V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Župan MO Maribor Saša Arsenovič je odločil, da z obravnave na prihajajoči 35. seji Mestnega sveta MO Maribor, 28. junija, umakne gradivo, ki ga je pripravilo podjetje Marprom, in sicer sprememba cenika prevoza s krožno kabinsko žičnico na Mariborsko Pohorja GMS – 707.
“Draginja, ki je že občutno zarezala v naša življenja prinaša nemalo skrbi za mnoge občanke in občane. Prav tako ne vemo natančno, kaj nas čaka v jesenskih mesecih. Po razmisleku in posvetovanju župan tako sporoča, da je višanje cen krožno kabinske žičnice, ki ga sicer upravičujejo mnogi argumenti, v tem trenutku sekundarnega pomena. MO Maribor bo skupaj z Zavodom za turizem Maribor in Regionalno razvojno agencijo naredila vse za dobro promocijo mariborskega Pohorja in si prizadevala, da bi čim več občank, občanov mariborske občine in sosednjih občin kot seveda tudi turistov koristilo storitve prevoza gondole,” so sporočili danes iz MO Maribor.
Vsekakor je z ohranitvijo trenutnih nizkih cen gondole sedaj prava priložnost za nakup letnih oz. paketnih vozovnic, zato ljubitelje Pohorja in zdrave rekreacije v naravi vabimo k nakupu.
Spomnimo…
Danes je potrebno za eno vožnjo odšteti 4 evre, za povratno vožnjo pa 6 evrov. Otroci od 6 do 15 let, dijaki, študentje, upokojenci in starejši občani nad 65 let, morajo plačati 2 evra za eno vožnjo, za povratno pa 3 evre. Točka je bila v preteklih tednih že večkrat predlagana, celo umaknjena. V prvem predlogu je bilo, da bi za enosmerno vozovnico morali odrasli plačati 9 evrov, za povratno vozovnico pa 13 evrov. In kakšne so nove predvidene cene? Še višje! Za enosmerno kar 12 evrov, za povratno pa 18 evrov.
“Imeli smo čisto nevzdržno ceno 4 evre v eno smer, 6 evrov povratna. Treba je bilo narediti nov elaborat, en del leti na elektriko, en del pa tudi na pravilno, zakonito obračunavanje amortizacije, tako da imamo še en izziv prilagoditev, uskladitev cene za posamične prevoze. Sedaj iz proračuna v višini več sto tisoč evrov, proti milijon kaže, sofinanciramo obiskovalce Pohorja, ne nujno meščane. Tako da bomo skušali interes naših meščanov zaščititi z nespremenjeno karto letne karte,” je pred zadnjo sejo dejal mariborski župan Saša Arsenović.
Dejal je, da naj bi cena letna vozovnice ostala enaka. Povedal je, da si ob vseh stroških, ki jih ima občina, ne morejo privoščiti sofinanciranja “luksuza”.
Predsednik sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Kazimir Miksić je po poročanju današnje izdaje časnika Večer pred dnevi odstopil s položaja. Preostale člane sveta zavoda, predstavnike ustanovitelja, naj bi vlada zamenjala v četrtek.
Miksić, ki je postal predsednik sveta zavoda aprila lani, je za Večer povedal, da se je za odstop odločil takoj, ko je nastopila nova vlada Roberta Goloba. “Te vlade ne podpiram in jo preziram,” je dejal. V odstopni izjavi naj bi zapisal, da je član stranke SDS in ne želi biti del nove vlade, “ki jo usmerjajo levičarski aktivisti”.
Svet UKC Maribor ima enajst članov
V četrtek naj bi bila na dnevnem redu seje vlade tudi točka o imenovanju novih predstavnikov v svete zavodov v slovenskih bolnišnicah, med drugim naj bi zamenjali tudi sestavo sveta UKC Maribor, še piše Večer.
Svet UKC Maribor ima enajst članov, od tega jih šest imenuje ustanovitelj, enega člana imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, enega Mestna občina Maribor, trije člani so iz bolnišnice.
VIR: STA
Trideseti. Jubilejni. Festival Lent 2022, ki bo mestu dajal ritem od 24. junija do 2. julija, je kot zvesti star prijatelj, h kateremu se vselej vračamo, pa tudi vznemirljiv nov znanec, ki prijetno preseneti.
Danes so skupno uspešno zgodbo predstavili javnosti ter svečano podpisali sponzorske pogodbe – dragoceno pomoč in zagotovilo, da bomo uspešno spisali tudi letošnjo, jubilejno, dodajo organizatorji.
Energetski vavčerji, s katerimi je želela Mestna občina Maribor pomagati najranljivejšim občanom pri soočanju s podražitvami ogrevanja, so na voljo že več mesecev, a kot kaže je zanimanja bore malo.
Zagotovljena denarna sredstva (200 tisoč evrov) je mariborska občina namenila in dala v izvedbo dvema organizacijama, in sicer Nadškofijski Karitas Maribor ter mariborski območni enoti Rdečega križa. Vsaki organizaciji je namenjeno 100 tisoč evrov.
Preverili smo namreč, koliko vlog so do zdaj prejeli in koliko sredstev je že porabljenih. Na Mestni občini Maribor so nam pojasnili, da so na Rdečem križu – OZ Maribor prejeli 284 vlog, od tega je pozitivno rešenih 271, kar za MO Maribor pomeni obveznost 18.079 evrov. Na Nadškofijski Karitas Maribor pa so prejeli 243 vlog, od tega je pozitivno rešenih 217, obveznost MO Maribor pa je 14.023 evrov.
Skupno so torej pozitivno rešili 488 vlog, to pa bo občinski proračun bremenilo za 32.102 evrov. Ostaja jim torej 167. 898 evrov. Na novinarski konferenci ob predstavitvi energetskih vavčerjev v domeni Maribora, so sicer povedali, da bodo sredstva na voljo pol leta, glede na to da je projekt zaživel s 1. marcem je za pričakovati, da bo do konca avgusta verjetno nekaj vlog še prišlo, a toliko, da bi porabili še kar 167 tisoč evrov verjetno ne.
Poraja se vprašanje, zakaj tako slab odziv? Je občina energetske vavčerje za socialno šibkeje sploh primerno komunicirala pri tistih, katerim so namenjeni? Med drugim ob iskanju vloge na spletni strani Nadškofijske karitas naletimo na povezavo, ki vodi na naslovno stran prenovljene spletne strani Mestne občine Maribor in ne do same vloge za energetski vavčer, kot bi moralo.
Ob kliku na povezavo, kjer piše da najdete vlogo, pa vas link pripelje na spodnjo stran – naslovno stran prenovljene strani mariborske občine.
V včerajšnjem neurju so bila podrta številna drevesa, ta so padla na cestišča, garaže, tudi vozila. Veter je odkrival strehe, meteorna voda je zalivala prostore.
Pestro je bilo tudi na Teznu v Mariboru, kjer je med bloki padlo več dreves. Bralec Damir Jasenčić nam je posredoval fotografije, kako je bilo na Prvomajski in Keleminovi ulici.
V času dogodkov večjega obsega “močnega vetra in neurja”, so na območju mestne občine Maribor zabeležili 59 dogodkov, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje.
Aktivirali so gasilce JZ GB Maribor, Bohova, Brezje, Dogoše, Malečnik, Maribor-mesto, Maribor-Pobrežje, Maribor-Studenci, Pekre, Radvanje in Zrkovci. Gasilci so na krajih dogodkov odstranjevali podrta drevesa iz cestišč, garaž in vozil, odkritih je bilo več streh na objektih, kjer so gasilci pomagali pri začasni sanaciji le-teh z avto lestvijo.
Odstranjen je bil podrt drog javne razsvetljave in nanošen lahki gradbeni material na cesto – obveščene so bile pristojne službe. Prav tako gasilci pomagajo pri sanaciji podrtega večjega šotora in podrtega spomenika, še poročajo.
