V avli Mariboxa so razstavili izbrane idejne rešitve urbanističnega natečaja za ureditev območja okoli tega zabaviščnega centra ob Dravi v Mariboru. Komisija je kot najboljšo rešitev izbrala elaborat Studia Krištof, ki si je ob Mariboxu zamislil tri višje stolpnice svetlejše barve in ozelenjene terase proti reki.

Na povabilo lastnika KD Group k sodelovanju na natečaju, ki so ga izvedli z Društvom arhitektov Maribor, se je odzvalo pet arhitekturnih pisarn.

Komisijo, ki je izbrala najboljšo arhitekturno rešitev, so sestavljali namestnik predsednika upravnega odbora KD Group Matija Gantar, podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg, občinski urbanist Tomaž Kancler, še dva predstavnika naročnika Zoran Bošković in Stipe Jerič, predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid in arhitekt Miha Dobrin.

Kot so zapisali v utemeljitvi, elaborat Studia Krištof “predstavlja rešitev urbanih volumnov, ki z mojstrsko eleganco odgovarja na zastavljen urbanistični in arhitekturni problem širšega območja”.

Predsednik Društva arhitektov Maribor Šmid je pojasnil, da je natečaj tako za naročnika kot za mestno upravo izostril mnoge dileme, povezane z oblikovanjem obrečne pozidave ter zaključevanjem mestne urbane strukture na jugovzhodnem robu grajenega širšega mestnega jedra.

“Prispeli natečajni elaborati so kakovostni, v problematiko vključevanja novih volumnov v mestno strukturo pa uvajajo kriterije višinske uskladitve nivoja pozidave ob bregu in ob Ulici kneza Koclja, reševanje vmesnih prostorov med grajenimi strukturami na zahodni strani območja in predlaganimi novogradnjami, novo razumevanje zaključevanja pozidave na dravskem bregu ter ohranjanje vloge objekta Maribox kot sodobnega gradnika mestne obrečne podobe in nosilca preoblikovane vedute vstopa v mestno središče preko Titovega mostu,” je navedel.

Druga nagrajena je rešitev studia Arhimetrics, priznanje za odličnost urbanistične rešitve so prejeli AU arhitekti, priznanje za smelo arhitekturno zamisel pa Styria arhitektura.

“Vse rešitve so bile zanimive in kakovostne,” je povedal predstavnik KD Group Matija Gantar.

“Naša družba kot lastnik Mariboxa priznava velik razvojni potencial levega brega Drave kot modernega mestnega stičišča. Upamo, da nam bo z ostalimi deležniki uspelo premakniti projekt v fazo realizacije in smo pripravljeni v razvoj vložiti dodaten kapital, predvsem pa znanje in izkušnje, ki jih je naša skupina pridobila v razvoju večjih nepremičninskih projektov,” je dodal.

Do izgradnje projekta, ocenjenega na več deset milijonov evrov, bo potrebnega še precej časa. Te rešitve bodo osnova za nadaljevanje postopka spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje med Vodnim stolpom in Železniškim mostom. Urediti bo treba še tudi lastništvo celotnega območja in pridobiti gradbeno dovoljenje.

“Območje okoli Mariboxa je bilo identificirano kot mestna vrata, kar prenese višinske poudarke, saj na ta način definira rob mestnega urbanega tkiva. Višine posameznih objektov so bile skrbno odmerjene in tako z obstoječo stolpnico ter zaledno topografijo mesta tvorijo enotno, uravnoteženo kompozicijo, ki objekt Mariboxa, ki predstavlja eno od ikon mariborske novejše arhitekture, tako še dodatno poudarjajo in mu dajejo primeren prostor,” je povedal podžupan Reichenberg, tudi sam arhitekt.

vir: sta

30. septembra in 1. oktobra se bo v Mariboru v dvorani Lent odvila največja razprodaja vintage oblačil v Sloveniji – BeThrifty.

“Komaj čakamo, da končno varčujemo z vami! Bodite tam in poiščite veliko izbiro blagovnih znamk majic, vetrovk, usnjenih jaken, puloverjev, puloverjev s kapuco, srajc s crazyprintom in še veliko več. Ponujamo vam vaše najljubše znamke Nike, Adidas, Reebok, Lacoste, Ralph Lauren, vse je vključeno,” so zapisali na strani eventbrite.ca.

