Dimnikarji izpostavljajo, da je pomankanje ozaveščenosti prebivalcev postalo velik problem. Predvsem ker je nov dimnikarski zakon, ki velja od leta 2017, pomakljivo zapisan, od minule vlade pa posluha za spremembe ni bilo. Upajo, da bo zdaj drugače. Več v prispevku.
Novice iz občine Author: Uredništvo
vtobus, ki so ga Mariborčani napolnili s humanitarno pomočjo, je danes v zgodnjih popoldanskih urah prispel v pobrateno ukrajinsko mesto Harkov. Kljub manjši poškodbi med potjo, zlomilo se je namreč sprednje desno okno, na mariborski občini verjamejo, da bo uspešno izpolnjeval svoj namen, to je vozil prebivalce mesta v službo ali šolo.
Avtobus so v Harkov poslali, da bi služil prevozu delavcev na njihova delovna mesta in šolskih otrok v šole. S pomočjo množičnega odziva občanov so ga hkrati napolnili s pol tone najnujnejšega sanitetnega materiala, živil in higienskih pripomočkov.
Naložen na tovornjak je na pot v Ukrajino krenil v četrtek, 30. junija. Mariborski župan Saša Arsenovič je tedaj spomnil, da sta mesti pobrateni od leta 2012. “Vesel sem, da lahko na podlagi protokola diplomacije in kulture zdaj tudi v praksi stopimo skupaj in pomagamo ukrajinskim državljanom,” je dejal.
Na cilju je danes avtobus prevzela višja svetovalka za mednarodni protokol in sodelovanje mesta Harkov Mila Novakovska, so sporočili iz Mestne občine Maribor.
Mestna občina Maribor je sicer že prej ponudila pomoč ukrajinskim beguncem, ki so se pred vojno zatekli v štajersko prestolnico, zlasti v obliki zagotavljanja osnovnih življenjskih potrebščin, pa tudi začasne nastanitve v stanovanja iz fonda državnega stanovanjskega sklada.
Kratkoročno so beguncem zagotovil tudi bivanje v lokalnih hostlih in hotelih, v kateri so lahko ob prihodu brezplačno bivali do pet noči. Trenutno se na občini trudijo za čim hitrejšo vključevanje ukrajinskih beguncev v lokalno okolje, zlasti pri pridobivanju dovoljenj za bivanje in vključevanja v delovni proces.
Dupleški športhet postaja vse bolj privlačen za obiskovalce.
Da ne postanejo lačni, so ponudniki food truck hrane poskrbeli s sveže pripravljenimi obroki. Manjkalo pa ni niti zabave, saj so se obiskovalci lahko kopali, posedali v senci, otroci pa igrali na zanimivih igralih. Ne nazadnje, tudi glasba je bila. Poglejte, kakšen utrip smo ujeli in kaj so nam povedali sogovorniki, dupleški župan Mitja Horvat, nekaj ponudnikov in nekaj obiskovalcev, ki so uživali ob dobrem vremenu na dupleškem špor(t)hetu.
Letos Mariborski otok ni odprl kot smo vajeni, na zadnji dan šole, konec meseca junija. Zaradi del na mostu se je sezona zamaknila. Danes pa se je kot kaže, le začelo.
Danes, 3. julija, je namreč Mariborski otok odprl svoja vrata. Kot zapišejo na spletni strani Športa Maribor, ki upravlja z Mariborskim otokom, bo dogajanje letos pestro: “Vodni navdušenci, željni poletnega kopanja, ljubitelji narave in sprehodov, vabljeni na Mariborski otok! Pričakujemo vas skozi vse leto.”
Če se želite poleti osvežiti v vodi, kopati, se zabavati s prijatelji ali z otroki vas vabijo na kopališče Mariborski otok, da se sredi lepega naravnega okolja naužijete vodnih radosti v treh zunanjih bazenih in na vodnem toboganu.
Obljubljajo še, da poleg kopanja v bazenih vam Mariborski otok ponuja še številne možnosti za rekreacijo in zabavo:
odbojka in nogomet na mivki,
košarka,
badminton,
namizni tenis,
trampolini.
Najmlajše pa pričakuje tudi risalni kotiček.
Mariborski otok leži v neposredni bližini naselja Kamnica, ki je od središča Maribora oddaljeno približno 5 kilometrov (v smeri Koroške), do njega pa se lahko odpravite tudi po urejeni sprehajalni poti ob reki Dravi.
Kopališče Pristan se zapira.
Začela se je kopalna sezona na Mariborskem otoku, kamor so vabljeni kopalci in plavalci. Kopališče Pristan bo zaprt med poletnimi počitnicami, do septembra.
Iztekel se je 30. Festival Lent. O festivalu, odrih, nastopajočih smo se pogovarjali z Vladimirjem Rukavino, direktorjem Narodnega doma, kjer že vsa leta organizirajo ta festival in skrbijo, da v Maribor prihajajo tudi zvezde svetovnega formata.
Zakaj letos več dogajanja v mestu in manj na Lentu?
30. Festival Lent se je letos odvil več po mestu kot na samem Lentu, kjer je dejansko v prvih letih, lahko rečemo kar desetletjih, bil njegov domicil. Ponovno brez promenade na obrežju Drave, brez stojnic in brez plavajočega Glavnega odra na Dravi tik ob Vodnem stolpu. Glavni oder je bil preseljen na Trg Leona Štuklja, takoj za Vodnim stolpom, na ploščadi in ne na Dravi, pa je bil Jurčkov – Večerov oder, ki je letos gostil raznolike glasbenike. Aktiven je bil tudi Sodni stolp z Minoriti za njim in seveda del športnega Festivala Lent pri Benetkah, kjer so potapljači postavili bazen. Zgodila se je tudi mednarodna veslaška regata. A ljudje so pogrešali prvotno zasnovan Festival Lent, ki je ponujal po celotni trasi Lenta ogromno dogajanja.
