega sistema za dojenčke in pralni stroj.
Crnjac je svetu zavoda danes še povedal o nedavni okvari enega od 40 let starih klimatov v operacijskem bloku, zaradi česar trenutno ne morejo uporabljati treh operacijskih sob. Po njegovih zagotovilih to ne bo upočasnilo njihovega programa, ker pa so enako stare tudi ostali klimatske naprave v omenjenem bloku, bodo morali razmisliti o čim prejšnji menjavi vseh.
Vir: STA
Danes je mariborski župan Saša Arsenovič podpisal pogodbo za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela za novo Zdravstveno postajo Magdalena s podjetjem Pomgrad. Sopodpisnika sta Marko Turčin, pomočnik direktorja za računovodstvo, ekonomiko in analize ter javna naročila iz mariborskega zdravstvenega doma, in Albin Turk, direktor Lekarn Maribor.
Marko Turčin, pomočnik direktorja za računovodstvo, ekonomiko in analize ter javna naročila ZD dr. Adolfa Drolca, je dejal, da so izjemno ponosni, da je do podpisa pogodbe za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela za ZP Magdalena zdaj prišlo. Zahvalil se je MO Maribor, hkrati pa povedal, da gre za širitev prostorov,
Izpostavil je še, da bodo iz drugih objektov preselili v novo stavbo ZP Magdalena več ambulant, med drugim pediatrijo z Vošnjakove. Imeli bodo tudi dva laboratorija, za odrasle ter za otroke in mladino.
Zadovoljen s podpisom pa je tudi direktor Lekarn Maribor Albin Turk.
Mariborski župan Saša Arsenovič je ob podpisu pogodbe za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela za novo Zdravstveno postajo Magdalena dejal, da bodo poskrbeli, ko bo mogoče, še za Zdravstveno postajo Tezno.
Župan je še dejal , da je vesel, da bo ZP Magdalena narejena po načrtih arhitektov in da se bo gradnja začela v najkrajšem možnem času, v mesecu oktobru.
Načrtovana nova zdravstvena postaja Magdalena. VIR: Mestna občina Maribor
Kot je svetnik Igor Jurišič zapisal v sporočilu, ki ga je poslal medijem, je bilo vabilo na izredno sejo poslano manj kot 24 ur po zaključku 36. redne seje.
Meni, da to pomeni, da se je potreba po dodatnem tri milijonskem zadolževanju pojavila dobesedno čez noč. In groteskno je, da se v istem dokumentu ob zadolževanju za investicijo v dograditev vrtca na Brezju (kar podpirajo tudi v Stranki mladih – Zeleni) predlagajo tudi za zadolževanje za obnovo dveh ulic.
Kot še zapiše, se v Stranki mladih – Zeleni Evrope zavedajo, da so določene ceste v Mariboru zelo dotrajane: ” A”ad-hoc” reševanje tik pred volitvami spadajo v neko drugo kulturno okolje in ne v Maribor, kjer bi po trdnem prepričanju Stranke mladih – Zeleni Evrope morali imeti najprej izdelan pregled stanja na vseh cestah in ulicah ter se o obnovah odločati skladno s pomembnostjo in dotrajanostjo ceste ali ulice.”
Denar naj bo zgolj za vrtec, ne za ceste
“Ob tem bi želeli še spomniti, da bo za brv 10 metrov stran od Starega mostu (katere se je prijelo ime »Čevapčič brf«) mesto odštelo približno enak znesek kot tale, za katerega se želi v zadnjih mesecih mandata zadolžiti župan Arsenovič, kar spet kaže na popolnoma nelogične prioritete, katerim smo priča že dalj časa,” še sporoča Igor Jurišič.
Javnost tudi obveščajo, da jih je med pripravo amandmaja presenetila novica, da so amandma v skoraj identičnem besedilu, kot so ga hoteli sami predlagati, pripravili Socialni demokrati in zato napovedujejo, da bodo ta amandma na seji tudi podprli – torej zgolj zadolžitev za vrtec, ne pa tudi za obnovo cest, ne bomo pa podprli zadolževanja za skoraj tri milijone evrov.