Tako je bilo videti včeraj zvečer:
V kolikor naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com.
Na današanji, poletni solsticij, ko je najdaljši dan leta na severni polobli, se je množica pohodnikov odpravila z vznožja Mariborskega Pohorja do Trikotne jase, kjer je pričakala ob 5.04 sončni vzhod.
Sončev obrat ali solsticij velja za enega od dnevov moči, ko naj bi bile po starih izročilih meje med svetovi najtanjše. Pretakala naj bi se tudi posebna energija. In to posebno, pozitivno energijo je bilo danes možno čutiti na Mariborskem Pohorju, kamor so trumoma prihajali ljudje.
Sonce se je pokazalo med oblaki in se hitro dvignilo na nebo.
Ne samo Mariborčani. Med vsemi je bila tako tudi skupina Prekmurk, ki so se za to doživetje pripeljale uro vožnje s Prekmurja. Druga skupina je praznovala rojstni dan ene od pohodnic, ki so jo zjutraj presenetili in odpeljali praznovati rojstni dan na Pohorje, kjer je doživela enega najlepših trenutkov, ogled sončnega vzhoda.
Kljub zgodnji uri so prišli ljudje na Trikotno jaso prebujeni in dobre volje.
Iztok Tomšič iz Koče Trikotna jasa, ki je organiziral ogled letošnjega sončnega vzhoda, si je to noč nekaj do polnoči oddahnil, ko je videl, da neurja in dež ponehujejo, in upal, da se bo sonce zjutraj pokazalo.
In čeprav je bilo nekaj minut do pete zjutraj nebo nad Mariborom oblačno, se je sonce štiri minute po peti uri vendarle pokazalo in se počasi, a vztrajno dvignilo na nebo. Ljudje pa so navdušeno zaploskali. Tomšič in njegova ekipa so poskrbeli še za glasbeno spremljavo sonca.
Pohodniki so bili navdušeni tako nad soncem kot tudi organizacijo in dobro družbo. Nekateri so prišli celo iz Prekmurja, drugi so praznovali rojstni dan.
Martina Rauter, ki je organizirala “Ti samo pridi … po sončni vzhod” v prejšnjih letih, je bila seveda tudi letos zraven.
Sama organizacija letošnjega poletnega solsticija se je letos začela spontano.
Vsekakor so obiskovalci Pohorja v zgodnjih jutranjih urah doživeli tako lep vzpon, predvsem pa sonce, ki jih je nagradilo za njihov trud. Organizatorji pa obljubljajo, da se naslednje leto spet vidijo ob poletnem solsticiju oziroma sončnem vzhodu.
Martina Rauter z družboTudi potem, ko je bil že dan, so ljudje ostali na Pohorju.
Tudi tokratni poskus DUTB, da proda 100-odstotni delež Mariborske livarne Maribor (MLM) in terjatve v višini devet milijonov evrov do te družbe, je padel v vodo, so za STA povedali v DUTB. Prejete ponudbe naj bi bile namreč prenizke. Prodaja MLM bo sicer današnja tema obiskov ministrov Hana in Meseca v Mariboru.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je nov postopek prodaje MLM, ki ga opisuje kot priznanega proizvajalca aluminijastih tlačnih ulitkov in odkovkov iz bakrenih zlitin, začela septembra lani. Po poročanju časnika Dnevnik iz maja je nezavezujoče ponudbe oddalo več finančnih skladov iz tujine, med njimi nemški finančni sklad Mutares, in družba Kompas Shop.
A po pisanju časnika Delo z začetka junija naj bi Mutares na koncu edini oddal zavezujočo ponudbo, ki pa naj bi bila za DUTB prenizka. Slaba banka naj bi zato pristopila h kidričevskemu Talumu. Tudi ta posel pa je vprašljiv, saj ga novo vodstvo DUTB po neuradnih informacijah STA še preučuje.
Sindikati Podravja, katerih član je tudi sindikat delavcev MLM, pa so bili doslej močno nezadovoljni, ker je postopek prodaje podjetja potekal v tajnosti. Spomladi so se odločno postavili proti morebitni prodaji podjetja špekulantom in izrazili zahtevo po kupcu, ki bo MLM ohranil kot celoto in z vsemi delovnimi mesti ter imel s podjetjem dolgoročne načrte.
Prodaja MLM bo tako tudi tema današnjih ločenih obiskov ministrov za gospodarstvo Matjaža Hana in za delo Luke Mesca v Mariboru. Han ima namreč na sporedu obisk MLM, kjer se bo sestal z vodstvom in sindikatom, Mesec pa srečanje s Sindikati Podravja.
Zadnji poskus prodaje MLM je propadel leta 2018. Takrat naj bi se za družbo zanimal sklad KJK Capital, ki pa naj prav tako ne bi bil pripravljen odšteti toliko, kot so pričakovali v DUTB.
Mariborska livarna se je v težavah znašla v času finančne krize, ko je bila tik pred stečajem, nato pa so sprožili dve prisilni poravnavi, z drugo se je podjetje izognilo črnemu scenariju. Podjetje je krenilo po poti sanacije, a je njen pozitiven trend prekinila pandemija covida-19.
Družba MLM je v pandemičnem letu 2020 sicer zabeležila 2,1 milijona evrov čiste izgube, potem ko je ta v letu prej znašala 629.607 evrov. Čisti prihodki od prodaje so leta 2020 nanesli 30,5 milijona evrov, leta 2019 pa 40,5 milijona evrov, je razvidno iz Ajpesa.
Gospodarski minister Matjaž Han in minister za delo Luka Mesec bosta danes ločeno obiskala Maribor. Han bo med drugim obiskal Slovenski podjetniški sklad, mariborsko občino in Mariborsko livarno Maribor (MLM), kjer se bo sestal z vodstvom in sindikatom, Mesec pa ima napovedano srečanje s Sindikati Podravja glede prodaje MLM.
Kot so sporočili z ministrstva za gospodarsko razvoj in tehnologijo, se bo Han najprej srečal z uslužbenci v mariborski izpostavi ministrstva in obiskal Javni sklad RS za podjetništvo, nato se bo na delovnem kosilu sestal z županom Mestne občine Maribor Sašo Arsenovičem.
Obiskal bo tudi MLM, kjer se bo seznanil z delovanjem in načrti podjetja, ob priložnosti pa se bo srečal tudi s predstavniki sindikata delavcev.
Na koncu bo gospodarski minister obiskal podjetje Lumar, kjer si bo z vodstvom ogledal proizvodnjo in se seznanil z razvojnimi načrti podjetja. Po obisku v Lumarju, predvidoma okoli 16. ure, bodo Han, Arsenovič in direktor Lumarja Marko Lukić podali izjavo za medije.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec pa se bo sestal s predsednikom in člani Sindikatov Podravja. Sestanek bo potekal na pobudo sindikata v zvezi s prodajo MLM in prihodnostjo delavcev, so sporočili z ministrstva.
Po srečanju, predvidoma ob 14. uri, bo minister skupaj s predstavniki sindikata pred prostori MLM podal izjavo za medije.
Sindikati Podravja, katerih član je tudi sindikat delavcev MLM, so sredi maja izrazili nezadovoljstvo z dejstvom, da postopek prodaje MLM, ki je v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), poteka v tajnosti. Poudarili so, da so odločno proti prodaji podjetja špekulantom in da zahtevajo kupca, ki bo MLM ohranil kot celoto in z vsemi delovnimi mesti ter imel s podjetjem dolgoročne načrte.
DUTB je nov postopek prodaje, potem ko je prejšnji propadel leta 2018, začela septembra lani. Po poročanju časnika Dnevnik iz maja je nezavezujoče ponudbe oddalo več finančnih skladov iz tujine, med njimi nemški finančni sklad Mutares, in družba Kompas Shop.