“Festival Lent ni samo Lent, ampak je seveda življenje v vsem mestu …”
Pa smo Vladimirja Rukavino povprašali, zakaj ni vsega tega letos. “To je vprašanje za občino, seveda. Mi smo nameravali imeti stvari na Lentu. Rekli so, da se bo Lent obnavljal. No, in potem smo tik pred zdajci izvedeli, da ta obnova še ni tako blizu …” nam je povedal Rukavina, ki je potem še dodal, da si želijo imeti tako dogajanje na obnovljenem Lentu in v mestu, “ker Festival Lent ni samo Lent, ampak je seveda življenje v vsem mestu, od parka do trgov, ulic …”
Na Glavnem odru in drugod tudi letos zvezde svetovnega formata
Glavni oder na Trgu Leona Štuklja se je dobro prijel. Tam so tudi letos bile zvezde svetovnega formata. Kar se včasih pozablja ali pa se ljudje niti ne zavedajo tega. Vsa leta je namreč Festival Lent ponujal tudi to. V Maribor so prihajali in še prihajajo glasbeniki, ki so po svetu izjemno cenjeni in spoštovani. “Vesel sem tega, kar ste ravno zdaj rekli. Kajti marsikdo ne ugotavlja, da je Vlatko Stefanovski, ki je eden od treh najboljših kitaristov na svetu, zvezda, ker pač prihaja iz Makedonije. Tako razmišljajo ljudje. Ja, zares gre za to, da prihajajo zvezde in da je izjemno kakovosten program. Predvsem zelo dobro sprejet s strani občinstva,” je dejal Rukavina. A hkrati opozoril: “V tej smeri nadaljevati s tako skromnimi sredstvi ne bomo mogli več. Upajmo, da bo teh sredstev več in takrat bodo mogoče tudi zvezde malo bolj prepoznavne sleherniku.”
Jurčkov – Večerov oder je bil namenjen slovenskim glasbenikom, od kantavtorjev do rokerjev
Jurčkov – Večerov oder je bil oder, pri kateremu so namenoma združili imeni nekoč ločenih odrov. In tam pri Vodnem stolpu je bil zanimiv program. Na njemu so bili Adi Smolar, Andrej Šifrer, sinoči tudi Zoran Predin pa mnogi drugi, tudi mlajše glasbene skupine, ki pa so si s svojo glasbo že utrle pot na festivale in samostojne koncerte, kjer imajo svojo občinstvo. “Vedno so me spraševali, zakaj Predin, zakaj Kreslin, zakaj Smolar. Zakaj Smolar? Videli smo, dva tisoč ljudi na obrežju Drave je prišlo na koncert Adija Smolarja. Enako se zgodi za Kreslina in enako se zgodi za Predina. Ljudje imajo radi to in ne vem, zakaj bi si morali izmišljevati nekaj drugega, če so to stvari, ki so stalnice,” pravi Rukavina.
Zakaj čevapčiči in ne kaj drugega?
“Ljudje so rekli, pa čevapčiče imate samo ob Dravi. Torej, nismo jih imeli mi. Imeli so jih tisti, ki jih prodajajo. Ampak verjetno so jih prodajali, ker jih ljudje jedo. Ker so dobri. Tako da to so pač neke pavšalne stvari, v katerih smo se v preteklosti pogovarjali, pa upam, da se več ne bomo rabili,” je bil še odločen Rukavina.
Oder Minoriti: intimen, a hkrati bi bil lahko še večji?
Zaživel je tudi oder Minoriti. Po eni strani je intimen. Po drugi strani pa dovolj velik za marsikatero prireditev, ali koncert ali stand-up nastop ali performens ali gledališko igro. No, s tem zadnjim delom, da je dovolj velik za marsikaj, se Rukavina ravno ne strinja: “To, da je intimen, se strinjam, da pa je dovolj velik, pa ne. Zaradi tega, ker če bi bil dovolj velik, bi lahko tja postavili mjuzikl, bi lahko tja postavili kako drugo predstavo. In če bi imel več kot 520 sedežev, kot jih ima, če bi jih imel vsaj tisoč, kar bi se dalo, če bi takrat razmišljali, bi bil tudi samovzdržen. S 500 sedeži ne pokriješ nobenih stroškov.” A dodal je, da je oder Minoriti lep, da smo nanj lahko ponosni, le stroko bi morali pri načrtovanju upoštevati.
Artkamp – ponos festivala, pestro pa tudi na Ani Desetnici
Artkamp, ulice in trgi so bili polni. Dogajalo se je na polno. Nekateri so sicer menili, da neke omejitve ostajajo, drugi, tudi Rukavina, da omejitev ni več, predvsem zaradi covida. “Artkamp je poln, prijeten, je prostor za vso družino. Če pa govorimo o Ani Desetnici, torej o festivalu uličnih gledališč, pa je Maribor zrl v nebo. Nad Rotovžem so italijanski umetniki izvajali zares prekrasne stvari,” je dejal Rukavina.
Po Festivalu Lent se lentanje nadaljuje s koncertoma
Rukavina je še dejal, da so na županovo željo podaljšali dogajanje ob vikendih, da poskusijo, kaj to pomeni. Tako sta načrtovana še dva koncerta: Piše se leto in Perpetuum Jazzile. V četrtek bosta na Piše se leto legendarni skupini Happy Ol’ Mc Weasel in Elvis Jackson. “Mkvisli” so tisti, ki so postali akrobatsko glasen in žejen mariborski folk punk rock bend, “elvisi” pa ajdovski punk rokerji z mariborskim bobnarjem Markom Soršakom Sokijem. V svoji dolgoletni karieri pa niso osvajali le slovenskih odrov, ampak jih ljudje poznajo tudi z mnogih koncertnih prizoriščih po Evropi. Naslednji dan pa bo na odru še skupina Perpetuum Jazzile.
Videoutrinki dogajanja
Prvi večer dogajanja na Glavnem odru Festivala Lent je začel Magnifico:
Letos je bila na Glavnem odru tudi Rock opera:
Zadnji večer na Glavnem odru sta nastopili skupina Šukar in Džambo Akuši orchestra:
Med 4. in 10. julijem, na območju Republike Slovenije, pod okriljem Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, potekajo aktivnosti za večjo uporabo varnostnih pasov in ustreznih zadrževalnih sistemov med vožnjo.
“V okviru teh bomo na območju Policijske uprave Maribor v ponedeljek, 4. julija 2022, od 7. do 14. ure, izvajali poostren nadzor cestnega prometa nad uporabo varnostnih pasov pri voznikih in potnikih motornih vozil ter nad uporabo ustreznih zadrževalnih sistemov pri prevozih otrok,” so sporočili iz PU Maribor.
Namen poostrenega nadzora je vplivati na povečanje uporabe varnostnih pasov (v osebnih avtomobilih, tovornih vozilih in avtobusih) in zadrževalnih sistemov pri prevozih otrok ter s tem vplivati na zmanjšanje negativnih posledic prometnih nesreč.
V poostrenem nadzoru bomo ugotavljali tudi druge kršitve cestno-prometnih predpisov, ki vplivajo na varnost cestnega prometa (npr. nepravilna uporaba naprav ali opreme, ki ovirajo vidno ali slušno zaznavanje med vožnjo, hitrost vožnje, psihofizično stanje voznikov …).
