Prostore Ju-Jitsu kluba Maribor v kletnih prostorih Pristana je zalila voda. V klubski pisarni je zalila garderobo, papirje in arhiv, na steni so rjavi madeži, in to le nekaj mesecev po tem, ko se so bazeni na Pristanu slavnostno odprli po obnovi.

Sam postopek obnove Pristana se je vlekel kot jara kača. Le nekaj mesecev po slavnostnem odprtju pa je sledila kalvarija. Bo redno zamakanje v spodnje prostore, kjer imajo sedež nekatera športna društva, postalo stalnica? Kje se lahko leta 2022 dogajajo takšne napake, kje se je zataknilo?

Torej na Mestni občini Maribor so mnenja, da se sanacija Pristana uspešen projekt, saj kljub vsem težavam, in zamakanju že letos poleti funkcionalnost bazena ni zmanjšana. A kaj pa uničene pisarne športnega kluba. Na fotografijah lahko vidimo razmočene fascikle, dokumente in vse ostalo.

Podžupan je še mnenja, da je slaba izvedba sanacije plod trenutnega stanja na trgu gradbeništva. Sicer kot še potrdi, so trenutno v sodnem sporu z izvajalcem del.

Škode za več tisočakov

Pisno so za naš medij na Policijski upravi Maribor tudi pojasnili, da so dobili prijavo, po prvi oceni, pa je škode za vsaj nekaj tisoč evrov: “Na vprašanje, ki se nanaša na konkretno fizično ali pravno osebo, vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo odgovoriti. Pojasnjujemo pa, da so bili policisti v prejšnjem tednu obveščeni o primeru izteka vode, zaradi česar naj bi, po nestrokovni oceni, v prostorih nastala škoda v višini 5.000 eur.”

Z vinsko-kulinaričnim doživetjem s sommelierjema pred Hišo Stare trte se bo danes začel štiridnevni 22. Festival Stare trte, s katerim se v štajerski prestolnici poklonijo 450-letni Guinnessovi rekorderki, najstarejši trti na svetu. Vrhunec dogajanja bo tudi letos nedeljska slovesna trgatev Stare trte.

Štiridnevni festivalski program vključuje vinsko-kulinarične in glasbene večere, tržnico z lokalnimi izdelki, koncerte veteranskih godb ter številna druga doživetja Maribora in okolice.

Kot je povedal direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc, bodo v sodelovanju z lokalnimi ponudniki in izvajalci doživetij skozi 14 dogodkov predstavili kakovostno gastronomsko ponudbo mesta.

Namen festivala je sicer po njegovih besedah tudi prikazovanje običajev in ohranjaje kulturne dediščine. Osrednje prizorišče bo pred Hišo Stare trte na mariborskem Lentu, festivalske vsebine pa se bodo odvijale tudi drugod v mestnem jedru in njegovi okolici.

Današnji prvi festivalski dogodek bo vinsko-kulinarično doživetje s sommelierskim dvojcem Jernej Lubej in Vanja Mramor ter Gostilno Grič by Andrej Smogavc, naslednja dva večera pa bosta združevala gastronomijo in glasbo. V petek bo ob vinski ponudbi mladih štajerskih vinarjev koncert raperja Leopolda I., v soboto pa bodo obiskovalci ob nagrajenih štajerskih vinih in kulinariki uživali še v nastopu zasedbe Jeannette.

Kot zagotavljajo organizatorji, bodo vinsko-kulinarični večeri pred Hišo Stare trte potekali v vsakem vremenu, in sicer v montažnem prireditvenem paviljonu.

V soboto bodo svoje izdelke in pridelke ves dan na stojnicah na Glavnem trgu predstavljali ter prodajali lokalni ponudniki, med njimi tudi imetniki certifikata Naše najboljše. Zavod za turizem Maribor bo ob 11. uri uradno podelil listine 14 novim prejemnikom te kakovostne destinacijske znamke, v sklopu tržnice pa bodo potekali tudi glasbeni nastopi in otroške delavnice.

Tudi letos bo Turistično društvo Maribor v sklopu festivala organiziralo tradicionalni že 38. splavarski krst pred Hišo Stare trte, sobotno dogajanje v mestnem jedru pa bodo poživili še promenadni koncerti veteranskih godb, ki jim bo mogoče prisluhniti na Grajskem in Glavnem trgu ter pred Hišo Stare trte. Pred slednjo bo ob 14.30 potekal veliki skupni nastop Slovenskega združenega veteranskega orkestra.