A po poročanju časnika Delo z začetka junija naj bi Mutares na koncu edini oddal zavezujočo ponudbo, ki pa naj bi bila za DUTB prenizka. Zato naj bi DUTB pristopila h kidričevskemu Talumu, s katerim naj bi tudi podpisala dogovor o nerazkrivanju informacij glede prevzema proizvodnje MLM. Po neuradnih informacijah časnika naj bi pogovori tekli v smeri, da bi Talum prevzel proizvodnjo livarne, medtem ko bi nepremičnine ostale v lasti DUTB.
Na pogovor smo povabili Natašo Ritonija, ki skrbi za projekt OFEM 2023, olimpijski festival evropske mladine, ki ga bo gostil Maribor. Spregovorili smo o tem, kako daleč so priprave, kaj se dogaja dobro leto dni pred dogodkom in še marsičem zanimivem.
Intervju smo opravili na južni ploščadi Ljudskega vrta, kjer so pod tribuno tudi uradni prostori ekipe OFEM.
Lepo pozdravljeni gospa Nataša Ritonija, najprej me zanima za kakšen dogodek gre pri OFEM 2023?
Olimpijski festival evropske mladine je z več kot 30 letno tradicijo največji večpanožni športni dogodek za mlade športnike med 14 in 18 letom. Poteka pod okriljem evropskih olimpijskih komitejev. Je pa to prva izkušnja za te mlade športnike, da se srečajo z olimpizmom in nabirajo dragocene izkušnje za nadaljnja tekmovanja na poti do olimpijskih iger. Če govorimo o velikosti tega dogodka, lahko rečemo, da je to največji športni dogodek v zgodovini Maribora, v zgodovini regije, tudi nenazadnje na ravni države. Pričakujemo okoli 3600 tekmovalcev, potem še nekaj dodatnega spremljevalnega osebja, novinarjev, obiskovalcev, tako da računamo na kar precejšnje število ljudi. Mi se seveda tega dogodka v Mariboru zelo veselimo in glede na to, da Maribor je športno mesto z veseljem pričakujemo vse te športne tekmovalce.
Smo skoraj točno eno leto pred dogodkom, kaj je že storjenega in kdaj se začenja, torej kdaj je datum začetka tekmovanja?
Sam dogodek se začne naslednje leto 23. julija. Zgleda še veliko časa, ampak dejansko smo v tem trenutku čisto v samih pripravah na ta dogodek. V tem času smo uspeli sestaviti odlično ekipo motiviranih in zagnanih sodelavcev, ki na tem projektu delamo. Kar se tiče samega tima, je sestavljen iz posameznikov, ki prihajajo iz evropskega olimpijskega komiteja, tukaj smo mogoče malce drugačni v organizaciji, kot drugi organizatorji, se pravi imamo res aktivno podporo olimpijskega komiteja Slovenije, saj je njihovo znanje pri organizaciji tovrstnega dogodka neprecenljivo. Veliko sodelavcev je že obiskalo kar precej teh dogodkov v preteklosti, tako da nam svetujejo in pomagajo s svojimi izkušnjami. Potem drugi del ekipe pa je tukaj v Mariboru, skupaj pa trenutno dela 35 ljudi. Računamo, da bi ta številka do konca leta narasla na nekje 50 in potem še seveda naslednje leto še bomo potrebovali kar precej dodatnih sodelavcev, da bomo lahko tako velik dogodek izpeljali. Kar se pa tiče ostalih aktivnosti, pa moram reči da zelo dobro sodelujemo z različnimi deležniki na lokalni in državni ravni. V Mariboru nam je uspelo povezati ključne deležnike, kot ja Zavod za turizem, RRA, Narodni dom, MKC Maribor, seveda Mestno občino Maribor, ki nam pomaga s svojo podporo, pa filantropija na ravni države. Imamo tudi sklenjeno pogodbo z ministrstvom za obrambo, se pravi vojska se bo tukaj zelo aktivno vključila in te pomoči smo zelo veseli.
Predvsem kadrovske ali tudi s kakšnimi objekti, oziroma na kakšen način bodo pomagali?
Pomagali bodo kadrovsko, se pravi namenili bodo določeno število vojakov, ki nam bodo naslednje leto pomagali. Pomagali bodo tudi pripraviti prizorišče, pospraviti. Prav tako bodo pomagali z avtomobili, opremo in pa precejšen njihov prispevek bo tudi v tem, da bodo poskrbeli za prehrano za prostovoljce in pa osebje. Tukaj govorimo, da bodo kuhali za 1500 ljudi vsak dan, v posebnem šotoru na območju športnega parka na Taboru. Sodelovali bodo tudi na otvoritveni slovesnosti, tako da njihova pomoč je tukaj res dragocena. Sklenili smo tudi dogovor s policijo, tako da tudi policija se bo vključevala v ta dogodek in pa še številne druge manjše organizacije, tako da smo s tem projektom tudi dokazali, da lahko v mestu sodelujemo in nekako smo vsi prepoznali, da je to zelo pomemben projekt za mesto, tako v naslednjem letu kot tudi naprej.
Kako pa je s prizorišči, kje vse v Mariboru se bo dogajalo?
Ključna športna prizorišča se razdeljena na več nekih skupkov. Ključno je tukaj za nami, se pravi na tem območju imamo dva športa. Judo, bo potekal v dvorani Lukna, tenis pa bo na Teniškem klubu Branik, stadion kot tak bo namenjen otvoritveni slovesnosti, same prostore v stadionu pa bomo koristili še za druge aktivnosti, in sicer press center bo tukaj, potem bomo imeli tudi osebne prostore za prostovoljce, ki bodo v stadionu in pa koristili bomo VIP del, da VIP pogostitve.
Še dobro, da je Ljudski vrt obnovljen, kajne?
Ja, to je bila zelo pomembna pridobitev, zelo pomembna, kar se tiče tako velikega objekta, ki je pomemben, za otvoritveno slovesnost. Potem naslednja prizorišča, če se preselimo kar po vrsti, je UŠČ Leona Štuklja, kjer bo potekal rokomet, prav tako v dvorani Vrbanjska rokomet. Potrebujemo eno dvorano za punce, eno za fante. Pristan, ki bo namenjen plavanju, potem na drugi strani reke v Športnem parku Tabor bo potekala gimnastika, in sicer v obnovljeni dvorani Tabor, kjer bo tekmovalni del, in pa v dvorani Lukna, kjer se bodo tekmovalci pripravljali na nastope. Potem bomo teniška igrišča koristili za treninge tekmovalcev. Atletski stadion seveda za atletiko, potek skate park za tekmovalce v rolkanju. Potem gorsko kolesarstvo, ki bo pod Pohorjem, cestno kolesarstvo, ki bo potekalo v mestu. Pa seveda Draš center za odbojko in zelo pomembno prizorišče, košarka 3 na 3, ki bo potekala v centru mesta na Trgu Leona Štuklja. Tako da na trende, ki so trenutno v športu je pomembno, da se selimo v urbane športe, da se približajo tudi gledalcem. Mi temu trendu sledimo, zato smo tudi uvrstili na naš program košarko 3 na 3, ki je prvič na takšnem tekmovanju. Prav tako je prvič rolkanje, lani je bilo prvič na olimpijskih igrah v Tokiu, in pa prvič smo uvrstili v program tudi gorsko kolesarstvo.
Kaj pa prenočitvene kapacitete, glede na to koliko bo prizorišč in koliko je športnikov je gotovo ureditev prenočitvenih kapacitet kar logističen zaloga?