Pravilna privezanost z varnostnim pasom oziroma uporaba ustreznih zadrževalnih sistemov pri prevozih otrok je pomemben dejavnik, ki vpliva na zmanjšanje posledic prometnih nesreč, predvsem iz naslednjih razlogov:
– pripeti vozniki in potniki v vozilu v primeru trka ostanejo na svojem sedežu;
– varnostni pas oziroma zadrževalni sistem ob čelnem trku zmanjšuje gibanje telesa naprej in tako preprečuje trk z notranjostjo vozila;
– varnostni pas oziroma zadrževalni sistem prevzame velik del energije in jo porazdeli na različne dele telesa, kar učinkovito zmanjša posledice trka na posamezen del telesa;
– v kombinaciji z zračno blazino ter drugimi elementi pasivne varnosti (naslonjalo za glavo, ergonomski sedeži, karoserija vozila) varnostni pas zagotavlja vozniku in potnikom učinkovito zaščito.
“Voznikom in potnikom zato svetujemo, da dosledno spoštujejo cestno-prometne predpise ter se pripnejo z varnostnimi pasovi in da otroke prevažajo v predpisanih zadrževalnih sistemih,” še sporočijo iz PU Maribor.
“Zaradi nevzdržnih razmer v prodajnem prostoru v enem od šotorov Lesnine v Mariboru, kjer je bila temperatura v zadnjem tednu konstantno nad 38 stopinj Celzija, so po tem, ko je včeraj Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) pozval inšpektorat za delo k zaprtju obrata, to z ustno odpovedno odločbo tudi storili,” so zapisali na strani ZSSS-ja.
Kot je dejal sekretar sindikata Ladi Rožič, jih veseli, da je inšpektorat tokrat nemudoma odreagiral. Takšna usoda sedaj čaka tudi druge prostore, kjer temperatura presega zakonsko dovoljene meje in kjer delodajalec ne sprejme predpisanih ukrepov.
Zaposleni doživel kolaps in vročinske krče
Na spletni strani še zapišejo: “Na SDTS se je v sredo obrnil njihov sindikalni zaupnik in podpredsednik sindikata Anton Brlek. V omenjenem šotoru so bile namreč razmere povsem nevzdržne in so dosegale, kot kaže tudi fotografija, do 41 stopinj Celzija. Ne čudi, da je tako eden od mlajših zaposlenih doživel kolaps in dobil vročinske krče. Vodje v podjetju Lesnina pa so ga namesto v UKC Maribor želele poslati domov.
“K sreči ga je eden od sodelavcev vendarle odpeljal v klinični center, kjer so ga ustrezno oskrbeli. Šotor, ki naj bi obratoval celo poletje do konca avgusta, pa je torej inšpektorat na podlagi poziva nemudoma zaprl.”
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) od 4. do 13. julija gosti že 22. Mednarodno študentsko konferenco SCiM. Konferenca spada med največje tovrstne dogodke v Evropi na katerem sodeluje okoli 50 udeležencev iz skoraj 40-ih držav sveta. Na otvoritvi bosta študente pozdravila Mladen Kraljić iz Univerze v Mariboru in predsednik ŠOUM Dejan Glazer.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) od 4. do 13. julija gosti že 22. Mednarodno študentsko konferenco SCiM. Konferenca spada med največje tovrstne dogodke v Evropi na katerem sodeluje okoli 50 udeležencev iz skoraj 40-ih držav sveta. Na otvoritvi bosta študente pozdravila Mladen Kraljić iz Univerze v Mariboru in predsednik ŠOUM Dejan Glazer.
Tema letošnje konference je posvečena spoznavanju sposobnosti in grajenju osebnih kompetenc
SCiM (Student Conference in Maribor) je študentska konferenca, ki jo organizira oddelek za mednarodno sodelovanje ŠOUM. Namenjen je študentom iz vsega sveta. Tematika festivala se vsako leto poveže z aktualnimi problematikami, ki pestijo mlade.
Klemen Zapečnik, sekretar za mednarodno sodelovanje in vodja konference: »Tema letošnje konference, z geslom »Create a better you«, je posvečena spoznavanju sposobnosti in grajenju osebnih kompetenc. Udeleženci bodo pridobili različna znanja, ki jim bodo v prihodnje koristila pri nadaljnjih življenjskih korakih. Ob izobraževalnem delu bodo spoznavali še ljudi iz različnih kulturnih ozadij, Slovenijo ter samo mesto Maribor.«
Tudi letos bodo delavnice ter predavanja izvajali mariborski študenti, ki so bili izbrani na razpisu, ŠOUM pa jim je v vmesnem času omogočila številna izobraževanja na področju vodenja delavnic. Tokratne študentske konference se bo udeležilo okoli 40 študentov iz celotnega sveta. Večina jih prihaja iz evropskih držav, hkrati pa med njimi najdemo študente tudi iz ostalih celin, med drugimi iz Kitajske, Indije, Pakistana in Maroka.
Študenti bodo poleg predavanj in delavnic deležni še spoznavanja mesta Maribor in ogleda Slovenije na dvodnevni ekskurziji. Med udeleženci vsako leto odličen odziv predstavlja tudi učenje slovenskega jezika.
Zaključil se je natečaj Plavajoči paviljon na Dravi, ki sta ga razpisali Mestna občina Maribor in revija Outsider. Namen natečaja je bil pridobiti inovativno zasnovo za plavajoči paviljon, ki bi imel dve glavni funkciji: prostor za manjše dogodke v času Festivala Lent in prostor za kontemplacijo ob reki, so zapisali na spletni strani Outsider.
Do konca maja so prejeli 150 elaboratov. Strokovna žirija je podelila tri nagrade in tri priznanja. In kdo je sestavljal žirijo? Podžupan Mestne občine Maribor za področje arhitekture in prostora Gregor Reichenberg, arhitekt Aljoša Dekleva – Dekleva Gregorič arhitekti, arhitekt Jure Grohar – Vidic Grohar arhitekti, Nika van Berkel (De Zwarte Hond), Eva Gusel (Outsider) in Matevž Granda (Outsider).
Zmagal paviljon iz plavajoče lesene platfotme in lebdečega platna, ki ga napenja helijev balon
Kot so zapisali je žirija za zmagovalca soglasno izbrala elaborat s šifro bVuCtq, ki na natečajna izhodišča odgovarja na duhovit in enostaven način.
“Rešitev strehe je inteligentno-humorna, saj napihljiv helijev balon s platnom omogoča preseči višinsko omejitev 4 m. Predlog tako zaobide pravila, ne da bi jih dejansko prekršil.”
Kot piše v elaboratu je paviljon sestavljen iz dveh delov: plavajoče lesene platforme in lebdečega platna, ki ga napenja helijev balon. “Na podporno leseno platformo se nalagajo manjše platforme različnih višin, ki se odzivajo na program in kontekst ter tako tvorijo razgibano topografijo. V konstrukcijski zasnovi strehe je mogoče začutiti poetično tenzijo med obema materialoma – helijevim balonom in platnom. Oba materiala imata namreč smisel izključno, če nastopata hkrati, in sta zato popolnoma odvisna drug od drugega. Enostavna, a skrajno premišljena konstrukcijska zasnova strehe je tako osrednji konceptualni narativ, ki paviljonu daje presežno dimenzijo in mu posledično dodeli status osrednjega označevalca prostora,” zapišejo.