Več TUKAJ.

Potem ko sta se zaradi izgradnje Centra Rotovž preselili že osrednja enota in Pionirska Mariborska knjižnica, se je selila še Knjižnica Pobrežje. 

Knjižnico Pobrežje so preselili v prostor v trgovskem centru, kjer je bila prej drogerija.

“Ali vas zanima, kako izgleda Knjižnica Pobrežje, ki jo pridne roke naših knjižničarjev pravkar selijo v prostor Mercator centra na Pobrežju? Le pokukajte! Selitev bo končana 3. oktobra,” so sporočili iz knjižnice.

Knjižnico bodo ob 17. uri slavnostno odprli:
-pisatelj Tomo Podstenšek
-aforist Bojan Schwentner
-vokalistka Mojca Potrč in pianistka Živa Horvat
-učenki pevske šole Studio Primo
-učenci OŠ borcev za severno mejo
-učenci OŠ Draga Kobala Maribor
-učenci oš Toneta Čufarja Maribor

MO Maribor odgovarja na iniciative in javne pobude vezane na Občinski prostorski načrt MO Maribor in ob tem zapišejo, da je razvoj mesta Maribor odvisen od sprejetja le-tega. Kot kaže je župan sedaj pripravljen poslušati občane združene v Civilni inciativi 38 in krajane Bresternice-Gaj. Je popustil pod pritiski, saj so pred vrati volitve?

Župan MO Maribor Saša Arsenovič si je ob nastopu mandata kot ključno prioriteto določil pripravo novega občinskega prostorskega načrta (OPN).

Zadnja večja sprememba prostorskega plana MO Maribor, s katero se je spreminjala osnovna namenska raba zemljišč, je bila sprejeta leta 2001.

“Medtem ko so druge občine kot po tekočem traku sprejemale OPN in se posledično razvijale bolj kot Maribor, se je pri nas dosti govorilo, naredilo pa praktično nič. Skupaj s strokovnimi službami in vsemi načrtovalci smo šli od parcele do parcele, od hiše do hiše. Po štirih letih dela smo skupaj z občankami in občani ter na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora uskladili predlog občinskega prostorskega načrta, ki je v skladu z zakonodajo in vsemi veljavnimi smernicami,” so zapisali v sporočilu za javnost.

“Obstoječi predlog OPN je kompromis stroke, zakonodaje in volje ljudi. Nemogoče je, da bi zadovoljil pričakovanja vseh občank in občanov, je pa dober temelj, ki nam omogoča nemoten razvoj in takojšen začetek priprave novega OPN,” poudarijo.

V nadaljevanju zapišejo da se strinjajo z vsemi, ki trdijo, da je potrebna komunikacija in vključevanje javnosti v pripravo OPN: “Zato smo tudi pripravili zgibanko o javni razgrnitvi OPN, ki so jo prejeli vsi občani – s ciljem, da se lahko vsi vključijo in podajo svojo mnenje, naša strokovna ekipa je izvedla štiri predstavitve za javnost. V določenem trenutku se je bilo potrebno odločiti in predlagati mestnemu svetu v sprejem predlog OPN, sicer bodo Mariborčani in Mariborčanke na spremembe namembnosti čakali še nadaljnjih 20 let.”

Upošteval voljo občanov Brestrnice in Civilne iniciative RT-38

Ker vodstvo MO Maribor še zmeraj verjame, da je gonilo napredka tudi akcija, za katero sprejema vso odgovornost, je župan MO Maribor naročil strokovnim službam, da za drugo branje OPN pripravijo predlog, ki med drugim upošteva voljo občanov Brestrnice in Civilne iniciative RT-38: “Z odločitvijo župana o sprejetih predlogih smo danes obvestili tako predsedstvo KS Brestrnica Gaj kot tudi občane zbrane v Civilni iniciativi 38. Odgovorili smo tudi mestnemu svetniku g. Igorju Jurišiču in mu pojasnili, da so njegove trditve napačne. Pogoji za »ničnost«, h kateri je pozival, niso izpolnjeni.”