Seveda smo odvisni od tega koliko kapacitet imamo na voljo, toliko športnikov in osebja lahko namestimo, tu moram reči, da zelo dobro sodelujemo s Študentskimi domovi Maribor in pa z dijaškimi domovi. Mi smo zakupili vse razpoložljive kapacitete, ne samo v študentskih in dijaških domovih, temveč smo tudi rezervirali razpoložljive kapacitete v hotelih v mestu in okolici. tekmovalci in spremljevalno osebje bodo bivali v študentskih in dijaških domovih. Tukaj smo zelo odvisni od števila postelj, kot veste gredo nekateri domovi v prenovo, saj ne ustrezajo vsem standardom, za takšen nivo tekmovanja. Mi smo v mesecu aprilu v Mariboru gostili koordinacijsko komisijo evropskega olimpijskega komiteja, ki je skupaj z nami pregledala vsa prizorišča in pa tudi vse namestitvene kapacitete. Koordinacijska komisija, ki jo imenuje evropski olimpijski komite šteje pet članov, in so za nas kot neko posvetovalno telo, ki nam tudi pomaga, nas usmerja, nas opozarja na določene zadeve, da lahko tekmovanje izpeljemo v najboljši možni luči. Pri tem obisku se je pokazalo, da določene namestitvene kapacitete te ne ustrezajo standardom, tako da smo morali sprejeti določene ukrepe, to pa je za nas pomenilo tudi, da smo izgubili določeno število sob. Če to zelo poenostavim, skratka v pogodbi, ki smo jo podpisali z evropski olimpijskih komitejem, imamo zapisano, da lahko imamo en tuš in eno toaleto na štiri tekmovalce, v nekaterih študentskih domovih je to razmerje večje, tako da smo nekako uspeli pri določenih domovih, ki ne ustrezajo standardom, izpogajati številko šest. Torej da je šest tekmovalcev na en tuš, ponekod pa je ta številka še večja. Zaradi tega smo tudi izgubili določeno število sob. Tako da, glede na razpoložljive kapacitete seveda moramo prilagajati samo tekmovanje. Kar se pa tiče dejanskega številka, trenutno delamo na historičnih podatkih, torej koliko običajno pride tekmovalcev na eno tako tekmovanje, trenutno smo nekje na številki 3600 do 3800, konkretne številke za naše tekmovanje bodo pa šele naslednjega aprila.
Torej le malo pred tekmovanjem?
Tako je, takrat bomo mi točno vedeli koliko ljudi lahko pričakujemo. Ampak zagotovo jih ne bo manj, kvečjemu se nam lahko zgodi, da jih bo več.
Kaj pa iskanje rešitev zunaj mesta?
Ja vse opcije smo pregledali, tudi s koordinacijsko komisijo, vemo da imamo tudi v Rušah en dijaški dom, skratka, vse te zadeve smo pregledali, preverili. So pa seveda povezane z logistiko in pa, kar je še najbolj pomembno je to, da bi potem ti tekmovalci bili dislocirani in nekako odmaknjeni od tega tekmovanja. Bistvo tega tekmovanja pa je, da se športniki srečajo z olimpizmom, se prvi mi želimo za njih tudi kreirat eno tako posebno vzdušje.
Kot olimpijska vas?
Tako je, se pravi olimpijska vas bo na področju Štuka, bo zaprto območje, samo za športnike, tako da jih ne želimo od tega odmakniti, ker to bi potem pomenilo, da gremo na eno normalno tekmovanje iz svoje discipline. Ravno to, pa ni namen tega tekmovanja. Skratka, mi seveda imamo možnosti, da jih namestimo okrog Maribora, ampak najverjetneje reprezentance in pa športniki ne bi bili preveč zadovoljni s takšno rešitvijo. To so izzivi s katerimi se srečujemo, tako da smo v navezi z evropskim olimpijskim komitejem z našimi strokovnjaki tukaj, tako da preračunavamo in v kolikor se bo izkazalo, da morda teh kapacitet ni dovolj, bomo morali potem povleči določne ukrepe.
Kdo pa je pravzaprav organizator tekmovanja, je to olimpijski komite Slovenije, Mestna občina Maribor, OFEM?
Pogodba sicer je bila podpisana z Mestno občino Maribor in pa z olimpijskim komitejem Slovenije, ki sta tukaj kot podpisnika te pogodbe. Seveda pa ima vsak organizator možnost, da preda organizacijo določeni skupini, se pravi mi kot organizacijski odbor OFEM, smo dobili ta mandat, se pravi, da lahko organiziramo ta velik dogodek. Sicer pa kot organizacijska enota spadamo pod Šport Maribor.
Potem takem je organizator Šport Maribor, oz. Javni holding Maribor, saj Šport Maribor spada pod holding?
Za nas moram reči, da je to velika prednost. Zdaj ko se pogovarjamo tudi z ostalimi organizatorji tega tekmovanja, se nam je zgodilo to, da v enem letu bodo kar štiri izvedbe, to pa je posledica kovida ker sta bili dve izvedbi prestavljeni na letošnje leto. Kar je za nas pomenilo, da smo se organizatorji, še bolj povezavi, ker smo v nekem krajšem časovnem obdobju, si med seboj pomagamo, se primerjamo, vidimo na kakšen način bi lahko neke stvari zapeljali in tukaj imamo mi prednost, da smo del Športa Maribor, ki upravlja z večino športnih objektov. Ne samo da imamo športne objekte na voljo, imamo tudi vso osebje, ki pride zraven. S tem imamo lažje delo in nižje delo.
Kaj pa otvoritvena slovesnost, gotovo bo prečudovita, kako bo potekala, kaj nas čaka takrat?
Ja zdaj otvoritvena slovesnost bo potekala na stadionu Ljudski vrt. Mi pri otvoritveni slovesnosti moramo slediti vsem protokolom, ki so predpisani in so zelo podobni protokolom na pravih olimpijskih igrah. Je vključen seveda mimohod vseh športnikov, ki se zgodil, sledi prižig olimpijskega ognja in vsi pomembni govori, ki se morajo odvit pred samim začetkom.
Je skrivnost, kdo bo najvišji gost?
Mi seveda upamo na zelo visoke goste. Tudi upamo, na pokroviteljstvo predsednika, predsednice države. Potem tudi upamo morda, gostili gospoda Bacha, ki pa je predsednik olimpijskega komiteja.
Na tradicionalni slovesni podelitvi priznanja in nagrad Občine Duplek za leto 2021, so bile včeraj 18. 6. 2022, v Športni dvorani Duplek posameznikom in ekipam podeljene nagrade in priznanja.
Glonarjeva priznanja najboljšim učencem, ki so v šolskem letu 2021/2022 zaključili osnovnošolsko izobraževanje so prejeli UČENCI OŠ KORENA:
Gaja Krajnc
Zoja Treplak Vidovič
OŠ DUPLEK:
Milla Bratkovič
Enej Dančić
Miha Ekart
Larisa Gavez
Lana Kos
Neža Lonec
Tomaž Pernek
Gal Tepeh
Nik Tkalčič
Tia Horvat Zupančič
Jan Korošec
Žan Korošec
Alina Lilek
Kaja Mencigar
Nives Polanec
Sara Poštrak
Priznanje za perspektivnega športnika za leto 2021 so prejeli:
TIM KOPECKY (judo)
LARA VOHAR (judo)
ELA LEPENIK (judo)
NIKA PLAZAR (judo)
PATRIK VESENJAK (judo)
ŽAN HLEBIČ (judo)
ŽIGA ČRNČIČ (judo)
SARA ROJS (karate)
LAN POTOČNJAK PIHLER (karate)
NIK RAPIČ (karate)
Priznanje za športne dosežke za leto 2021 so prejeli:
Vanesa Majerič (ples)
Tilen Mulec (judo)
Nina Auda (judo)
Nike Taja Peček (judo)
Lana Plazar (judo)
Jani Senekovič (judo)
Tjaša Rojs (karate)
Gaja Rojs (karate)
Lejla Verbošt (karate)
Priznanje za vrhunske športne dosežke za leto 2021 so prejeli:
Niko Grajfoner (judo)
Jana Rojs (karate)
Jurij Beber (atletika)
Mark Kojc (triatlon)
Anina Kirbiš (triatlon)
Leopold Klampfer (atletika)
Staš Kokotovič (Judo)
Športnik leta občine Duplek za leto 2021 je postal:
Jan Ternjak Harc- karting
Županova priznanja so prejeli:
Nada Žmak
Miha Rojko
Marina Stopar
Milan Šamec
Karl Kacjan
Zinka Dokl
Glonarjeva plaketa je letos odšla v roke Kulturno umetniškemu društvo Franc Preložnik Dvorjane, zlati grb pa je prejelo Društvo upokojencev Duplek.