In katera možnost je najbolj všeč vam?
Ostale predlagane ideje, najdete TUKAJ.
Bajaga in njegovi Instrukturi so se po 13 letih vrnili na Festival Lent in naredili na Trgu Leona Štuklja izjemno rokenrol zabavo. In če so bila na prejšnjih večerih na trgu sedišča, jih tokrat upravičeno ni bilo. Ni bilo potrebe po njih, saj je publika plesala, pela, tudi kričala tik po odrom.
Pevec, kitarist in skladatelj Momčilo Bajagić Bajaga že 38 let skrbi za rokenrol, balade in pesmi, ki vsakič znova dvignejo na noge publiko, kjerkoli že so. In tudi tokrat je bilo tako. Bajaga je pel, Instruktori so igrali, publika je uživala. Uspešnice so se vrstile od začetka do konca koncerta. In tudi potem, ko so že rekli, da je konec koncerta, so se vrnili na oder in zaigrali še nekaj pesmi.
Vse od začetka do konca so bili polni moči, spogledovanja s publiko so se vrstila, Bajaga in Instruktorji niso bili niti za trenutek na miru, tudi plesali so. In nagovarjali publiko tudi v slovenščini in si dodatno gradili simpatijo.
Mogoče se kdo spomni tudi njihovega nastopa pred 13 leti, ko so nastopili na plavajočem odru na Dravi, ko je Bajaga prav tako kot včeraj, podaljšal nastop – takrat, 2001, precej čez predviden čas. Sam je potem dejal, da je to eden najlepših spominov v njegovi karieri.
Katedra za Socialno gerontologijo Univerze Alma Mater Europaea je priredila posvet na temo izzivov, ki jih občinam prinaša nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Udeležili so se ga župani in predstavniki občin regije Vzhodna Slovenija.
Slovenija postaja starajoča se družba. Po podatkih ministrstva za zdravje je kar 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 %.
Za zagotovitev dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo ustrezno odgovarjal na potrebe upravičencev, potrebujemo novo sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe.
Več v prispevku.
V sredo, 29.6.2022, med 16.30-20.30, se bo v Prireditvenem centru v Lovrencu na Pohorju odvila delavnica finančna pismenost.
“Delavnica je brezplačna za občane Občine Lovrenc na Pohorju, obvezne so prijave na obcina@lovrenc.si ali T 02 63 00 550. Šolarjem (9.razredom) bomo namenili delavnico v jesenskem terminu,” so zapisali na občini.
Delavnica zajema naslednje vsebine:
-Kaj je finančna pismenost in zakaj je dobro biti finančno pismen.
-Odnos do denarja in naša prepričanja.
-Denar in njegove funkcije.
-Obvladovanje osebnih financ (beleženje prihodkov in odhodkov).
-Možnosti optimizacije stroškov gospodinjstva.
-Krediti in dolgovi.
-Razumevanje plačilne liste (bruto-neto) in dohodninske napovedi.
-Različne možnosti plačevanja (po predračunu, po povzetju, kreditne kartice, PayPal, GoCrypto ipd.).
-Varčevanje in investiranje – v čem je razlika.
-Načrtovanje finančnih ciljev (kratkoročni – npr. počitnice, dolgoročni – npr. pokojnina).
-Investiranje in različnih naložbeni razredi (delnice, obveznice, vzajemni skladi, ETF skladi, nepremičnine, plemenite kovine, kriptovalute ipd..
-Kaj je inflacija in kako se pred njo zaščititi.
-Kupovanje preko spleta – na kaj je treba biti pozoren.
-Uporabne aplikacije za lažje upravljanje osebnega/družinskega proračuna.
-Primer vodenja osebnega/družinskega proračuna s pomočjo Excel-a
“MO Maribor s svojimi mehanizmi sofinancira oz. v celoti financira letovanje otrok Zveze prijateljev mladine in Rdečega križa za cca. 1000 otrok v skupni vrednosti 274 000 evrov,” so sporočili.
MO Maribor je neporabljena sredstva, ki so bila namenjena energetskim vavčerjem prerazporedila na postavko financiranja Rdečega križa z namenom letovanja otrok v Punatu.
Tako je zagotovila dodatnih 59 000 evrov oz. skupaj 74 000 evrov sredstev za sofinanciranje letovanja. Preostanek sredstev, ki ostaja na postavki za koriščenje energetskih vavčerjev, bo namenjen subvenciji vodarine in jesenskim energetskim vavčerjem.
V spomladanskem delu (do 20.6.2022) je bilo s strani Rdečega križa za energetske vavčerje porabljenih 18 079 evrov, pozitivno rešenih je bilo 271 vlog, pri Nadškofijski karitas Maribor pa je bilo za 217 pozitivno rešenih vlog porabljenih 14 023 evrov.
Maribor Zvezi prijateljev Mladine Maribor namenja cca 200 000 evrov sredstev za sofinanciranje letovanja v VIRC Poreč in na Pohorju.
Zaokrožil je zapis, ki seže v srce. Sabina je bila priča usmrtitvi labodke po tem, ko je bila hudo poškodovana.
Star odprti zlom noge, verjetno od vodnega skuterja, noga je odmrla in bila gnila
“Vsi tisti, ki divjate po cesti, po Dravi s skuterji, gledate v mobilne telefone…zamislite se malo. Danes je spet ena labodja družinica ostala brez mamice. Star odprti zlom noge, verjetno od vodnega skuterja, noga je odmrla in bila gnila. Kost je gledala ven. In ja, gre za labodko pri železniškem mostu, ki jo je bilo potrebno uspavati,” je zapisala uvodoma.
Samček in dva mladička so ostali sami
“Hvala dr. Golobu, da je prišel in jo vsaj rešil bolečin in muk, če ji drugače ni mogel več pomagat. In hvala gospe Valentini, ki je eno uro čakala z mano na prihod veterinarja in pomagala držati labodko ob njeni smrti. Vsi, ki pa znate samo obtoževati in prelagati krivdo na druge se pa zamislite. Jaz sem v šoku in jočem, bila sem asistentka ob usmrtitvi čudovite labodke.”
“Naj ji bo lepo za mavrico. Družinica pa upam, da čim lažje preboli izgubo.”