Pri pripravi OPN so, kot zapišejo, upoštevali vso zakonodajo, smernice in voljo ljudi. Morebitne razloge za nesprejetje OPN so odstranili, končno sprejetje in odgovornost pa sedaj nosijo mestni svetniki in mestne svetnice, ki bodo z glasom za oz. proti odločali o nadaljnjem razvoju Maribora.

Mestna občina Maribor oddaja poslovni prostor v najem po znižani izhodiščni ceni.

Predmet oddaje v najem je pritlični poslovni prostor v stavbi na naslovu Vojašniški trg 3 v Mariboru, v izmeri 175,20 m2 in sicer gostinski lokal s souporabo skupnih delov stavbe.

Za poslovno stavbo je izdelana računska energetska izkaznica, energetski razred C (44,03
kWh/m2a). Vrsta prostorov in površine (povzeto po PID načrtu):
– P.o.1: povezovalni hodnik med kuhinjo in restavracijo, 6,0 m2
– P.o.2.: restavracija, 60,14 m2
– P.o.3: gostinska soba, 53,65 m2
– P.o.4: kuhinja + izdaja, 10,85 m2
– P.o.5: priprava, 5,92 m2
– P.o.6: skladišče, 5,63 m2
– P.o.7.: kuhinja + pomivalnica, 15,20 m2
– K.o.3.: garderoba zaposleni (klet): 14,56 m2

“Poslovni prostor bo predan v najem delno opremljen (stoli, mize), za dokončno opremljenost prostorov poskrbi najemnik. Izbrani ponudnik bo poslovni prostor dolžan usposobiti za obratovanje z lastnimi sredstvi. Poslovni prostor se oddaja po sistemu videno – najeto,” zapišejo ob tem.

Fiksna najemnina 1.365 evrov 

Najemnik bo za uporabo poslovnega prostora dolžan plačevati najemnino, ki se oblikuje v odstotku in sicer 7% od čistih prihodkov od prodaje na letni ravni, ki jih najemnik realizira na lokaciji, ki je predmet najema, s tem, da fiksni znesek mesečne najemnine znaša 1.365,00 EUR, ki ga najemnik plača ne glede na letni promet in predstavlja akontacijo letne najemnine, ki se plačuje vsak mesec sproti.

Najemnina se plačuje v enakih mesečnih obrokih, na način, da najemnik plačuje akontacijo najemnine v fiksnem znesku 1.365,00 EUR/mesec, po 28. 2. vsako leto pa mu bo na podlagi čistih prihodkov od prodaje za preteklo leto s strani najemodajalca izračunan in obračunan še preostali del najemnine.

Najemnik se zavezuje podatke o čistih prihodkih od prodaje najemodajalcu posredovati vsako leto do 28.02. za preteklo leto, na podlagi navedenih podatkov bo najemodajalec najemniku izračunal preostali del najemnine. Najemnik je dolžan prikazati te podatke posebej za ta poslovni prostor.

Več TUKAJ.

Mestna občina Maribor skupaj s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter trgovskim centrom E.Leclerc, v sklopu letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, uvaja novo pilotno linijo javnega mestnega potniškega prometa, po sistemu Park and Ride.

S parkirišča pred trgovskim centrom E.Leclerc na Teznem bo tako med 19. in 30. septembrom vzpostavljena hitra brezplačna avtobusna linija do centra mesta (postajališče pri Trgu svobode z vmesnim postankom pri Obiju in Europarku).

Avtobusi bodo vozili izpred parkirišča vsakih 15 minut in bodo omogočali prevoz oseb do centra mesta med 5:30 in 18:00, z vmesnimi postajališči, brez stroškov vožnje in parkiranja.

Namen projekta je razbremenitev najbolj prometno obremenjene ceste v mestu z uporabo trajnostnih prometnih sredstev, potnikom pa zagotoviti kakovostno storitev potovanja brez stroškov parkirnin in goriva

Občinski prostorski načrt precej razburja številne Mariborčane. Prav tako pa so pred volitvami v javnosti vse bolj glasni svetniki, ki OPN-ja  ne podpirajo, a kaj to pomaga, če pa na sami seji MOM niso bili proti OPN. Zato se lahko Mariborčani resno vprašajo, ali gre za njihove resne namene ali le za nabiranje glasov pred lokalnimi volitvami.