Za glasbeni program na letošnji prireditvi so poskrbeli Žan Hauptman z gosti ter Alina Bratovčak, Laura Petrinec in Patrik Šabeder.
Včeraj so na Muti na prav poseben način proslavili 140 let gasilstva na Muti. V uporabo so predali novi kovaški in gasilski muzej Muta.
Za začetek gasilstva na Muti uporabljamo letnico 1882, ko je takratna Občina Muta, zavedajoč se odgovornosti za požarno varnost, kupila prvo ročno brizgalno. Takratna posadka te brizgalne je delovala v okviru občine, saj se je enota imenovala trška brizgalna.
“Vsa nadaljnja leta so bolj ali manj dokumentirana, vsekakor pa bo današnji dan, 18.6.2022 zapisan v zgodovino gasilstva na Muti. Danes smo predali v uporabo novi gasilski muzej, v katerem so razstavljeni številni gasilski eksponati, vse od uniform, čelad, odlikovanj pa do različnih vrst gasilskih črpalk, ročnikov,” je ob tem dejal Mirko Vošner, župan Občine Muta.
Zdaleč največji razstavljen eksponat pa je gasilska lestev Rada-Krupp, narejena sredi 30. let prejšnjega stoletja. “Številna gasilska društva, tudi prijateljska iz sosednje Avstrije, so počastila visok jubilej, 140 let PGD Muta. Še enkrat, moje iskrene čestitke vsem gasilkam in gasilcem občine Muta, predvsem pa moja zahvala za vložen trud na področju požarne varnost in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,” je še dejal Vošner.
Na slovesni prireditvi Občine Muta ob 28. občinskem prazniku so podelili naziv častne občanke, pisna priznanja župana in pisna priznanja občine ter bronasti, srebrni in zlati grb.
Na slovesnosti so najvišji naziv častna občanka podelili nekdanji učiteljici matematike Mariji Jerčič, ki je v svojem delovanju v lokalni skupnosti pomembno prispevala na področju dela z mladimi, športa, taborništvu in drugem. Prejemnik zlatega grba je bil Frančišek Šrajner, ki je z vztrajnostjo deloval na področju podjetništva. Bronasti grb so podelili Otici Paridiž iz TD Muta, srebrni pa Janezu Tratniku iz PGD Muta.
Na slovesnosti so podelili še pisna priznanja občine in pisno priznanje župana. Pisno priznanje občine so dobili v Lokostrelskem klubu Muta, Miha Šrimpf in PGD Muta, pisno zahvalo župana pa so podelili Podjetju za gozdne gradnje in hortikulturo.
Ob 28. občinskem prazniku na Muti se odvija več dogodkov, s katerimi obeležujejo občinski praznik.
Med drugim so danes začeli z likovno kolonijo, ter imeli tekmovanje v pikadu in streljanju. Današnje dopoldne je bilo tako kulturno in športno obarvano, turnir v pikadu se je odvil v prireditvenem šotoru na Muti in udeležencev ni manjkalo.
Vsi pa so na v en glas zatrdili, da ni pomembno tekmovanje, ampak druženje, ki ga le-to prinaša. Pomerili pa so se tudi v streljanju.
Župan Občine Muta Mirko Vošner, pa je v dopoldanskem času v občinskih prostorih sprejel letošnje umetnike, ki bodo ustvarjali na tretji likovni koloniji na Muti.
Da se na Muti v okviru občinskega praznika dogaja marsikaj zanimivega, nam je zaupala tudi predsednica turističnega društva Otica Paradiž.
V Dupleku so nekoč že imeli pravico do izpiranja zlata iz reke Drave, danes so jo ponovno dobili. Naša ekipa je ujela ljudi, ki so prav danes izpirali zlato, zraven pa tudi nekaj domačinov in drugih obiskovalcev, ki so že načrtovali, kako dobro bi lahko živeli, če bi sami našli zlato.
Danes so Duplek obiskali iskalci zlata iz Zlatoličja, ki leži v sosednji občini Starše.
Nekoč so na črno izpirali zlato v reki Dravi
Grof iz gradu Vurberk je zalotil dva moška, ki sta na črno izpirala zlato v reki Dravi in nato Duplečanom podelil pravico do izpiranja zlata.
A ob Dravi niso bili sami, kar nekaj radovednežev je bilo tam, ki so si že meli roke, kaj vse bi lahko kupili in naredili, če bi sami našli zlato. Med njimi sta bila Simona in Matjaž Kosi, ki sicer na družbenih omrežjih kot Misticizem navdušujeta s svojimi skeči. Poleg njiju pa je še nekaj drugih izdalo svoje želje po bogastvu.
Dupleški župan Mitja Horvat je bil danes upravnik posestev v Dupleku, kjer so dobili pravico do izpiranja zlata. Zadovoljen je, da imajo v reki Dravi “šoder z zlatom”.
Ob podelitvi pravice do izpiranja zlata gre pravzaprav za igrane prizore, s katerimi so privabili obiskovalce k reki Dravi. Običaje izpiranja zlata bodo obudili in jih kot turistični produkt ponudili turistom,izletnikom in drugim. Več o zgodovini izpiranja zlata, podelitvi pravice do tega, pa je povedal Aleksander Furek iz Zlatoličja oziroma občine Starše, kjer že nekaj časa obujajo običaj izpiranja zlata ter drugih dogodkov ob reki Dravi. Skupaj z Duplečani pa bodo naredili še več za promocijo Drave in življenja ob njej.
Naraščajoče cene energentov vplivajo tudi na študentsko populacijo. Za stanovalce mariborskih študentskih domov so se stanarine od maja povišale za 11 odstotkov, v ljubljanskih študentskih domovih pa so od junija višje za šest odstotkov. Na Primorskem dviga stanarin do konca študijskega leta ne načrtujejo. To naj bi se zgodilo s 1. oktobrom.
V Študentskem domu Ljubljana so zaradi povišanja cen energentov in drugih okoliščin s 1. junijem bili prisiljeni dvigniti stanarine za slabih šest odstotkov, povprečna cena bivanja v domu zdaj znaša 77,25 evra na mesec, prej 72,08 evra, je za STA povedal Igor Brlek, v domu zadolžen za odnose z javnostmi. Ob tem se cene subvencionirane stanarine gibljejo med 61,23 in 108,89 evra.
Kot je pojasnil, podražitev velja enako za vse domove v Ljubljani in je sprejeta v skladu s pravilnikom o subvencioniranju bivanja študentov. V postavko stanarina so med drugim zajeti tekoči stroški in plače zaposlenih. V Študentskem domu Ljubljana, ki deluje kot javni zavod in razpolaga s 7500 ležišči v 29 domovih po mestu, se kot je povedal Brlek, trudijo, da čim manj obremenjujejo študente s stroški, k čemur po njegovem prepričanju prispeva tudi minimalno število zaposlenih glede na število stanovalcev.
V mariborskih študentskih domovih, ki razpolagajo z 2663 ležišči, so cene storitev zaradi dražitve energentov že s 1. majem zvišali za 11 odstotkov.