Udeleženci vinske delavnice oziroma t. i. masterclassa Decanter World Wine Awards (DWWA) v letu 2022 bodo v soboto popoldne na mariborski višji šoli za gostinstvo in turizem spoznavali najboljša štajerska vina pod vodstvom mednarodno uveljavljenega in enega vodilnih slovenskih vinskih strokovnjakov Roberta Gorjaka.

Vrhunec festivala pa bo, kot vsak leto, 36. slovesna trgatev najstarejše trte na svetu. Tudi letos bo kulturno-etnografska prireditev potekala v družbi gospodarja trte, mariborskega župana Saše Arsenoviča, skrbnika trte Staneta Kocutarja, vinskih kraljic in vitezov ter malečniških bračev.

Zaradi slabe vremenske napovedi so organizatorji morali odpovedati za danes načrtovano plovbo s splavom po Dravi in petkovo tržnico Okusi Štajerske na Glavnem trgu.

vir:sta

Da Energetika Maribor vklopi ogrevanje pri svojih uporabnikih, mora biti izpolnjen pogoj, da tri dni zapored ob 21. uri zunanja temperatura pade pod 12 stopinj Celzija. To se je v Mariboru zgodilo 22. septembra, a začetka ogrevalne sezone ni bilo.

Glede na takratne nižje temperature, bi torej Mariborčani, ki ogrevajo domovanja z daljinskim sistemom ogrevanja Energetike Maribor, že imeli tople radiatorje in domove.  Večer poroča, da se je, za primerjavo, lanska ogrevalna sezona začela 9. oktobra in je trajala do 19. maja.

Manjše število klicev na klicni center in otoplitve čez dan

Letos pa Energetika Maribor ni vklopila daljinskega ogrevanja 22. septembra, čeprav je bil takrat uradni pogoj izpolnjen. Večer poroča, da gre za tri razloge. Na prvem mestu, ker so čez dan nekoliko višje dnevne temperature. Na drugem mestu, ker je sledila napoved otoplitve. Na tretjem mestu pa, ker je izredno manj etažnih lastnikov klicalo v klicni center Energetike in spraševalo o začetku ogrevanja. Tako so zapisali tudi na facebook profilu Javnega holdinga Maribor, še povzema Večer.

Radiatorje je treba pred začetkom ogrevanja očistiti

Energetika Maribor skrbi za ogrevanje 13.403 gospodinjstev in 377 poslovnih odjemalcev, posamezni stanovanjski objekti lahko ogrevanje naročijo, je sporočilo Javnega holdinga Maribor, in sicer na telefonsko številko 02 300 88 00. Izpostavljajo pa še, a naj uporabniki pred začetkom ogrevanje ne pozabijo očistiti radiatorjev ter preveriti, ali so radiatorji odzračeni ali morda ne kaplja voda iz kakšnega ventila.

Cena ogrevanja se bo nekoliko znižala

Večer poroča, da se bo zaradi znižanja davka na dodano vrednost za energente z 22 odstotkov na 9,5 odstotka, cena ogrevanja nekoliko znižala, to pa pomeni, a ne bo stala več 96,3 evra, ampak 86,2 evra za megavatno uro. To naj bi sicer veljalo le do konca leta. Kaj bo po novem letu, še ni znano. Energetika namreč še ni zakupila zemeljskega plina, še poročajo na Večeru.

Kdor bo imel zaprte radiatorje, bo plačal 40 odstotkov povprečne porabe celotnega bloka

Glede na predvidevanja in govorice, da bodo cene ogrevanja šle nato navzgor, se bo verjetno marsikateri uporabnik odločil za varčevanje in bo zapiral radiatorje ali pa jih celo sploh ne bo odprl. Pri tem se naj ne pozabi, da bodo morali tisti, ki ne bodo imeli odprtih radiatorjev, plačati 40 odstotkov od povprečne porabe celotnega bloka.

MO Maribor je skladno s smernicami za izboljšanje prometne varnosti otrok pred Osnovno šolo Rada Robiča Limbuš uredila posebno prometno signalizacijo.

Izvedena je bila talna in vertikalna prometna signalizacija, postavljeni so totemi, ki prikazujejo prisotnost otrok na cesti in table z merilniki hitrosti v območju šole, so sporočili iz mariborske občine.

Ukrepi so bili izvedeni na pobudo šole, krajanov Limbuša in skladno z izdelanim elaboratom ter s soglasjem Direkcije RS za infrastrukturo.