Ob pregledu glasovanja na 35. redni seji mestnega sveta Mestne občine Maribor, ko je bila prva obravnava, smo ugotovili, da je za sprejem glasovalo 24 mestnih svetnikov, trije so bili proti, 18 jih ni glasovalo in med njimi je tudi mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič, zato smo ga povprašali, kako to, glede na to, da je v zadnjih tednih precej aktiven ravno na področju OPN.

“Z zadevo se preveč hiti, dela se na silo, mimo ljudi”

Jurišič nam je pojasnil, zakaj se je glasovanja vzdržal: “Zato, ker zadeva ne stroji niti zakonsko, niti vsebinsko. Sklicevali so se na dogodke oz. razgrnitve iz leta 2000, rekli, da je bila takrat opravljena širša debata, kar je popolnoma neprimerno, če ne smešno. V 22-ih letih se je zamenjala ena generacija. Tisti, ki niso bili rojeni, danes odločajo o mestu in marsikdo, ki je bil v zrelih letih, ga danes morda več ni med nami. Marsikaj se je spremenilo, z zadevo se preveč hiti, dela se na silo, mimo ljudi, kar se je dobro pokazalo v MČ Koroška vrata in KS Bresternici, prejetih je bilo stotine pripomb. Mislim, da tak dokument ne more biti sprejet.”

Proti so glasovali Stojan Auer, Primož Juhart in Miha Recek.

In kdo je glasoval za? To so Aljaž Bratina, Barbara Glavič, Tjaga Gojkovič, Jasmina Granduč, Alenka Iskra, Jelka Kolmanič, Zdenka Križanič, Helena Kujundžič Lukaček, Tamara Kurnik. Alfred Lasetzky,  Jure Legvant, Vid Lešnik, Samo Peter Medved, Katarina Mejal, Bernard Memon , Zeljko Milovanovič, Dragica Mlinarič, Damir Orehovec, Matej Pavlič, Melita Petelin, Gregor Reichenberg, Jožef Škof, Zvonko Zinrajh, Matej Žmavc.

Kdo so svetniki, ki so se vzdržali ali jih ni bilo? lvan Celcer, Vladimira Cokoja, Breda Čepe Vizjak, Tatjana Fetahi, Alen Filipovič, Tatjana Frangež, Darko Hergamas, Ljubica Jančič, Igor Jurišič, Metka Koler, Matic Matjašič, Milan Mikl, Viljem Pozeb, Branislav Rajič, Josip Rotar, Vladimir Šega, Danijela Šerbinek, Željko Vogrin.

“Gre za čisto sprenevedanje”

“To se je začelo z gospodom Jurišičem, ki je tri in pol leta podpiral vse projekte, tudi tiste slabe za Mariborčane, sedaj pa orto proti županu, zadnji dve seji oz. slabe tri mesece pred volitvami pravzaprav negira samega sebe. Če se na glasovanju vzdržiš, pravzaprav potrdiš predlog župana in ti, ki so bili zadržani, so potrdili OPN, zdaj, ko so videli, kaj se dogaja na terenu, so obrnili ploščo, saj je to bolj všečno potencialnim volivkam. V tem primeru gre za čisto sprenevedanje,” nam je dejal mestni svetnik Miha Recek. 

Jurišič podobno prakso izvajal v Rušah

Če se vrnemo na mestnega svetnika Jurišiča je podobno prakso kot danes uporabljal tudi v Rušah, kjer je bil pred leti tudi občinski svetnik občine Ruše, kjer je bil prva leta mandata v koaliciji, nato pa v zadnjem letu izstopil iz koalicije in to isto koalicijo in župana napadal.

Spomnimo, da se je podobno dogajalo tudi s SD

Mariborski socialni demokrati so za vikend na župana MO Maribor, Saša Arsenoviča naslovili odprto pismo, kjer navajajo, da je dovolj delitev in še nekaj drugih ostrih besed. Kljub temu da so bili celoten njegov mandat ob vseh incidentih popolnoma tiho in so mu pritrjevali pri vseh njegovih dejanjih.