Upravni odbor mariborske univerze je ob tem dodal določilo, da se cene stanarin, parkirnin in ostalih storitev študentskih domov v tem letu ne uskladijo z letno stopnjo inflacije.
Prav tako so dodali, da naj se še nadalje intenzivno prizadeva za pridobivanje dodatnih sredstev in se v primeru pridobitve teh dodatnih sredstev cene storitev sorazmerno znižajo.
“Povprečna cena stanarine se je od 1. maja s 100,90 evra povišala na 112 evrov. Do takrat so se namreč povišali stroški na enoto za porabljeno vodo in komunalne storitve za okoli 20 odstotkov, za električno energijo pa kar za trikrat v primerjavi s petletnim povprečjem. Od takrat pa do danes so se stroški električne energije še dodatno povišali za osem odstotkov,” so za STA pojasnili na mariborski univerzi.
Ob tem so izpostavili, da je pri njih v ceno stanarine poleg ležišča vključena tudi brezplačna neomejena uporaba fitnes centrov v vsakem naselju, zunanjega fitnesa za športno rekreacijo in telovadnice ter kopališča Pristan.
Upravna enota Maribor je sporočila zaporo krajevnih uradov.
“Krajevni uradi, ki delujejo na območju Upravne enote Maribor, bodo zaprti od 20. 6. 2022 do predvidoma 18. 9. 2022. Hvala za razumevanje,” so sporočili.
V tem obdobju lahko stranke vse zadeve uredijo na sedežu Upravne enote v Mariboru, Ulica heroja Staneta 1, Maribor oziroma za informacije pokličejo na telefon 02 220 83 50.
Robert Golob je za našo medijsko hišo spregovoril tudi o tem kako on vidi decentralizacijo.
Pred našo kamero je stopil predsednik vlade Robert Golob, ki je povedal, da si želi decentralizacije, a ne za vsako ceno: “Decentralizacija je zagotovo ena izmed naših skritih adutov. Zakaj? Zaradi tega ker nas je v tej vladi kar nekaj, ki prihajamo iz periferije in zelo dobro poznamo to problematiko.”
Nekatere službe v roku leta dni s sedežem v Mariboru
“Hkrati pa se ravno na primeru Agencije za energijo se kaže, da takrat ko je decentralizacija izvedena zato ker je na tem področju dovolj kvalitetnega kadra in v energetiki ga je bilo, potem je ta centralizacija stalna. Se pravi ni odvisna od enega ministra, ki pride in potem gre ter se vse skupaj preseli nazaj.” Zato sta bili s predsednikom vlade tudi na obisku Maribora dve ministrici iz te regije, nam prizna.
“Ministrica za kmetijstvo in pa ministrica za digitalno preobrazbo sta prišli z namenom ogledovanja katere službe, kateri uradi bi se lahko, mogoče v naslednjih šestih mesecih, letu dni, preselili. Zato, ker bi to pomenilo, da imamo tukaj dovolj kvalitetne delovne sile, ki bi te naloge opravljali enako ali pa še celo bolj kvalitetno, kot na primer v Ljubljani. Ampak to je organska decentralizacija, ki sledi ljudem, ne pa prisilna decentralizacija, ko seliš urade, potem pa se ljudje vozijo 100 kilometrov, ker je bil urad prisilno preseljen,” še poudari Golob njegove vizije.
Verjamem v organsko decentralizacijo
“Tako da res verjamem v to naravno, organsko decentralizacijo in sem prepričan, da bova čez štiri leta, ko bova tukaj sedela rekla vau, to smo preselili, pa to, pa to,” še pogovor o decentralizaciji zaključi predsednik vlade RS Robert Golob.
Skupščina družbe Energija plus, ki je v 51-odstotni lasti HSE, je v sredo za novega direktorja družbe imenovala Alana Perca, dosedanjega prokurista.
Po nastopu smo govorili z njim in zaupal nam je, da se Energija plus srečuje z velikimi izzivi. “Najprej stabilizacija poslovanja, ki se jo je prejšnjo vodstvo že lotilo, rezultati so že vidni, se izboljšujejo, v vsakem primeru pa gre za ključne sinergije, ki jih imamo z našim večinskim lastnikom, to je holdingom Slovenske elektrarne, kjer dejansko gre za eno vertikalno povezavo proizvodnih virov in tistega, ki trži energijo in zemeljski plin in Energija plus je bila tukaj uspešna vsa leta.”
Povedal je, daje nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo. Sam na področju energetike dela 28 let. “To kaj se zdaj dogaja, noben ni pričakoval, kdorkoli kaj drugega reče, tisti ima stekleno kroglo, pa vemo, da te ni. Ko me ljudje sprašujejo, kaj narediti, vse kar rečem, predvidevam osebno, kar si mislim, a za takšnimi odločitvami težko stojiš, ker to je tako kot delnice, ko te vprašajo, koliko bo pa jutri vredno, ne vemo.”
“Dan, dva nazaj, ko se je objavilo, da bo po severnem toku 1 teklo 40 procentov manj zemeljskega plina je električna energija zrasla za 30 evrov pri 250, se pravi za 10 do 15 procentov, to se ni dogajalo nikoli v zgodovini.”
“Na trgu se bo moralo nekaj narediti”
Poudaril je, da se igramo z osnovnimi življenjskimi surovinami, energija – hrana, in tu se dogajajo pet, šestkratne podražitve: “To je zagotovo špekulativno. Ker primarno moramo vedeti, koliko so lastne cene proizvodnje električne energije, verjamem, da v preteklosti so bile te zelo nizke in takrat so proizvajalci energije trpeli, ker so bile mogoče celo pod njihovo ceno. danes so par krat višje od njihovih lastnih cen, tako da na trgu se bo moralo nekaj narediti.”
“Zagotovo se bo nekaj zgodilo pri tej regulaciji cen, kaj mi pričakujemo v zelo kratkem času”
Komentiral je tudi trenutne odločitve vlade, povedal je, da jih podpira: “Zelena transformacija in vse kar se more dogajati, ja, pa tudi pri cenah moramo skupaj nekaj narediti. Tako da zagotovo vsa mora podpora, vendar mora iti v smeri, da podjetja preživimo. Na kakšen način bo ta kapljica oblikovana? Mi si želimo, da je oblikovana tako, da naše poslovanje ne rabi biti profitabilno, ampak vsaj na pozitivni ničli.”
“Velikih, negativnih rezultatov, si podjetja ne moramo privoščiti, zato, ker so kapitalske ustreznosti teh podjetij zelo načete, ker se je energija podražila za preveč krat in dejansko takrat bodo naši lastniki nas morali dokapitalizirati, da bomo sploh preživeli,” še zaključi Perc.
Februarja je nemalo prahu dvignila postavitev smetnjakov pred Umetnostno galerijo Maribor. Le-te so postavili tik ob umetniško delo, ki je del forma vive.
“Delo Willa Nettleshipa “Poletno veselje”, ki je umeščeno pred UGM, je kot del Forme Vive v Mariboru že od začetka bilo zamišljeno kot preplet kiparske forme, arhitekture in narave,” je zapisala Aleksandra Gruden na družabnih omrežjih in ob tem delila nekaj fotografij.
Februarja je dejal, da bo sprožil vse postopke za prestavitev
Župan MO Maribor Saša Arsenovič je takrat komentiral postavitev potopnih smetnjakov: “Potopne smeti so preblizu forma vive, tega nismo vedeli, kaj šele si tega želeli.” Priznal je, da je investicija šla po svoje, in ob tem dodal, da je sprožil vse postopke, ki bodo peljali v smer prestavitve teh potopnih zabojnikov na bolj primerno lokacijo, tako, da ne bodo ogrožali Forma Vive.