V parku Muzeja narodne osvoboditve Maribor bodo popoldne v sodelovanju s tamkajšnjo policijsko upravo odprli razstavo Od godbe ljudske milice do policijskega orkestra, s katero bo v mestu gostoval Muzej slovenske policije. Slovesno odprtje bodo popestrili člani policijskega orkestra, med gosti bo tudi v. d. direktorja policije Boštjan Lindav.
Kot so sporočili iz muzeja, razstava prikazuje prehojeno pot slovenskih policijskih glasbenikov, od leta 1948 do danes, od amaterske tradicionalne godbe na pihala do resnega profesionalnega in visoko umetniškega orkestra.
Policijski orkester deluje v sklopu ministrstva za notranje zadeve in je od leta 1994 tudi uradni protokolarni orkester Republike Slovenije. Sodeluje na državnih proslavah, državnih protokolarnih dogodkih, slovesnih prireditvah ministrstev in policije ter spominskih in žalnih slovesnostih, poleg tega pa izvaja tudi druge nastope.
Orkester nastopa doma in v tujini
Njihov glasbeni program je zelo raznolik, saj je v njem mogoče najti od klasične, filmske in zabavne glasbe do jazzovskih del, odlomkov iz oper in baletov, pa tudi izvrstne kantate, muzikale in priredbe z vokalnimi spremljavami.
Orkester nastopa doma in v tujini, ob tem pa pogosto sodeluje z drugimi glasbenimi ustanovami, priznanimi dirigenti in glasbeniki ter s svojim delovanjem povezuje slovensko policijo in državljane.
Javnosti se predstavlja tudi z video in zvočnimi posnetki domačih in tujih glasbenih založb, visoko raven izvajanja svojega bogatega umetniškega programa pa ohranja s stalnim izpopolnjevanjem in visokimi strokovnimi zahtevami za zasedbo novih delovnih mest.
VIR: STA
V sklopu praznovanja občinskega praznika občine Muta so poskrbeli tudi za pestro večerno dogajanje, nastopile so priljubljene glasbene skupine. Vsekakor pa tudi letošnji občinski praznik ni minil brez tradicionalne lepe nedelje. Več v prispevku.
V okviru občinskega praznika Mute, je bilo pestro tudi na nedeljsko popoldne. Takrat so najbolj uživali najmlajši, za zanimive aktivnosti pa so poskrbela domača društva. Več pa v prispevku.
Izjemen dosežek so včeraj zabeležili na mariborskem griču Piramida, na katerega je teklo 17 tekačev, poleg njih pa je bilo še 25 pohodnikov. Cilj je bil v eni uri čim večkrat obkrožiti Piramido, torej priti v krogu od njenega vznožja do vrha in nazaj spet do vznožja. Skupaj opravljenih krogov je bilo kar 148.
Pravzaprav lahko tokrat zapišemo kar v prvi osebi, torej, da smo več krogov pretekli, saj je naša novinarka nekajkrat zaokrožila na Piramido tudi sama in se med potjo z nekaj tekači in pohodniki tudi pogovorila. Organizator dogodka Obkrožimo Piramido je bil Robert Kereži, ultratrail tekač.
Pogovor s Petrom in Rokom Možičem o motivaciji za gibanje
Dogodek Obkrožimo Piramido 2022 se je začel v mestnem parku, kjer so nastopili na festivalskem odru Triglav bobnarji Plesne izbe Maribor, med njihovim nastopom pa se je Uršula Godec pogovarjala z izjemnim dvojcem, očetom in sinom, Petrom in Rokom Možičem, o rekreaciji, športu, predvsem pa o tem, kako lahko starši spodbudijo svje otroke h gibanju. Medepidemiološki čas je namreč pokazal, da so otroci, pa ne samo oni, opustili gibanje ali pa pa precej zmanjšali. Peter Možič, športni pedagog, trener, motivator in organizator odbojkarskega kampa za otroke, je svetoval, kako so lahko starši zgled otrokom ter kako in kaj lahko počnejo skupaj zdaj, ko so počitnice. Rok Možič, ki je pri svojih 20 letih že član odbojkarske reprezentance, pa je povedal, kako sta ga oče in mati motivirala za gibanje, rekreacijo in šport v otroških letih. Oče Peter je dejansko povedal, da so bili redno na Pohorju, v parku in marsikje drugje, kjer so se tako starši kot oba otroka gibali. In da Maribor s svojimi površinami in športno infrastrukturo nudi tudi sedaj družinam obilico možnosti za rekreacijo. Oba sta svetovala čim več gibanja vsem generacijam, tudi babicam in dedkom.
Pohod in tek primeren tudi za cele družine
Po pogovoru in nastopu bobnarjev je sledil pohod Obkrožimo Piramido. Teklo nas je torej 17, zraven nas pa je bilo še 25 pohodnikov. Najstarejša je Melita (78 let) in njen soprog Rajko Zupančič (76 let), ki je opravil štiri kroge. Najmlajši udeleženec je bil Luka Kržan, ki ima komaj pet let in je bil na Piramidi še z dvema sestrama, očetom in mamo. Njegova sestra Elena jih šteje 10 let in je na 11 km trail teku 4 križev, ki je bil v soboto, dosegla odličen rezultat in tudi na Piramidi je bila petkrat, je povedal Robert Kereži.
Največ krogov je opravil Mitja Črnčec
V eni uri smo opravili celih 148 krgov, kar se zdi Kerežiju, ki je sam izkušen ultratrail tekač izjemno veliko. Največ krogov, to je sedem, je naredil Mitja Črnčec, s šestimi krogi pa so zaključili Robert Kereži, Luka Uršič, Tara Gašič, Matic Repina in Marjan Rihtarič. Sledili so tisti z opravljenimi petimi krogi, štirimi, tremi … Povprečje je bilo 4,5 kroga na Piramido in nazaj. “Absolutno bomo s to in podobnimi, s tekom in hojo povezanimi dogodki, ki se bodo odvijali v različnih letnih časih in na različnih lokacijah, nadaljevali tudi v prihodnje,” je povedal Kereži in dodal: “S to prireditvijo smo želeli “aktivirati” ljudi in jih motivirati, da se gibljejo, ob tem pa zabavajo. Hoteli smo jim pokazati, da imamo privilegij, ker živimo v mestu, ki je obkroženo z naravnim okoljem. Praktično streljaj iz samega mestnega jedra. Kar je zelo dragoceno. Gibanje, sploh v naravi, pa ima na človeka zelo blagodejne učinke.”
Drug drugega smo spodbujali vso pot in si čestitali za uspeh
Domen Kodrič, ki je pretekel pet krogov, je npr. sam nad sabo presenečen, saj je, kot je dejal, mislil, da bo naredil dva kroga, po tihem pa upal na tri. Se je pa strinjal z mano in drugimi, da je pri naših uspehih veliko štela motivacija, ki smo jo dobili drug od drugega. Spodbujali smo se namreč vse od začetka do konca. Tako tisti, ki so htro tekli mimo bolj počasnih tekačev, kot počasni tekači, pohodniki.