Stanovanjski sklad RS je danes v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji.

Minister za okolje in prostor Uroš Brežan se je skupaj ministrom za delo, družino in socialne zadeve Luko Mescem udeležil slovesnosti ob dokončanih objektih, ki so nastala pod okriljem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki je podprt z Načrtom za okrevanje in odpornost ter financiran s strani Razvojne banke Sveta Evrope (CEB).

Soseska bo poleg 400 sodobnih stanovanj nudila 60 oskrbovanih stanovanj za starejše in dnevni center, ki bo služil kot prostor za medgeneracijska srečanja, varstvo otrok in varstveno bivalno enoto za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.

Sloveniji 10.000 dodatnih novih javnih najemnih stanovanj, so sporočili.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Slovenska smučarska središča so se že začela pripravljati na novo zimsko sezono, glede katere pa je še veliko neznank. Po dveh letih protikoronskih ukrepov jih tokrat skrbijo predvsem visoke cene energentov. Ponekod so zato že napovedali podražitev vozovnic, računajo pa tudi na ukrepe države.

V nekaterih gorskih centrih se še niso poslovili od poletne sezone, s katero so letos žičničarji večinoma zadovoljni, četudi je bila marsikje nekoliko slabša od lanske.

Boljša od lanske je bila poletna sezona na Kaninu, kjer so obratovali ves čas od 20. maja do 4. septembra, z izjemo treh dni zaradi slabega vremena. Sedaj pa gondola obratuje le še ob vikendih.

Prepeljali so 30.000 potnikov, kar je 12.000 več kot lani poleti, in v kar 90 odstotkih so bili potniki tujci. “To poletje je bilo z visokimi temperaturami in lepim vremenom naklonjeno visokogorju,” je za STA povedala direktorica družbe Sončni Kanin Manuela Božič Badalič, ki je bila s poletno sezono zadovoljna tudi zato, ker niso imeli nobenega izpada krožno kabinske žičniške naprave, ki bo prihodnje leto stara 50 let.

Na Kaninu so prejšnji konec tedna že dobili prvo pošiljko snega, ki pa je še premajhna za začetek zimske sezone. Nanjo se že pripravljajo, jasno pa je, da je zaradi cen energentov zelo nepredvidljiva. “Pred tremi leti smo se soočili z zeleno zimo, sledili sta dve koronski leti, sedaj pa bodo problem energenti,” je težave, s katerimi se srečujejo žičničarji v zadnjih štirih letih, povzela Božič Badaličeva, ki je tudi predsednica Združenja slovenskih žičničarjev.

Kot je pojasnila, žičničarji pri porabi električne energije ne morejo varčevati drugače, kot da morda ukinejo nočno smuko ali pa za kakšno uro skrajšajo obratovanje. Na Kaninu, kjer za razliko od nižje ležečih smučišč vsaj nimajo stroškov umetnega zasneževanja, trenutno stroški elektrike znašajo približno desetino vseh stroškov. Elektriko so namreč zakupili že leta 2020 in jo do konca leta dobivajo po nizki ceni.

Če bi se Kanin oskrboval z elektriko po ceni, ki je sedaj na trgu, bi se stroški elektrike s 150.000 evrov dvignili na 800.000 evrov letno.

“Kaj bo od 1. januarja naprej, bomo vsi skupaj videli,” je izpostavila sogovornica in pojasnila, da se tudi nekaterim drugim smučiščem takrat zaključi obstoječi zakup elektrike, nekateri pa jo že sedaj plačujejo dražje. “Vsekakor smučišča tudi tokrat računamo na pomoč države, da bomo lahko preživela energetsko krizo,” je poudarila.

Direktor družbe Vabo, ki upravlja s smučiščem Kope, Boštjan Paradiž upa, da bo prišlo do regulacije cen elektrike. “To je edini način, da bomo lahko normalno delali naprej,” je dejal za STA, prepričan, da mora država odločitev o tem nujno sprejeti vsaj do začetka novembra. “Ne rabimo subvencij ali miloščin, samo normalne tržne pogoje, da bomo lahko normalno delali,” je dejal.

Kot je pojasnil, trenutnega povišanja cen elektrike nikakor ne morejo prenesti na cene vozovnic, saj bi to pomenilo popolno nekonkurenčnost slovenskih smučišč. Enako je povedala Božič Badaličeva, pri čemer se na Kaninu nagibajo k temu, da letos sploh ne bi dražili smučarskih vozovnic, saj se tudi na italijanski strani smučišča niso odločili za to.