A kot kaže se bodo ti postopki stekli precej počasi. Na zadnji redni seji je namreč župan Saša Arsenovič dejal: “Glede smetnjakov, smo to že takrat ko je to bilo najbolj boleče, odgovoril, da bomo, ko bomo celovito prenavljali, ker je to tam vezano na komunalno infrastrukturo, takrat vse skupaj prestavili. Zdaj ne moremo, ker če bi lahko, bi že takrat. Torej to ne bo letos.” Izjavi župana lahko prisluhnete spodaj.
Na današnji redni seji MO Maribor bi morali obravnavati Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Maribor za leto 2022. A so točko iz seje umaknili.
Mestni svetniki bi danes morali obravnavati elaborat o oblikovanju cen storitve oskrbe s pitno vodo in po predlogu, bi se zneski na položnicah Mariborskega vodovoda, precej povišala – za kar 23,8 odstotka. A mestni svetniki točke niso niti obravnavali, saj so jo na začetku seje, pri potrjevanju dnevnega reda iz le-tega tudi umaknili.
Za umik točke je glasovalo 20 svetnikov, 10 jih je glasovalo proti umiku točke elaborata o oblikovanju cen storitve oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Maribor za leto 2022.
Na eni izmed točk današnje redne seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor je bila predvidena tudi razprava o ceniku prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico na Mariborsko Pohorje. Točko so najprej umaknili iz obravnave in jo včeraj ponovno vključili. In to s še višjimi cenami. A točke z razrešitvijo dnevnega reda mariborski mestni svetniki niso potrdili in se ni umestila na današnjo sejo.
Očitno večina mestnih svetnikov v Mariboru ni za drastično podražitev vožnje z gondolo, saj niso potrdili točke in s tem ni uvrščena na današnjo sejo. Sicer pa je danes potrebno za eno vožnjo z gondolo odšteti 4 evre, za povratno vožnjo pa 6 evrov. Otroci od 6 do 15 let, dijaki, študentje, upokojenci in starejši občani nad 65 let, morajo plačati 2 evra za eno vožnjo, za povratno pa 3 evre.
V prvem predlogu je bilo predvideno, da bi za enosmerno vozovnico morali odrasli plačati 9 evrov, za povratno vozovnico pa 13 evrov. In kakšne so nove predvidene cene? Še višje, za enosmerno je bilo predvideno da se plača 12 evrov, za povratno pa 18 evrov.
A seveda, to po neumestitvi točke na današnjo sejo ne pride v poštev.
Na eni izmed točk prihodnje redne seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor je razprava o ceniku prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico na Mariborsko Pohorje. Točko so najprej umaknili iz obravnave in jo včeraj ponovno vključili. In to s še višjimi cenami.
Iz 6 na kar 18 evrov za povratno vožnjo
Danes je potrebno za eno vožnjo odšteti 4 evre, za povratno vožnjo pa 6 evrov. Otroci od 6 do 15 let, dijaki, študentje, upokojenci in starejši občani nad 65 let, morajo plačati 2 evra za eno vožnjo, za povratno pa 3 evre.
VIR: Mestna občina Maribor
V prvem predlogu je bilo, da bi za enosmerno vozovnico morali odrasli plačati 9 evrov, za povratno vozovnico pa 13 evrov. In kakšne so nove predvidene cene? Še višje! Za enosmerno kar 12 evrov, za povratno pa 18 evrov.
VIR: Mestna občina Maribor
“Imeli smo čisto nevzdržno ceno 4 evre v eno smer, 6 evrov povratna. Treba je bilo narediti nov elaborat, en del leti na elektriko, en del pa tudi na pravilno, zakonito obračunavanje amortizacije, tako da imamo še en izziv prilagoditev, uskladitev cene za posamične prevoze. Sedaj iz proračuna v višini več sto tisoč evrov, proti milijon kaže, sofinanciramo obiskovalce Pohorja, ne nujno meščane. Tako da bomo skušali interes naših meščanov zaščititi z nespremenjeno karto letne karte,” je pred dnevi dejal mariborski župan Saša Arsenović.
Dejal je, da naj bi cena letna vozovnice ostala enaka. Povedal je, da si ob vseh stroških, ki jih ima občina, ne morejo privoščiti sofinanciranja “luksuza”.
Mesečna vozovnica bi se iz 29 dvignila na 49 evrov, letna pohodniška vozovnica iz 120 na 220 in polletna iz 90 na 170 evrov.
V Mariboru bo v petek vrata odprl Muzej najstarejše trte na svetu, ki je prostor dobil v doslej zapuščeni stavbi nekdanje hladilnice, zdaj obnovljeni v sklopu evropsko sofinancirane ureditve Vojašniškega trga na Lentu. Muzej bo predstavljal zgodovino vinogradništva in Stare trte, ta konec tedna pa si ga bo mogoče ogledati brezplačno.
Kot je o današnji medijski predstavitvi muzeja povedal župan Saša Arsenovič, je ta zelo povezan s Hišo Stare trte v neposredni bližini, tako zgodovinsko kot tudi vsebinsko, saj se bosta v obeh zgradbah srečali preteklost in digitalizirana prihodnost.
Ob tem je spomnil, da je celotna vrednost investicije v območje Vojašniškega trga z objekti vredna skoraj 6,8 milijona evrov, pri čemer bodo skoraj pet milijonov evrov prejeli od Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnega proračuna. Samo v ureditev muzeja so vložili nekaj več kot 600.000 evrov, pri čemer računajo na vsaj pol milijona iz že omenjenih evropskih in državnih virov.
Podžupanja Alenka Iskra je povedala, da je upravljanje muzeja prevzel Pokrajinski muzej Maribor, ki bo poskrbel, da bo izročilo vinogradništva, ki zaznamuje Maribor, tudi strokovno podprto. Vsebina je sicer malenkostno spremenjena od prvih idej, saj se je to pri pripravi koncepta, ki ga želijo predstaviti obiskovalcem, izkazalo kot kakovostno in strokovno podprto.
Enološki in kulinarični del muzeja bo prevzel Zavod za turizem Maribor, ki že upravlja Hišo Stare trte. Med drugim bo v kletnih prostorih obiskovalcem ponujal vrhunska vina iz mesta in bližnje okolice.
Po besedah vodje projekta obnove Vojašniškega trga Teobalda Pajnika je bil objekt zadnjih 80 let zanemarjen. Ko so jeseni leta 2019 začeli obnovo, so naleteli na veliko umazanije, pri čiščenju pa so v kleti naleteli na originalni tlak iz peščenjaka. Ker je Zavod za kulturno dediščino želel, da ga ohranijo, se je odprtje nekoliko zavleklo, saj so morali spreminjati projekt.
Sicer pa so sprva objekt za evropska sredstva prijavili kot Vinogradniški muzej, zato so morali za dovoljenje za spremembo imena zaprositi sofinancerje, ki so se s tem strinjali.
Eden od soavtorjev vsebin v muzeju Oskar Habjanič iz Pokrajinskega muzeja Maribor je povedal, da razstava v njem izpostavlja najstarejšo trto na svetu v kontekstu urbanega razvoja Lenta in Maribora kot vinogradniškega središča Štajerske.
“Pri tem se opira na ohranjeno dediščino, ki dejstvo o izredni starosti samo še podkrepi. Na enem mestu je tako zbrano gradivo, ki govori o izjemni zgodovini stare trte, razvoju življenja in živahne obrtniške dejavnosti pa do razvoja Maribora v vinogradniško središče regije,” je dejal Habjanič.
Gradivo za razstavo so prispevali Avstrijski državni arhiv iz Dunaja, graški muzej Ioaneum, deželna arhiva iz Gradca in Celovca, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Zavod za turizem Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, časopisna hiša Večer, mariborska kmetijska fakulteta in številni posamezniki, med katerimi je posebej izpostavil mestnega viničarja Staneta Kocutarja.