Javnost  je razburila predvidena načrtovanja pozidava nekdanjega motela Jezero v KS Bresternica-Gaj, združili so se tudi občani Koroških vrat, kjer je predvidena gradnja 17-nadstropne stolpnice.

Danes bodo javnosti predstavili strokovne pomisleke

“V sodelovanju z najuglednejšimi strokovnjaki s področja arhitekture, geografije in prostorskega urejanja v Mariboru in Sloveniji smo prišli do zaključka, da si Maribor takšnega OPN, kot ga predlaga MOM niti ne želi niti ne zasluži,” je dejal Igor Jurišič, mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope.  

Danes bodo na Glavnem trgu predstavili strokovne pomisleke v povezavi z OPN ter pot, kako zaustaviti nadaljnje postopke sprejemanja OPN v kolikor vodstvo MOM ne bi želelo (v sodelovanju s stroko in občani) OPN popraviti do te mere, da bo vsebinsko in strokovno primeren za obravnavo in sprejem.

Kopališče Pristan je od tega ponedeljka ponovno odprto, so sporočili iz Športa Maribor.

“Kopališče Pristan, je od včeraj odprto! Tako za trenažni proces, kot za rekreacijo,” so zapisali na družbenem omrežju, ter se vsem zahvalili: “Hvala pridnim rokam naših vzdrževalcev, snažilk in receptork. Odlično delo ste opravili.”

Mariborski otok za letos zaprt 

V zgornjih garderobah se v moški kopalnici, še kakšen dan ali dva, izvajajo zaključna dela, zato je prehod možen samo skozi ženske kopalnice, še sporočajo iz Športa Maribor ter hkrati dodajo, da prosijo za razumevanje. Sicer pa se je Mariborski otok s ponedeljkom kopanje v letošnji sezoni zaprl.

Mestna občina Maribor je sporočila, da je za večjo varnost in urejenost prometa v območju za pešce župan MO Maribor Saša Arsenovič skupaj s pristojnimi službami na Uradu za komunalo, promet in prostor MO Maribor namenil dostavljavcem hrane v mestu pet lokacij s  skupaj šest parkirnih mest za dostavo hrane.

Na vstopnih točkah bodo urejena parkirna mesta za dostavo hrane, čas bodo vozniki označili s parkirno uro in bo omejen na 15 minut.

Lokacije dostavnih parkirnih mest bodo:
– Prešernova ulica ob Dvorani Union,
– Slomškov trg 1 (v bližini Cvetličarne Šopek),
– Strossmayerjeva ulica 1 v bližini rondoja,
– Vetrinjska ulica 2 – urejeni bosta dve parkirni mesti, nasloni za kolesa in parkirna mesta za enosledna motorna vozila,
– Trg generala Maistra 1 (ob Vinagu).

“Dostavljavci hrane morajo za koriščenje tega parkirnega mesta zaradi izvajanja nadzora zaprositi za izdajo dovolilnice – pošljejo svoje kontaktne informacije na mestna.obcina@maribor.si ali gp.mom@maribor.si s svojo registrsko številko,” so zapisali in dodali, da bodo dostavna parkirna mesta urejena predvidoma do 19. septembra.

V Domu ustvarjalnosti mladih (DUM) Maribor so ponovno zaživele popoldanske ustvarjalne delavnice. Ta petek v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja pripravljajo Pravljično urico, v sklopu mentorskega programa Ti to zmoreš pa v ponedeljek pričenjajo nov cikel predavanj za starše.

Konec meseca se bo na Domu Miloša Zidanška (DMZ) na Pohorju odvil tabor za mlade “Povejmo tako, da bomo slišani”. K prijavi vabijo vse od 15. do 29. leta, ki želijo uriti kulturo dialoga, veščine komunikacije in javnega nastopanja – za lažje soodločanje o družbenih procesih, ki zadevajo njihova življenja.