So se pa za dvig cen vozovnic odločili na Pohorju

“Po občutni podražitvi energentov, še zlasti nekajkratnem dvigu cen električne energije, je bil upravljavec žičnic in smučišč na Pohorju zaradi pokrivanja stroškov zimske sezone primoran povišati cene smučarskih vozovnic. Čeprav so se te povišale tudi za 20 odstotkov, je to bistveno manj od podražitve energentov, s katero je bil soočen upravljavec,” so pojasnili v Javnem holdingu Maribor.

Tudi v RTC Krvavec jih skrbijo cene energentov, so se pa odločili, da “neke enormne podražitve dnevnih smučarskih vozovnic ne bo, mogoče kakšen evro ali dva, tako kot je običajno vsako leto”. Računajo namreč, da jim bo država zagotovila pomoč v obliki, kot je predvidena za ostalo gospodarstvo ali pa glede na specifičnost panoge mogoče celo več.

V RTC Žičnicah Kranjska Gora, kjer glede višanja cen energentov pred novo zimsko sezono prav tako niso popolnoma mirni, predvidevajo, da bodo glede na rast cen energentov in inflacije letošnje smučarske vozovnice v povprečju podražili za okoli osem odstotkov. Za enako stopnjo podražitve so se odločili tudi na Rogli. V Cerknem in na Voglu pa zaradi negotovih razmer cen vozovnic še niso odločili.

Na Voglu sicer še vedno teče poletna sezona

Z njo so zaenkrat precej zadovoljni, saj je primerljiva z leti pred epidemijo, računajo, da jo bodo zaključili šele po jesenskih šolskih počitnicah 6. novembra.

Nekoliko slabša od lanske je bila letošnja poletna sezona na Rogli, v Cerknem in na Kopah, kjer se je poznal izpad turističnih bonov. Kljub temu pa so bili z obiskom zadovoljni. Prav tako zadovoljni so na Krvavcu, kjer so poletno sezono zaključili prejšnji konec tedna.

V Kranjski Gori pa so letošnjo poletno sezono zaradi nujnih vzdrževalnih del na sedežnici Vitranc 1 in predvsem zaradi, kot so poudarili, abnormalnih zamud pri dobavi servisnega materiala za sedežnico, začeli šele 13. julija. Kljub temu so z obiskom do sedaj zadovoljni. Predvidevajo, da bodo do 9. oktobra na lepe sobotne in nedeljske dneve še obratovali.

Tudi poletna sezona v Bike parku Pohorje se bo nadaljevala, dokler bodo razmere to dopuščale.

Letošnji obisk je bil primerljiv z letom pred tem. Zelo dober je bil spomladi v začetku sezone, ko kolesarski parki v sosednjih državah še niso bili odprti, podobno pa pričakujejo tudi v jesenskem času, ko bodo višje ležeči parki v tujini že zaprti.

Na Golteh pa je letošnja poletna sezona pustila grenak priokus zaradi visokih cen energentov in tehničnih težav z nihalko, zaradi česar niso mogli nuditi prevozov. To je bil razlog za manjši obseg aktivnosti na planini in manjše število dnevnih obiskovalcev, medtem ko je bila obiskanost hotela dobra, prevladovali pa so domači gostje, je pojasnila direktorica podjetja Golte Suzana Srdić.

Kot je dodala, bo tudi zimska sezona polna izzivov. “Trenutnih cen, ki jih plačujemo za energente, poslovanje ne prenese,” je opozorila. Njihovi družbi se pogodba za zakup elektrike potekla konec leta 2021, zato so že prek poletja čutili in se borili z enormnimi cenami. Avgusta so plačevali celo 1000 evrov na megavatno uro in takšne razlike v ceni je skozi poslovanje nemogoče nadomestiti, je poudarila.

Drugi velik izziv, s katerim se spopadajo, pa je pomanjkanje kadra

“Domačega gostinskega kadra praktično ni več, podobno je s tehničnim kadrom, kjer je še nekoliko težje, saj so za posamezna delovna mesta potrebna določena tehnična oziroma strokovna znanja, za ta pa je po navadi potrebno veliko časa,” je še opozorila direktorica podjetja Golte.

vir:sta

Stanovanjske nepremičnine so bile v 2. četrtletju na četrtletni ravni višje za 3,5 %, na letni pa za 15,6 %. Število prodaj rabljenih stanovanj je upadlo za desetino, medtem ko se je prodaja rabljenih družinskih hiš v enakem deležu povečala, poroča SURS.

Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (tj. stanovanj in hiš skupaj) so se na četrtletni ravni zvišale za 2,9 %. Cene rabljenih družinskih hiš so zrasle za 3,3 %, cene rabljenih stanovanj pa za 2,7 %, navedejo na Statističnem uradu RS.

“Rabljena stanovanja so se v tej primerjavi najizraziteje podražila v Mariboru (za 4,0 %), sledile so podražitve v Ljubljani (za 2,6 %) in v preostali Sloveniji (za 2,5 %).”

Letna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila 15,6-odstotna. Najizraziteje so se zvišale cene rabljenih stanovanj (za 17,2 %); sledile so cene rabljenih družinskih hiš (za 14,7 %) in novih stanovanj (za 13,2 %). Cene novih družinskih hiš pa so se znižale (za 2,5 %).

Krajani in krajanke MČ Radvanje so se na zboru Samoorganizirane četrtne skupnosti (SČS) Radvanje dne 20. 9. 2022 dogovorili, da od pristojnih občinskih služb zahtevamo, da se na Kurirski poti v Radvanju razreši problematiko pomanjkanje vode.

“S to problematiko ste že seznanjeni, a se na na njenem reševanju nič ne pozna. Na območju Kurirske poti ni nobene infrastrukture – ni vodovoda, ni kanalizacije, studenci so zaradi suše prazni. To predstavlja za kraj tudi veliko požarno nevarnost, saj pomanjkanje vode pomeni, da bo gašenje ob izbruhu požara nemogoče. Zaradi neurejene kanalizacije opozarjamo tudi na veliko nevarnost onesnaženja podtalnice,” so zapisali v pozivu, ki so ga naslovili na župana Mestne občine Maribor Saša Arsenoviča in Mirana Juga, direktorja Mariborskega vodovoda.

Pozvali so, da do 1. oktobra odgovorijo, kaj se je na izpostavljeni problematiki do sedaj naredilo in kakšni so plani v prihodnosti.

Več sledi.

Na Ekonomsko-poslovni Fakulteti je potekala konferenca: 12th Meeting and Scientific Conference of South East European Management and Entrepreneurship Departments.

Dogodek je bil namenjen članom katedre s področij managementa, organizacije in podjetništva ekonomsko-poslovnih fakultet iz območja bivše Jugoslavije.

Osrednja tematika dogodka je bila »The Resilient Organization«, s prepletom različnih vsebin sodobnega časa. Uvodno predavanje konference je izvedla tudi ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh, ki je skozi vsebinski prispevek odgovorila na pomembno vprašanje »How can we be best prepare as a society for the digital and sustainable future?«

Predstavitev ministrice je zajemala ključne poudarke:

– Slovenija je na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) še napredovala. V skupni razvrstitvi indeksa, ki meri digitalni napredek držav članic, je pridobila dve mesti in med sedemindvajsetimi članicami EU napredovala na skupno 11. mesto.
– Pomen umetne inteligence: Slovenija je kot država na področju UI izredno ambiciozna. Z Nacionalnim programom umetne inteligence (NpUI) želimo v okviru celotnega inovacijskega življenjskega cikla pospešiti raziskave, razvoj, uvajanje ter uporabo tehnologij in orodij.
– »Zeleni« IKT: Poraba energije v sektorju IKT se je v zadnjem času eksponentno povečala, predvsem zaradi tehnološkega napredka, kot so računalništvo v oblaku in hitra rast uporaba internetnih storitev. Sektor informacijske tehnologije (IT) danes porabi približno 10% svetovne električne energije in napovedano je, da se bo delež povečal na 13 % do leta 2030. Marca leta 2021 je bila sprejeta ministrska deklaracija Zelena in digitalna preobrazba EU v kateri je izpostavljena uporaba čistih digitalnih tehnologij, kot ključni dejavnik v podporo podnebnim ukrepom, okolijski trajnosti in doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Za uresničitev tega cilja imajo države članice na voljo finančni mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je namenjen reformam in naložbam v podporo zeleni in digitalni preobrazbi.
– Želimo si zmanjšanja digitalnega razkoraka do katerega prihaja zaradi neenakih možnosti dostopa do interneta, tehnologij, orodij in znanj in to bo tudi ena od naših prioritet, je poudarila ministrica.