Ne glede na to, ali smo zmogli enega, dva, tri ali več krogov, smo si na koncu tudi čestitali za uspeh. Sama sem med potjo, ki sem jo tako prehodila kot pretekla, še malo povprašala “sotrpine”, kako se imajo. Gospa Melita, ki je bila s svojimi 78 leti najstarejša, je med kratkim počitkom dejala, da se kar precej pozna, da je vroče in soparno, zato je hodila nekoliko počasneje in se ustavljala v senci dreves. Njen mož je tak čas hitel mimo in prehiteval. Najmlaši udeleženec Luka je hodil s svojim očetom in se počutil kot zmagovalec. Kar je tudi bil. Malo je hodil, malo je tekel. Na vprašanje, ali mu je kaj vroče, je sicer odgovoril, da mu ni, a na koncu je bil prav on tisti, ki je prijazno škropil z vodo udeležence, ki so prišli v cilj po eni uri. No, saj smo prišli vsi, brez izjeme.
Naslednje leto spet …
Na koncu so še pod budnimi očesi komisije, v katerih smo bili kar vsi, prešteli palčke, ki smo jih dobili na vrhu krožne poti in jih dajali v lonček “v dolini” ter pregledali list, na katerem je bilo napisano, kolikokrat je kdo prišel naokrog. In zadovoljni smo bili. In obljubili, da naslednje leto ponovimo. Robert Kereži je na koncu razdelil še nagrade najstarejši, najmlajšemu in najboljšim.
Večer poroča, da je Bernard Majhenič, nekdanji direktor Marpoma, novi prvi mož Aerodroma Portorož.
Kot zapišejo na Večeru ga je danes imenovala skupščina delničarjev družbe. Dosedanji direktor je bil Robert Krajnc. Na tem mestu je bil 14 let, podpisal je sporazumni dogovor o prekinitvi sodelovanja.
Na Večeru zapišejo, da bo njegova glavna naloga razvoj Aerodroma Portorož v smeri energijske učinkovitosti ter vzpostavljanje novih letalskih povezav.
V nedeljo so se v Zlatoličju odvilne vaške igre. Naša ekipa je preverila kaj se je dogajalo, naleteli pa smo na skupino tekmovalcev, ki so preplavali reko Dravo.
V preteklih dneh je nekdo streljal v bližini razdelilne transformatorske postaje na Tržaški cesti v Mariboru.
Pri Elektru Maribor so z vso resnostjo pristopili k reševanju, saj je bilo izstreljeno v notranjost zgradbe, kjer so sicer ljudje. Do večje gospodarske škode pa bi prišlo, če bi izstrelek zadel razdelilno transformatorsko postajo.
Vlado Kreslin je sinoči skupaj z Malimi bogovi pritegnil na Glavni oder Festivala Lent številno občinstvo, ki je skupaj z njimi pelo in uživalo. Že pred tem pa so ljubitelji country glasbe prišli na svoj račun pri Jurčkovem – Večerovem odru, saj je tam prepevala zasedba Pohorje Express.
Vlado Kreslin velja v slovenskem prostoru za izjemnega kantavtora. Glasbena legenda je tokrat z Malimi bogovi nastopila na Glavnem odru. Že z uvodno pesmijo je pokazal, da zna stopiti na oder. Najprej se je zaslišal njegov značilen glas, nato se eden za drugim skupaj z glasbo stopili na oder Mali bogovi, potem se je pojavil še Vlado Kreslin. In glasbena poslastica se je začela. Vrsta njegovih uspešnic je takorekoč ponarodela, ljudje jih poznajo in jih prepevajo, vzeli so jih za svoje. In to se je videlo tudi včeraj. Mojster pesmi s posluhom za publiko in vzdušje pa je poskrbel za dobro počutje vseh, ki so bili na Glavnem odru.
Kreslin je sicer glasbenik, ki sodeluje že vrsto let tako s slovenskimi kot tujimi glasbeniki. Mirno lahko rečemo, da so njegove pesmi brezmejne, prav tako tudi sodelovanje z drugimi. In ob vsem kantavtorstvu ostaja gospod v pravem pomenu besede. Tisti, ki bo s klobukom na glavi prepeval o črni kitari in mnogih drugih tematikah, ki jih je iz življenja prenesel v pesmi. Sam je sicer tudi član društva slovenskih pisateljev, izdaj je več pesniških zbirk ter stal pred kamero pri snemanju filma ter na odru kot avtor glasbe in igralec.
Že pred njegovim nastopom pa se je country glasba zaslišala na Jurčkovem – Večerovem odru, kjer je nastopila skupina Pohorje Express pod vodstvom Mitje Novaka. Mičo je je multiinstrumentalist (kitare, pedalsteel kitara, mandolina, banjo), ki je sodeloval z mnogimi slovenskimi in tujimi glasbeniki in skupinami, kjer je igral različne glasbene zvrsti od popa (Neisha), bluegrassa (Bluegrass hoppers), irske tradicionalne (Shenanigans), rocka( Crossroads) itd. Pohorje Express pa skorajda ni treba predstavljati, saj nastopajo že dlje časa in prinašajo na slovenski prostor svežino kljub letom ustvarjanja in letom članov.
Zavod RAST Ruše v jeseni pripravlja certificiran tečaj uporabe pametnih naprav, ki je pogoj za pridobitev digitalnega bona za upokojence.
DELAVNICA UPORABE PAMETNIH NAPRAV ZA STAREJŠE
Pred kratkim se je v Zavodu RAST Ruše zaključila 20-urna delavnica, na kateri so se starejši urili v uporabi pametnih telefonov in drugih pametnih naprav, se spoznali z različnimi, uporabnimi aplikacijami in se seznanili, kako varno uporabljati internet in spletne storitve.
Ker je delavnica bila izjemno dobro sprejeta in obiskana, v jesenskih mesecih načrtujejo še certificirano delavnico oziroma izobraževanje, ki je pogoj za pridobitev digitalnega bona za starejše od 55 let.
KAJ JE DIGITALNI BON?
Digitalni bon ’22 je dobroimetje v informacijskem sistemu Finančne uprave, ki ga lahko unovčite za nakup računalniške opreme. Namen digitalnega bona je spodbujanje digitalne vključenosti.
Za točen termin izvedbe izobraževanja spremljajte njihovo spletno in Facebook stran.
Poletni tedenski čarterski leti iz Bolzana, Pise in Neaplja, ki naj bi na mariborsko letališče od danes dalje pripeljali italijanske goste, so zaradi premajhnega zanimanja odpovedani, piše današnji Večer. Kot je povedal Božidar Dokl iz agencije BMG turistične storitve, so se tako odločili, ker so se njihovi aranžmaji v Italiji zelo slabo prodajali.