Popoldanske ustvrjalne delavnice bodo vsak delavnik od 15. do 19. ure v Domu ustvarjalnosti maldih na Razlagovi. Vabljeni so vsi otroci in mladostniki. Na brezplačne delavnice se ustvarja z glino, riše, lepi, slika, šiva, tiska in še kaj. Izdeluje se tudi praktične izdelke za dom, okraske, igre in nakit.

Posebej pa pripravljajo še:

Pravljična urica

Petek, 16. 9., ob 17. uri
Kot uvod v novo bralno sezono Prežihove Bralne značke vabijo Pravljično urico. Pravljičar Robert Kereži iz Mariborske knjižnice bo obiskovalce popeljal v čudovit svet zgodbe o kapljici, nato pa delil še izkušnje in utrinke z njegove športne poti. Med drugim jim bo zaupal, kako je s pomočjo knjig spoznal svojo strast – tek. Ob pravljici bodo razgibali svojega duha in nato na delavnici pustili prosto pot ustvarjalnosti. Dogodek pripravljajo v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja – Beremo skupaj, ki letos poteka pod sloganom “Branje je za duha to, kar je telovadba za telo”.

Predavanje za starše

Ponedeljek, 19. 9., ob 16.30
V okviru mentorskega programa Ti to zmoreš, ki ga Mestna občina Maribor namenja mladostnikom, organizirajo predavanje “Kaj morajo starši razumeti o sebu, da lahko pomagajo mladostniku?” Tokrat pričenjajo cikel treh predavanj, vezanih na čustva, za katere verjamejo, da jim je vredno nameniti več pozornosti. Predavala bo zakonska in družinska terapevtka Urška Mikolič. Potrebna je predhodna prijava na e-naslov: monja@zpm-mb.si.

Tabor za mlade do 15. do 29. leta

Od petka do nedelje, 30. 9. do 2. 10., DMZ
Na tabor “Povejmo, da bomo slišani” vabijo vse mlade, ki želijo soodločati o družbenih procesih, ki zadevajo njihova življenja. Preko različnih delavnic in oblikovanja mladinskih pobud bodo razvijali kulturo dialoga, veščine javnega nastopanja, kritično mišljenje, radovednost in empatijo. Za lažje sooblikovanje lastne prihodnosti in prihodnosti družbe. Tabor vključuje dvakrat polni penzion na DMZ, program v izvedbi ZPM mentorjev in zunanjih strokovnih sodelavcev, ‘team building’, družabne in športne dejavnosti. Udeležba je brezplačna, prijave že sprejemajo.

V sredo, 14. septembra bo v Mariboru potekal 13. Salon VinDel, salon vina in kulinarike. Kje bo letos, ter vse ostale informacije pa v spodnjem prispevku.

Po naših informacijah je za razrešitev z mesta direktorja Energetike Maribor, Alanu Percu, pripadla odškodnina.

Za več informacij o tem smo se obrnili na Javni holding Maribor, kot tudi na Mestno občino Maribor, pa odgovorov v roku nismo dobili. Tako ni znan znesek odškodnine, gotovo pa je, da gre za več deset tisoč evrov. Verjetno vse, le da bi se obvarovali pred tožbo.

Spomnimo..

Lani konec novembra je bil s strani nadzornega sveta kot direktor razrešen Alan Perc, nadzorni svet je takrat sestavljalo šest oseb, od tega sta dva zaposlena Energetike Maribor glasovala proti razrešitvi, dva predstavnika občine, sta se vzdržala glasovanja, za razrešitev pa sta dala glas Damijan Škrinjar in Mateja Cekić. In ravno njen glas je, kot glas predsednice nadzornega sveta, odločal. S tem je bil Alan Perc razrešen.

Na Mestno občino Maribor, smo zato naslovili vprašanja kdo bo ta strošek za odpravnino pokril. Dejstvo je, da je delo nadzornikov javno in da odgovarjajo za svoja dejanja z osebnim premoženjem. Za Matejo Cekić vemo, da je zaposlena na Mestni občina Maribor. Kako bo torej ravnal mariborski župan Saša Arsenovič? Vprašanje na mestu je tudi, če sta takrat Cekićeva in Škrinjar glasovala po navodilih, ali sta se odločila za razrešitev Perca po lastni vesti.

Kdo bo za to odgovarjal? 