Hkrati s stalno razstavo so se že ob odprtju odločili za postavitev dodatne začasne razstave, s katero se bodo poklonili Matiji Vertovcu, avtorju prvega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu v slovenskem jeziku in človeka, ki je navdihnil Franceta Prešerna, da je napisal Zdravljico.
Muzej bo odprt od torka do sobote med 11. in 18. uro, v nedeljo in ob praznikih pa med 11. in 16. uro, prvi konec tedna pa si ga bodo obiskovalci lahko ogledali brezplačno.
VIR: STA
Minuli petek je v Mariboru potekal svečani podpis listine »Konvencija županov« za podnebne spremembe in energijo. Kaj so župani sklenili pa v prispevku.
Minuli petek je v Mariboru potekal svečani podpis listine »Konvencija županov« za podnebne spremembe in energijo. Kaj so župani sklenili pa v prispevku.
“Dragi naši krajani, danes se mi obračamo na vas! Danes ponoči so nam iz našega poligona za gasilskim domom neznanci ukradli prikolico s katero smo prevažali razno gasilsko opremo za naše potrebe in posledično potrebe krajanov,” so zapisali v PGD Pekre.
“Niso okradli samo gasilcev ampak tudi ljudi, ki potrebujejo našo pomoč.”
Poleg vsega so povzročili tudi škodo na gasilskem poligonu, kjer so podrli ograjo, da so lahko prikolico odvlekli. “Na spodnji sliki je razvidno, za kakšno prikolico gre. Žal še nismo uspeli priskrbeti boljših slik, vendar gre za veliko srebrno prikolico za prevoz opreme. Prosili bi vse, ki bi karkoli vedeli ali videli, da nas kontaktirate na telefonsko številko 051680661 – predsednik društva ali 041327082 – poveljnik društva,” so zapisali.
MO Maribor daje velik poudarek izvajanju ukrepov trajnostne mobilnosti, ki pred motoriziranim prometom nudi prednost pešcem, kolesarjem in javnemu potniškemu prometu.
Ob tem namenu so danes predstavili projekte trajnostne urbane mobilnost in predali dva električna avtobusov ter avtomatske hitre polnilnice, ki so edine tovrstne polnilnice v širši regiji. Nabavili so jih v okviru projekta Efficience, sofinanciranega iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Mariborski župan Saša Arsenovič je dejal, da gre za enega od ukrepov, s katerimi občina pospešuje trajnostno urbano mobilnost. V obdobju dveh let naj bi občina nabavila še devet električnih avtobusov. “Vizija mesta je narediti najvišjo kvaliteto bivanja za prebivalce celotnega mesta, ne govorimo samo o centru, kjer si želimo več zelenja,manj hrupa, manj ogljičnega odtisa, ampak varne cone in ena izmed začetkov tega ustvarjanja je bil projekt povezave enega zelenega bisera ob Dravi s tistim v parku in tam je vizija: brez robnika od Drave do recimo Piramide ali parka, kar je tudi dobro ne le že pešce in kolesarje, temveč tudi za gibalno ovirane,” je dejal ob tem.
Polnilnici bosta v petih minutah napolnili dva 100% električna avtobusa IVECO E-WAY, dolžine 12 metrov.
V prihodnosti želijo razširiti tudi Mbajk, ki danes šteje že 10.000 uporabnikov, vse do Pohorja. Ena izmed vizij, ki so jih predstavili danes, je, da bi ohranili Maribor kot-15 minutno mesto, kar pomeni, da bi v tem času lahko obiskovalci dosegli vse od kulture, znanja, športa do trgovskega dela. Omenil je tudi, da je želja nekoč vzpostaviti pametno kartico, ki bi povezovala različne vsebine: električne avtobuse, kolesa, čolne.
Avtobusa se napolnita v zgolj nekaj minutah, z enim polnjenjem pa lahko avtobus opravi pet voženj. Podžupan Samo Peter Medved je dejal, da je do uvedbe električnih avtobusov prišla v primernem trenutku, saj smo v času energetske krize: “Delati moramo tudi na prometni infrastrukturi, ki pa ne sme ob tem zaostali. MOM je ob tem zavedanju v zadnjih treh letih naredila velike korake.”
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v okviru programa najbolj ogroženim drugič v tem letu dobavilo 372 ton različnih prehrambenih izdelkov, so sporočili z ministrstva. Prehrambene izdelke bosta partnerski organizaciji, Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije, dostavili na razdelilna mesta.
Ministrstvo je v okviru pomoči najbolj ogroženim oziroma operativnega programa za hrano dobavilo 98.820 kilogramov pšenične bele moke TIP 500, 60.960 kilogramov jajčnih testenin, 44.064 kilogramov brušenega dolgozrnatega riža, 84.000 litrov jedilnega rafiniranega sončničnega olja, 41.088 kilogramov konzerviranega fižola in 43.084 kilogramov konzerviranih pelatov.
Podrobnejše informacije o terminih razdeljevanja paketov s hrano in upravičenosti do izdelkov nudijo območna združenja obeh partnerskih organizacij.
V mesecu septembru je predvidena še ena dobava prehrambenih izdelkov.
Ministrstvo bo letos v okviru pomoči najbolj ogroženim oziroma operativnega programa za hrano sicer dobavilo več kot 1600 ton prehrambenih izdelkov.
Operativni program za hrano in osnovno materialno pomoč se sofinancira iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in se izvaja od leta 2014 z namenom zagotoviti pomoč materialno in socialno najbolj ogroženim osebam v Sloveniji v obliki prehrambenih izdelkov, kot so moka, testenine, riž, mleko, olje, konzervirana zelenjava ter z izvajanjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo socialno vključevanje materialno in socialno najbolj ogroženih oseb, so še dodali v sporočilu za javnost.
V Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) so na župana MOM Saša Arsenoviča naslovili poziv, da iz predvidene obravnave novega občinskega prostorskega načrta (OPN) umakne predvideno umestitev sežigalnice, ki je predvidena na območju v bližini Snagine sortirnice (EUP TA-18).
Njihovo obrazložitev objavljamo v celoti:
Predvidena umestitev sežigalnice je v nasprotju z vsemi občinskimi akti, ki bi takšen poseg v prostor sploh dovoljevali. Prav tako zanjo ni razloga, saj se je MOM sprejela Strategijo prehoda mesta Maribor v krožno gospodarstvo, v Trajnostni urbani strategiji pa izrazil voljo, da si mesto sežigalnice ne želi. Prebivalci Maribora vse bolj ločujejo odpadke, trenutno pa je takšnih, ki bi bili primerni za sežig in s tem za ekonomsko rentabilnost sežigalnice, manj kot 10% količin, potrebnih za delovanje sežigalnice v predvidenem obsegu. Povedano drugače, kar 90% odpadkov bi naj vozili od drugod!
Navsezadnje ni zanemarljivo, da se optimistični pričetek obratovanja sežigalnic predvideva v roku 7 let (2029-30), kar je časovno preveč oddaljeno, da bi lahko kakorkoli pripomoglo k blažitvi trenutne energetske krize. Ravno nasprotno, 7 let se bo ves denar kanaliziral v izgradnjo sežigalnice namesto v povečevanje deleža obnovljivih virov energije in izboljšave električnih omrežij.
Zaključek:
V LPR smo mnenja, da za umestitev sežigalnice ne more in ne sme odločati župan MOM Saša Arsenovič in njegova koalicija, temveč morajo o bistveni spremembi svojega življenjskega okolja odločati občani sami. V kolikor bo njegova koalicija v občinskem svetu predviden OPN, vključujoč sežigalnico, sprejela, pa v LPR napovedujemo izvedbo referenduma na sprejeti akt.
Prve aktivnosti osveščanja občanov bomo pričeli že v prihodnjih dneh. Hkrati pa napovedujemo, da bomo v imenu naše svetniške skupine LPR do predvidenega roka 3.7.2022, naslovili utemeljene pripombe na predmetno gradivo.