Glede na načrte organizatorja potovanj bi morali že danes na mariborskem letališču pristati prvi trije čarterji iz omenjenih mest, ki bi v Slovenijo pripeljali italijanske turiste.
Od 30. junija do 15. septembra so za četrtke napovedali lete, ki bi jih izvajala letalska družba SkyAlps z 78-sedežnimi letali.
Dokl je za časnik povedal, da je vzrok za premajhno zanimanje tudi v covidu-19, s katerim naj bi v Italiji spet začeli strašiti, zato se ljudje večinoma odločajo za dopust znotraj države. Po njegovih besedah so v promocijo vložili veliko časa in energije, a bi bilo letenje s praznimi letali za njih zgolj velik strošek.
Omenjene čarterske lete so sicer nameravali nameniti predvsem prihodu italijanskih turistov, a so letalske karte ponudili tudi turistom iz Slovenije, ki bi želeli obiskati omenjena italijanska mesta.
Kot pravi Dokl, na slovenske goste sicer niso računali v velikem številu, nenazadnje so 90 odstotkov promocije vlagali v Italijo.
Pri projektu je sodelovala tudi Slovenska turistična organizacija, ki je sicer oglaševala destinacijo Slovenija, ne pa njihove ponudbe neposredno, je za časnik še pojasnil Dokl in dodal, da se že pripravljajo na prihodnjo turistično sezono, puške v koruzo pa ne nameravajo vreči.
vir: sta
Kaja Miketič Šalamun iz Razvanja je na družbenih omrežjih zapisala nekaj besed, njenega zapisa pa ni bilo mogoče spregledati. Zakaj? V Mariboru, le nekaj minut iz centra mesta, nima vode.
Njen zapis objavljamo v celoti:
Objavo bodo prebrali dobri ljudje, nekateri bodo preskočili, drugi napisano mogoče celo delili. Tiste katere pa ”nagovarjam”, za te pa sem preveč mala riba, da bi se zmenili za mene in ostalih par sokrajanov, ki pa moramo v taki situaciji živet. Živet, ne samo brez pitne vode, ampak brez vode pika. Naj me kdo opomni v katerem stoletju živim, ker včasih ne morem verjet.
Živim v za mene najlepšem mestu…v Mariboru. Tako lepo mesto pa premore toliko sebičnih ljudi. ljudi, ki bi naj naredili nekaj za nas, katerih pa so prazne obljube, glavno jim je da poskrbijo za sebe. Poskrbijo da si uredijo ulico in vodomet pred svojimi lokali, da bodo potem (ko jih zamenjajo drugi ljudje, katerim prav tako nebo mar) lahko lepo dalje služili, za ljudi ki pa nimamo osnovnih sredstev pa jim ni mar.
Te ljudi bi rada povabila k nam domov takrat ko je najhuje, da vidijo kako je živet brez vode. Pozimi pri minus temperaturah topiti sneg da lahko poplakneš wc … poleti pri čez 30°C upat, da bos imel kapljo vode za tuš po celem dnevu.. ali pa plačevati 50€ na 10 dni, da lahko pomiješ posodo, skuhaš juho… Po slikah se vidi kako izgledajo naše kuhinje in kopalnice…
Če me je sram? Ne mene ni sram pokazat kako živim, bi pa me bilo na vašem mestu sram da nič ne naredite da bi bilo boljše. Zdaj pa vprašam jaz vas, ali se lahko pridemo tuširat pod vaš vodomet ali nas povabite k sebi domov?
Obrnili smo se na Mestno občino Maribor in jih prosili za odziv.
Gradbena dela potekajo na odseku med Trubarjevo in Tyrševo ulico, kjer bo staršem otrok in ostalim voznikom kmalu na voljo sistem za varno ustavljanje t. i. »Kiss and Drop«.
Prav tako bo urejen Klavirski prehod za pešce pri Konservatoriju za glasbo in balet, ki je v okviru prejšnjega cikla participativnega proračuna Mestne občine Maribor na glasovanju bil deležen največje podpore.
Na severnem delu Mladinske ulice med pločnikom in voziščem bodo umeščene zelene površine. Med potekom del je bilo odstranjenih 6 dreves, ki bodo zasajena na nadomestni lokaciji, in sicer pri pasjem parku.
Investicija, vredna 94.624,88 EUR z DDV, bo predvidoma zaključena v prvi polovici avgusta, so sporočili iz mariborske občine.
Olimpijski festival Evropske mladine je največji večpanožni športni dogodek za mlade športnike med 14. in 18. letom. Maribor ga bo gostil prihodnje leto, v letu 2023, ko bo v Maribor zadihali z mladimi športniki iz kar 50 različnih držav.
Minulo nedeljo so v predstavili olimpijsko festivalsko himno, ki jo izvaja Tim Kores – Kori. Pri Ljudskem vrtu je v nedeljo Kori prvič zapel uradno himno festivala. Ta je v angleškem jeziku, saj jo bo, ko končno nastopi čas za Olimpijski festival Evropske mladine, poleg naših športnikov prepevalo tudi več tisoč udeležencev iz tujine, nosi pa naslov “EYOF – don’t give up when you hit the floor”.
Olimpijski utrip mesta
V nedeljo 26. junija je športni utrip mesta Maribor utripal po olimpijsko, po tem ko je Kori predsatvil olimpijsko himno, pa so obiskovalci z EMKEJ-em pa v njegovih ritmih “kruzali” po olimpijsko. Vsak udeleženec prireditve je prejel uradno zastavico festivala EYOF s katero so simbolično pospešili in prevetrili olimpijski utrip mesta.
“Eno mesto, eno srce – One City, one heart!” pa je uradni slogan prihajajočega OFEM-a 2023 v Mariboru. Ambasador festivala je sicer Filipa Flisarja, ki je spregovoril o časti, ki ga je kot ambasadorja takšnega dogodka doletela.
V mesecu juniju je MO Maribor skupaj z UKC Maribor (Kliniko za pediatrijo) v okviru evropskega projekta CD SKILLS v Domu pod Gorco in medgeneracijskem dnevnem centru TOTI DCA med starejšo populacijo izvedla hitro testiranje na celiakijo. Partnerji se bodo do konca poletja odpravili še v največji dom za starejše, Dom Danice Vogrinec ter najverjetneje tudi Dom starejših občanov Tezno.
Ena od aktivnosti projekta CD SKILLS je ocena trenutnega stanja obravnave bolnikov s celiakijo v regiji z uporabo orodij, pripravljenih v sklopu zaključenega projekta Focus IN CD. V projektu CD SKILLS partnerji razvijajo nove storitve za izboljšanje zdravstvenega sistema vključno z razvojem in testiranjem inovativnih pilotnih rešitev, namenjenih izboljšanju diagnostičnih metod in kakovosti življenja bolnikov.