Mateja Cekić je nekaj dni po seji nadzornega sveta konec novembra lani podala odstopno izjavo z mesta predsednice. Je šlo za naključje, ali premišljeno dejanje, saj je slutila, da se lahko izkaže, da je šlo za nezakonito razrešitev? Od občine smo tako terjali odgovore, kdo bo za to odgovarjal? Od koga bodo kot lastnik zahtevali denar za to?

Prav tako smo se obrnili na Javni holding Maribor, pod katerega spada Energetika Maribor, tudi na JHMB na naša vprašanja v roku niso odgovorili. Zanimalo nas je, če je bila nekdanjim direktorjem Energetike Maribor, Alanom Percem, sklenjena poravnava, za kolikšen znesek ter zakaj? Odgovorov zaenkrat še nismo dobili.

Na Tyrševi ulici je pred časom številne razburila neprimerna ureditev, občani so ji močno nasprotovali, mariborski župan pa se je po tem opravičil za neposrečeno potezo, kar pa ne spremeni dejstva, da so denar vrgli tako rekoč skozi okno. Za ureditev pa je bil kriv mariborski podžupan, ki je ponudil svoj odstop, a ga župan ni sprejel. Kdo je kril stroške?

Za neposrečeno potezo 2.250 evrov vrgli stran

“Podžupan dr. Samo Peter Medved je pojasnil nestrokovno izvedbo ureditve in v imenu MO Maribor prevzel odgovornost in županu ponudil odstop. Na sestanku je vodstvo MO Maribor z vsemi prisotnimi občani soglasno sprejelo rešitev ureditve ulice, ki je najboljša za vse. Župan odstopa podžupana ni sprejel, saj je z njegovim predanim, učinkovitim in strokovnim delom na mnogih projektih tega mandata zelo zadovoljen,” so nam tedaj odgovorili iz občine. Odgovorom na vprašanja, kdo bo kril ponesrečeno ureditev, so se izognili.

Zato smo se znova obrnili na njih in jih zaprosili, da odgovorijo: “Seznanjamo vas, da je bilo za začasno ureditev Tyrševe ulice za izvedbo talne signalizacije porabljenih približno 1500 evrov, za namestitev in odstranitev korit pa 750 evrov.”

Nigrad kril stroške, ki jih je povzročil Samo Peter Medved

Skupen strošek del je torej znašal okrog 2250 evrov. Kot so pojasnili v nadaljevanju, je dela podjetje Nigrad izvedlo v okviru rednega vzdrževanja na podlagi koncesijske pogodbe z Mestno občino Maribor. “Korita so bila odpeljana v skladišče na sedežu Nigrada.”

Očitno bomo stroške, ki jih je povzročil Samo Peter Medved s preuranjeno potezo, krili davkoplačevalci.

Cena električne energije za leto 2023 je v začetku meseca na budimpeštanski borzi znašala 560 evrov na MWh, na Kitajskem in v ZDA pa je dosegala med 80 in 100 evrov na MWh. “Z daljšanjem obdobja tako visokih cen v Evropi raste uvozna odvisnost Evrope od Kitajske in ZDA,” je opozoril glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Na budimpeštanski borzi je cena 9. septembra upadla na 560 evrov na megavatno uro (MWh), kar je 5,8-krat več, kot je znašala pred letom dni.

“To odraža nizko količino proizvedene električne energije v Evropi in visoko povpraševanje. Mednarodno konkurenčne dejavnosti s stroški energije pri 10 odstotkih prodaje v letu 2021 ne morejo kratkoročno dobičkonosno poslovati, kar se odraža v nižanju evropske proizvodnje aluminija, cinka, jekla in v papirnicah,” je v analizi Izpod peresa glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) zapisal Ivanc.

Cene svetovnih energetskih surovin, nafte, zemeljskega plina in premoga, so se avgusta po manjšem julijskem padcu zopet okrepile. Ker je dolar v enem mesecu v primerjavi z evrom pridobil pol odstotka, so se cene v evrih okrepile še bolj. Evropske cene zemeljskega plina so se okrepile za 37 odstotkov, ameriške za 21 odstotkov; evropske so bile od ameriških višje za osemkrat.

Cene prehranskih surovin so se avgusta po doseženem vrhu v maju znižale za 1,6 odstotka, predvsem zaradi padca cen žitaric za 4,5 odstotka.

Pri tem so cene koruze upadle za desetino, cene piščančjega mesa za 6,4 odstotka in cene umetnih gnojil za 1,5 odstotka. Po visokih padcih cen med aprilom in junijem so se cene kovin in rudnin avgusta povečale za 3,7 odstotka. Izstopala je rast cen cinka in bakra.

Avgusta so energetski draginji ubežale le še dejavnosti z visoko produktivnostjo. Sektorski podatki o poslovanju v Evropi v avgustu kažejo, da se je tekoča aktivnost najbolj znižala v gozdarstvu in proizvodnji papirja, kemični industriji, avtomobilski verigi, proizvodnji kovin in rud, gradbenega materiala, gradbeništvu in inženiringu, poslovanju z nepremičninami, transportu in proizvodnji izdelkov za gospodinjstva. Rast so beležile le dejavnosti programska oprema in IT-storitve, finančne dejavnosti brez bank, tehnološka oprema, farmacija in zdravstvene storitve.

Zlata doba v evropskem gradbeništvu se končuje. Gradbeni indeks nabavnih menedžerjev v območju evra se je znižal tudi avgusta, krčenje je bilo v večjem obsegu. Četrti mesec zapored se je znižalo razpoloženje. “Sredstva iz načrtov za okrevanje in odpornost ne bodo mogla nadomestiti padcev, ki izvirajo tako iz rasti gradbenih stroškov kot iz manjšega povpraševanja po gradnji v poslovnem sektorju in sektorju stavbne gradnje,” je ocenil.

Cene proizvodnje gradbenega materiala se kljub padcu cen jekla, aluminija in bakra niso prav nič znižale.

Inštitut IfW iz Kiela, po napovedih katerega bo nemško gospodarsko prihodnje leto zašlo v recesijo, je po Ivančevih navedbah odprl jesensko tekmo zniževanja gospodarskih napovedi. Bruto domači proizvod v EU se po oceni IfW v letu 2023 realno ne bo povečal, šele v 2024 naj bi zrasel na 1,8 odstotka. Povprečna rast cen v območju evra naj bi v 2023 znašala 7,2 odstotka, letos 8,1 odstotka, visoka pri 3,3, odstotka naj bi ostala tudi v 2023. Stopnja anketne brezposelnost naj bi se povečala z letošnjih 6,8 odstotka na 7,3 oz. 7,7 odstotka, je še navedel IfW.

V slovenskem gospodarstvu se bruto marža zaradi visoke rasti cen energentov niža. Kvalitativni podatki o poslovanju podjetij po dejavnostih v drugem četrtletju razkrivajo, da se je bruto dobičkonosnost oz. dodana vrednost v prodaji poslabšala, saj je bila bruto marža medletno nižja za šest oz. štiri odstotne točke. Tako nizko je bila denimo bila v drugem četrtletju 2018, je spomnil Ivanc.

Letna inflacija v Sloveniji je avgusta pri 11 odstotkih ostala enaka julijski, kar je bilo več od pričakovanj analitikov GZS. Bolj od njihovih ocen se je povečala tudi letna inflacija v območju evra, ki je pri 9,1 odstotka v avgustu dosegla nov vrh. Julija je bila po njihovih navedbah tudi presenetljivo nizka rast izvoza blaga iz Slovenije. Poslabšala se je demografija v zasebnem sektorju, saj se je število stečajev povečalo, manj je bilo registracij pravnih enot.

Cene uvoženih proizvodov v Sloveniji so bile julija za 0,7 odstotka višje kot junija, kar je bilo več od pričakovanj GZS. Cene energentov so bile višje za 2,9 odstotka, cene proizvodov za investicije za 1,3 odstotka, cene proizvodov za široko porabo za 0,7 odstotka, medtem ko so bile cene surovin nižje za 0,1 odstotka. “Julijske visoke uvozne cene energentov so signal za nadaljevanje cenovnih pritiskov v prihodnjih mesecih,” je zapisal Ivanc.

vir:sta