Številnim bolnikom se celiakija odkrije z veliko zamudo, kar ima resne posledice za njihovo zdravje in splošno kakovost življenja, neodkriti ali nezdravljeni bolniki s celiakijo so namreč izpostavljeni tveganju za razvoj resnih zapletov bolezni, vključno z osteoporozo, boleznimi ščitnice, slabokrvnostjo itd. Predstavljena metoda hitrega odkrivanja bolezni s pomočjo dokazovanja protiteles v kapljici krvi je manj invazivna kot običajne preiskave, vendar še vedno dovolj zanesljiva.
Nespecifične gastrointestinalne težave
Projektni partnerji so se odločili za izvedbo presejalnih testov pri starejših, ker so le-ti redko vključeni v presejalne dejavnosti in imajo nespecifične gastrointestinalne težave, zaradi katerih pogosto ne poiščejo pomoči pri zdravniku, težave pa so takšne narave, da zdravniki takoj tudi ne pomislijo na celiakijo. Tako bolniki ostanejo brez diagnoze, kar vpliva na njihovo kakovost življenja in vpliva na višjo obolevnost in umrljivost.
Bolniki, pri katerih bo postavljen sum na celiakijo, bodo povabljeni na potrditvene preiskave. V primeru resnih zdravstvenih težav bo bolnikom ne glede na rezultate testiranja svetovan obisk pri ustreznem specialistu. Hitri testi za celiakijo namreč ne morejo nadomestiti usmerjenih preiskav, ki jih na podlagi zdravstvenih težav lahko predvidi zdravnik.
6. junija smo obeležili mednarodni dan celiakije V okviru projekta CD SKILLS partnerji vsako leto obeležujemo mednarodni dan celiakije, ki je namenjen predvsem ozaveščanju o celiakiji in edinem zdravilu zanjo – brezglutenski dieti. Slovenski partnerji projekta smo letos opozorili na problematiko starejših, ki jim je diagnoza celiakija velikokrat postavljena prepozno ali pa sploh ne. Med starejšimi odraslimi ostane neodkritih 80 % bolnikov. S tem namenom smo se odločili, da v letošnjem letu namenimo pozornost starejši populaciji in s tem razlogom smo hitro testiranje na celiakijo izvedli v dnevnem centru TOTI DCA, v naslednjih dneh pa tudi v Domu pod Gorco. Hitro testiranje poteka z odvzemom kapljice krvi, rezultati testov pa so znani že v desetih minutah. Na vsaki lokaciji je bilo izvedeno tudi predavanje o pomenu celiakije in diete brez glutena, namenjeno stanovalcem in obiskovalcem kot tudi osebju.
Celiakija je vseživljenjska sistemska imunsko povzročena bolezen
Projekt CD SKILLS, ki bo trajal do konca leta 2022, obravnava izzive javnega zdravstva pri obravnavi bolnikov s celiakijo v Podonavju. Celiakija je vseživljenjska sistemska imunsko povzročena bolezen in je posledica uživanja glutena, ki ga najdemo v pšenici, ječmenu in rži. Pojavi se lahko v katerem koli življenjskem obdobju, vendar se običajno začne v zgodnjem otroštvu. Ženske so prizadete dvakrat pogosteje kot moški. Edini način za zdravljenje bolezni je upoštevanje stroge brezglutenske diete. V kolikor se bolniki diete ne držijo, se lahko razvijejo resni zapleti.
Ena od dejavnosti projekta CD SKILLS omogoča zgodnje odkrivanje bolnikov s celiakijo s pomočjo hitrih testov v ogroženih populacijah in v prikrajšanih populacijah, kot so starejši. Pri tej dejavnosti bomo s preprostimi hitrimi testi (PoC) določali za celiakijo specifična protitelesa v populaciji starejših v domovih za starejše ali v dnevnih centrih. Test zahteva kapljico kapilarne krvi in daje rezultate v kratkem času od 5 do 10 minut. Ti testi se v mnogih okoljih uporabljajo v rutinski praksi. Pristop je manj invaziven kot odvzem venske krvi.
Bolniki bodo v dejavnosti sodelovali prostovoljno. Med odvzemom krvi bodo vprašani glede morebitnih simptomov, povezanih s celiakijo. V primeru pozitivnega rezultata hitrega testa kot tudi v primeru resnih težav bodo napoteni na nadaljnjo specialistično obravnavo.
Sinoči se je z izjemno povorko in nato atraktivnimi nastopi na Glavnem odru začel 34. Folkart.
Raznolikost podob, barve, narodne noše, kostumi in nastopi so Mariborčane odpeljali v skorajda domišljijski svet, ki pa vendarle obstaja, le drugačen je od tistega, ki smo ga vajeni.
34. Folkart se bo po včerajšnjem prvem nastopu odvil še na ulicah in končal v soboto v Dvorani Union.
Producentka Folkarta Alenka Klemenčič je poudarila, da so nastopi več skupin ponovno prinesli v Maribor tudi eksotiko, kot jo radi imenujemo, saj gre za plesne kostume, narodne noše, kulturo, običaje, ki so za nas posebni. Letos je nekaj skupin iz Južne Amerike, kjer so še posebej ponosni na svojo kulturo in običaje, kar tudi radi pokažejo.
Ne gre pa seveda niti brez domačih, slovenskih skupin, med katerimi je tudi Akademska folklorna skupina Študent, ki vsako leto začne in konča Folkart.
Mednarodna povorka se je odvila od Glavnega trga do Trga Leona Štuklja, kjer je postavljen Glavni oder.
Na Glavnem odru pa so se vse skupine predstavile s svojimi plesi. Ujeli smo prva dva nastopa – slovensko, domačo skupino AFS Študent in špansko Raíces de Aragón iz Zaragoze.
Pa tudi filipinsko skupino, ki ima sicer domicil v San Franciscu.
Nadaljnji program Folkarta po dnevih
Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Čile, Španija)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (Poljska)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Čile, Španija)
Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Braziija, Filipini, Poljska)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Braziija, Filipini, Poljska)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (Španija)
Petek, 1. julij
11.30, Europark: 34. FOLKART – povorka (Argentina, Brazilija, Čile, Filipini, Poljska, Španija, Slovenija)
Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Brazilija, Čile, Filipini, Poljska, Španija)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART – zaključek (Argentina, Brazilija, Čile, Filipini, Poljska, Španija, Slovenija)
Sodelujoče skupine v letu 2022
1/ Argentina – Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba
2/ Brazilija – Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile – Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini – Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska – Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija – Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija – Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor
8/ Slovenija – Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora
