Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Na območju Občine Lovrenc na Pohorju tudi danes nadaljujejo z zbiranjem podatkov o škodi, ki jo je minuli konec tedna tam povzročilo neurje. Po prvih ocenah škodo ocenjujejo na dobra dva milijona evrov, a ker ljudje še vedno sporočajo podatke, na občini pričakujejo, da bo številka o škodi še malo višja, so pojasnili za STA.

Na območju lovrenške občine, kjer še vedno niso odpravili vseh posledic lanskih neurij, so meteorne vode, plazovi in nanosi povzročili škodo v soboto in v noči na nedeljo. Takoj so stekle nujne sanacije in ocenjevanje škode, potekajo tudi že ogledi strokovnih služb, med drugim geologov oz. geomehanikov, ki bodo med drugim podali strokovna poročila, ki bodo podlaga za nadaljnje aktivnosti v primeru sproženih plazov.

Neurje je namreč poškodovalo več zemljišč, kjer so se sprožali plazovi in usadi. En plaz je odnesel in popolnoma uničil pomožne objekte, ki so se tam nahajali. Uničen je tudi zasebni vodovod, ki je služil za lastno oskrbo s pitno vodo.

Predvsem pa je veliko škode utrpela cestna infrastruktura; največ je škode na asfaltnih in makadamskih cestiščih, bankinah, propustih in na ostali pripadajoči infrastrukturi, so navedli na občini.

Trenutno v občini popolnoma zaprtih cest ni, saj so na vseh vzpostavili prevoznost, so pa zaradi nevarnosti posedanja cestišč na poškodovanih cestah izdali sklep o prepovedi prometa za vozila z večjo osno obremenitvijo od štirih ton.

Prepoved velja na celotnih cestah Lovrenc na Pohorju-Lehen-Uran, Slepnica-Lovrenc in Slepnica-Hojnik kapela ter na delu ceste na Kumen in na delu ceste Slepnica-Cig.-Štancer (mimo Štancerja do Homarja), je zapisano na spletni strani občine, kjer dodajajo, da prepoved velja tudi za vse javne poti, ki se navezujejo na omenjene ceste.

Med drugim je bila v tokratnem neurju popolnoma uničena tudi javna pot, ki vodi do manjšega zaselka hiš. Pot so začasno sanirali, tako da lahko prebivalci dostopajo do svojih domov. Sicer pa se je velika škoda pojavila tudi v hišah, kjer je zalilo kleti, so izpostavili na občini.

Medtem na območju Občine Lovrenc na Pohorju še vedno niso v celoti odpravili posledice lanskih neurij, še posebej to velja za tiste posledice, katerih sanacija terja velika finančna sredstva. “Tečejo postopki morebitnega državnega sofinanciranja, saj sami tako velikih sanacij ne zmoremo,” so navedli na občini.

Tokratno neurje sicer ni povzročilo škode na enakih območjih kot lani. Lani je neurje pustošilo predvsem v zaselku Kumen, letos pa v zaselkih Rdeči breg in Recenjak, v samem Lovrencu in delno tudi na Kumnu.

vir: STA

V aprilu smo poročali o tem, da je mariborski župan Saša Arsenovič napadel otroka. Sam sicer zanika, da je prišlo do fizičnega obračuna in trdi, da se je zgolj odzval na vandalizem.
Po incidentu se je zvrstil val ogorčenj, številni so ga pozvali, da mora nemudoma odstopiti. Takrat je dejal, da tega ne namerava storiti, tokrat pa je svojo odločitev potrdil še v pismu, ki ga je posredoval svetniškim skupinam in kjer je jasno razvidno, da ne bo odstopil.

 “Občan Saša Arsenovič (gospod ali župan zame več ni) se je čudežno spreobrnil in vabi k “sodelovanju” vse svetnike. Vabilo je cinično, neiskreno in zadnji poskus reševanja kontaminiranega župana. Sam takšno vabilo zavračam. S tem tvegam napade, obsojanja o nesodelovanju in tožbe, a vem, da sem na pravi strani zgodovine,” je zapisal Matic Matjašič iz Liste mladih. Povezujemo.

Med drugim je zapisal: “Hvala za poslano vabilo, a je vabilo cinično in neiskreno. V celotnem mandatu, ste zgolj nekajkrat sklicali srečanje vseh svetniških klub (nekajkrat smo tisti kritični do župana celo izpadli iz mailing liste klub svetnikov, kot je bilo priznano na zadnji seji). To je bilo zgolj ko ste nekaj potrebovali – več glasov od zagotovljenih, tokrat pa z namenom, da o tem obvestite medije ter si nadenete angelski sij župana, ki je kao za sodelovanje z vsemi, a interes je kot vedno egoistični, “reševanje vojaka Saše” ob incidentu, ki je neopravičjiv. Svoje iskreno mnenje o sodelovanju in poslušanju ostalih, ste zelo očitno kazali skozi cel mandat, arogantni odgovori, cinizem v vsakem stavku ter pomenljivo zavijanje z očmi so zaznamovali vaš mandat, vaš odnos do mesta in občanov pa ste z napadom na mladoletnika zgolj razgalili še širši javnosti.”

Več v objavi spodaj.

“Mislim, da tudi takšnih otrok si ta družba ne želi, niti ne zasluži.” Stavek, ki je dodatno šokiral številne.

Izguba koalicijskih partnerjev

Pred sejo mestnega sveta, na katero sicer župana zaradi slabega počutja ni bilo, je Josip Rotar – Lista kolesarjev in pešcev dejal, da so kot koalicijski partnerji ob novici bili šokirani in smo tudi sami zahtevali pojasnila. Pričakovali so odstop, nato pa, kot je dejal Rotar namesto odstopa slišali, kako se župan cinično sprašuje, kam gre družba, ki tolerira nesramne, predrzne otroke. Sporočili so, da izstopajo iz koalicije.

Po nekaj dneh je o izstopu obvestil tudi Igor Jurišič, Stranka mladih-Zeleni evrope. Županu so sicer podali predlog, da se odpravi na dopust do 21. junija ter nato odstopi, saj v tem primeru ne bi bilo potrebno razpisati novih volitev, a tega ni sprejel.

Na incident so se odzvali tudi drugi svetniki, ki so poudarili, da nasprotujejo vsaki obliki nasilja in da pričakujejo odstop župana. Več TUKAJ.

V sredo lahko prinesete na Mariborsko tržnico oblačila, ki so se vam “skrčila” ali pa jih ne nosite več. Od 15. ure naprej bo namreč tam izmenjevalnica oblačil.

Spomladanska izmenjevalnica oblačil bo torej 11. 5. 2022, ob 15. ure naprej na Mariborski tržnice. Obiskovalci lahko prinesejo oblačila, ki ji ne nosijo več, da jih zamenjajo za druga, ki jih prav tako prinesejo drugi obiskovalci. Ob tem pa velja, da morajo biti ta oblačila čista, urejena, cela in ne strgana, skratka uporabna.

Tovrstne izmenjevalnice so vse bolj pogoste. Po eni strani namreč pomenijo marsikomu prihranek denarja, ker mu ni treba kupiti novih oblačil, po drugi strani so ozaveščevalne, kar se tiče zmanjšanja potrošništva, sploh hitre mode, pri kateri ljudje po trgovinah velikokrat kupijo manj kakovostna, a poceni oblačila, ki ji morajo kaj kmalu odvreči. Izmenjevalnica še uporabnih oblačil pa preprečuje, da bi ljudje metali oblačila v odpadke. S tem pa so izmenjevalnice oblačil dejansko tudi okoljevarstvene.

Na Oddelku za perinatologijo (porodnišnica) se omogočijo obiski, vendar zgolj na eno zdravo odraslo osebo ob izpolnjevanju pogoja PCT, so sporočili iz UKC Maribor.

Ure obiskov:
– med tednom od 16.00 do 17.00,
– med vikendom in ob praznikih od 14.00 do 15.00.

Na ostalih oddelkih ostaja omejitev obiskov

“Na ostalih oddelkih v UKC Maribor ostaja omejitev obiskov nespremenjena – obiski se zaenkrat dovolijo izjemoma in maksimalno eni (1) zdravi osebi, brez znakov okužbe dihal, ki izpolnjuje pogoj PCT v primerih: hospitaliziran mladoletnik, hospitalizacije odraslih nad 7 dni, obiski kritično bolnih in paliativnih pacientov ne glede na trajanje hospitalizacije, izjeme po presoji lečečega zdravnika,” so še sporočili.

V juliju se bo v Beogradu odvijalo svetovno prvenstvo v prostem potapljanju. Minuli vikend pa smo se ustavili v Pristanu, kjer se je odvijal Navdih 2022, gre za eno zadnjih možnosti za izpolnitev norm za uvrstitev v državno reprezentanco.

Slovenski tekmovalci so bili sicer izjemni že na uvodni tekmi letošnjega leta v Innsbrucku in Beogradu postavili zavidanja vredne rezultate. Tako upravičeno pričakujejo, da se bodo tudi junija vrnili z novimi dosežki.

Kako pa je bilo v Pristanu, pa si oglejte v prispevku spodaj.

Večer poroča, da je mariborski župan Saša Arsenovič podpisal sklep in z njim Javni zavod Gasilska brigada Maribor zavezal k izplačilu premalo izplačanega regresa za malico med nočnim delom v obdobju med letoma 2010 in 2015. A denarja na račun še niso prejeli.

Direktor Aleš Ciringer je sicer za Večer dejal, da so čakali, da korekcijo finančnega načrta potrdi še občina in po zadnjih informacijah naj bi korekcijo odobrili v četrtek. Po mnenju Aleksandra Ogrizka, nekdanjega predsednika sindikata poklicnih gasilcev Slovenije, je zavlačevanje nedopustno. Dejal je, da je direktor obljubil, da bo razlika plačana 15. marca, a naj bi se izgovarjal na občino. Meni, da se ne more sprijazniti, da je izgubil tožbo. Tožba je bila sprožena za obdobje desetih let.

Občina je sicer za svoje petletno obdobje denar gasilcem že izplačala. Kot zapišejo na Večeru jim je denar ostal dolžen zavod.

Nezadovoljstvo zaradi premalo izplačanih covid dodatkov

Kot v nadaljevanju zapišejo na Večeru so nezadovoljni tudi za to, ker naj bi dobili premalo izplačane covid dodatke. “V času trajanja epidemije je tako Javni zavod Gasilska brigada Maribor zaposlenim izplačal 435.536,67 evra dodatkov, to v povprečju znaša 5247,43 evra na zaposlenega, kar je v skladu z opisanim dogovorom in pomeni, da tudi drugi poklicni gasilci v državi niso dobili več,” za Večer pojasnjuje Ciringer.

Nekateri gasilci pa se s pojasnili direktorja ne strinjajo. Ogrizek je tako sprožil novo tožbo. Želijo si da dobijo izplačano tudi razliko 25 odstotkov na vse oddelane ure.

Več TUKAJ.

Pevci Obrtniškega pevskega zbora KD Pavza so včeraj v selniškem Hramu kulture A. Tovornika obeležili 40 let delovanja. Ob tej priložnosti so priredili tradicionalni koncert, ki so ga tokrat popestrili člani glasbene skupine Gemaj.

Obrtniški pevski zbor KD Pavza letos praznuje 40-letnico svojega delovanja. “Ob tej priložnosti smo s petjem zahvalili publiki za dolgoletno podporo,” pravijo pevci zbora. Večer je bil nekaj posebnega, ne le za slavljence, temveč tudi obiskovalce, ki so po dveh letih premora zardai epidemije, tokrat uživali še bolj.  V goste pa so pripeljali glasbeno skupino Gemaj.

 

 

 

Vlada je na četrtkovi seji v veljavni načrt razvojnih programov do leta 2025 uvrstila obnovo oddelka za demenco in pritličja Doma starejših občanov Tezno. Vrednost investicije je ocenjena na skoraj 2,3 milijona evrov, izvedli pa jo bodo še v letošnjem letu.

Kot so po opisni seji vlade sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, načrt predvideva obnovo 1300 kvadratnih metrov pritlične etaže doma in ureditev treh ločenih stanovanjskih skupnosti. V vsaki od enot načrtujejo tudi ureditev dnevnega prostora, kuhinje, jedilnice in negovalne kopalnice.

Z obnovo prostorov bodo v omenjenem mariborskem domu za starejše ukinili triposteljne sobe in uredili 14 enoposteljnih ter 11 dvoposteljnih sob z lastnimi kopalnicami za 36 stanovalcev. Ob tem bodo še zamenjali okna v vseh sobah.

Z izvedbo investicije bodo izboljšali bivalni standard stanovalcev, zagotovili varnejše bivalno okolje za stanovalce in delovno okolje za zaposlene, uredili pa bodo tudi poti za preprečevanje širjenja morebitnih okužb ter možnost vzpostavitve sive in rdeče cone. Sredstva za investicijo bo zagotovilo ministrstvo, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Vir: STA

V Recenjaku v občini Lovrenc na Pohorju gasilci PGD Lovrenc na Pohorju zavarovali most, ki vodi do dveh domačij in ga je včeraj poškodovala meteorna voda. Uredili so začasni osebni dostop za prebivalce. Pogodbenik je z gradbenim strojem odstranil ostanke uničenega mostu in omogočil odtekanje vode, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje. Ob 12.20 so gasilci na delu, saj poročajo o novih plazovih in zdrsih.

Spomnimo..

Ob 0.23 je v naselju Recenjak v občini Lovrenc na Pohorju zemeljski plaz poškodoval stanovanjsko hišo in pomožne objekte. Gasilci PGD Lovrenc na Pohorju so s pomočjo delovnega stroja začasno očistili plaz in okolico hiše. Strokovne službe so pregledale plaz in izdale navodila za sanacijo, ki se bo nadaljevala v prihodnjih dneh. Ker je bila možnost ponovnega plazenja, hiša ni primerna za bivanje, zato so stanovalce preselili na varno.

Ob 1.35 je v ulic Rdeči Breg v občini Lovrenc na Pohorju meteorna voda zalila kleti stanovanjskih objektov. Gasilci PGD Lovrenc na Pohorju so vodo izčrpali.

Obvestilo Občine Lovrenc na Pohorju:

foto: Občina Lovrenc na Pohorju

Družba Gen-I bo s 1. julijem ceno zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce zvišala tudi za tiste, ki so plin pri družbi kupovali že pred 25. februarjem, ko je družba objavila nov cenik za nove uporabnike. Cena bo tako za vse znašala 0,06088 evra na kilovatno uro (kWh) z DDV, medtem ko je prej 0,03284 evra.

Gen-I je v petek na svoji spletni strani objavil, da bosta 1. julija začela veljati nova redna cenika za dobavo zemeljskega plina gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem.

“V Gen-I redno preučujemo razmere, ki v Evropi in svetu vplivajo na cene energentov, ki jih odkupujemo za vas. Te so v drugi polovici leta 2021 dosegle najvišje zgodovinske vrednosti. Predvidevanja so bila, da se bodo po zimskih mesecih razmere umirile, a je nepredvidena vojna v Ukrajini stanje ponovno zaostrila. Zato se moramo tudi mi prilagoditi spremembam na nakupnih trgih in uskladiti svoje cene z njimi,” so pojasnili.

Cena za dobavo zemeljskega plina bo na novem rednem ceniku znašala 0,04990 evra na kWh brez davka na dodano vrednost (DDV) oz. 0,06088 evra na kWh z 22-odstotnim DDV.

Ta cena je že od 25. febraurja veljala za nove uporabnike, medtem ko je družba obstoječim zagotovila nespremenjene cene do poletja 2022.

Za uporabnike, ki so pogodbo sklenili pred 25. februarjem, je cena trenutno 0,02692 evra na kWh brez DDV oz. 0,03284 evra z DDV.

Plin bo tako dražji za okoli 85 odstotkov, ta postavka pa, kot je v začetku marca pisal časnik Finance, predstavlja okoli 40 odstotkov končne cene. Tako bo ta višja za okoli tretjino.

Nekateri drugi slovenski dobavitelji zemeljskega plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce so nove podražitve uvedli že z majem.

Istrabenz Plini in z njimi lastniško prepletena Plinarna Maribor sta cene za obstoječe odjemalce zvišala z 0,07564 na 0,09498 evra za kWh uro z DDV, cene za nove odjemalce, ki so pogodbe sklenili po 17. decembru lani, pa bodo skupaj z davkom presegle 0,12 evra.

Petrol, ki je novo podražitev sprva napovedal za 1. april, a je nato spremembo cenika preložil na začetek maja, je novo redno ceno postavil pri 0,051179 evra, medtem ko je prej znašala 0,03752 evra na kWh z DDV.

V družbi E.ON Ljubljana, od koder pa so okoli 28.000 odjemalcev elektrike in 1000 odjemalcev zemeljskega plina že obvestili celo o tem, da bodo v naslednjih mesecih postopoma prenehali z dobavo električne energije in zemeljskega plina, se je cena zvišala z 0,073139 na 0,182939 evra na kWh z DDV.

Energetika Ljubljana je dodatno podražitev napovedala za 15. maj, in sicer se bo cena zvišala z 0,04850 na 0,07275 evra na kWh z DDV.

Gen-I je v petek objavil tudi nove cene tarif na rednem ceniku električne energije za male poslovne odjemalce, ki bodo začele veljati 1. julija. Cene bodo višje za od okoli 28 do okoli 31 odstotkov odstotkov, in sicer se bo cena višje dnevne tarifne postavke v času (VT) zvišala z 0,08899 na 0,11399 evra na kWh, cena manjše dnevne tarifne postavke v času (MT) z 0,06969 na 0,08999 evra na kWh in cena enotne tarifne postavke (ET) z 0,08249 na 0,10799 evra na kWh.

Cene mesečnega nadomestila, znižanega mesečnega nadomestila ob koriščenju EKO popusta za prejemanje računa v elektronski obliki in dodatka za izbiro vira energije na rednem ceniku električne energije za male poslovne odjemalce bodo ostale nespremenjene.
Vir: STA

Danes so prostovoljni gaislci in gasilke PGD Muta svojemu namenu – slovesno – predali dve novi vozili. Gre za vozilo GVL-1 ter reševalni čoln. Ob tem pa so s Florjanovo mašno slovesnostjo obeležili tudi 140 let gasilstva na Muti.

V spremstvu Kmečke godbe Pernice so v paradi zakorakali v cerkev kjer se je najprej začela Florjanova mašna daritev. Slednji je pred cerkvijo sledila predaja in blagoslov novega gasilskega vozila GVL-1 ter reševalnega čolna, v skupni vrednosti 220 tisoč evrov. “Pri nabavi nove predvsem pa sodobne tehnične opreme je znatno prispevala svoj delež v okviru razvojnih programov Občina Muta. Vse skupaj je velika pridobitvi za naše gasilsko društvo, predvsem pa za še večjo varnost naših občanov,” je dejal župan Mirko Vošner.

V PGD Muta pravijo, da je pridobitev zelo pomembna, saj so v zadnjem času priča intervencijam zaradi vremenskin nevšečnosti, kot so plazovi, naraščajoče vode, vetrolomi ipd., prav tako potrebujejo čoln tudi v iskalnih akcijah na reki Dravi.

 

Toplejši dnevi kar kličejo po ohladitvi s sladoledom. Večina sladoledaric je svoja vrata že odprla. Obiskali smo tisto v Selnici ob Dravi, ker za podjetje diha cela družina.

Njihova družina je od prodaje sadja, prišla do sladoleda, ki je izjemno priljubljen. Ko ponudijo novost, ta hitro postane hit. Lokacija pravijo, da ne bi morala biti boljša, saj daleč okoli ni sladoledarice, njihova pa je postavljena ob glavni cesti. Čaka jih še nekaj dela, lastnik nam razkrije, kakšne so želje za investicije v prihodnje. Več v prispevku.

Odprti so od sredine marca, njihov delavnih je od desete ure dopoldne pa do devete ure zvečer, poleti pa se zna zgoditi, da za kakšno uro tudi podaljšajo.

Iz Mestne občine Maribor so sporočili, da je na Treh ribnikih v Mestnem parku včeraj, 6.5.2022, v dopoldanskem času bil opažen svetli madež neznanega izvora.

Center za obveščanje je nemudoma obvestil pristojne službe in na prizorišču so bili policisti, gasilci, civilna zaščita, oba koncesionarja in Skupna služba varstvo okolja SOUM. Gasilci so zaščitili prelive in opravili osnovne preiskave vode. Aktiviran je bil laboratorij iz Nigrada in mobilni laboratorij NLZOH, iz vzorčene tekočine se bo v nekaj dneh izvedelo več.

Ni prišlo do hujše ogroženosti življenja v ribnikih

“Kljub madežu tako ribe kot želve v obeh ribnikih normalno živijo, kar je veliko olajšanje. Zaenkrat se ocenjuje, da ni prišlo do hujše ogroženosti življenja v ribnikih. Stanje bo spremljano in v prihodnjih dneh sanirano,” še sporočajo iz mariborske občine.

V mesecu maju 2022 bo v Mariboru pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in s sodelovanjem NK Maribor potekala tradicionalna akcija zaščite pred klopnim meningoencefalitisom »Zdravo v naravo«.

Pobudnik akcije, ki traja že enajsto leto zapored in je kasneje postala vse slovenska, je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Tudi tokrat se bodo prebivalci Maribora in okolice lahko v času akcije cepili po znižani ceni.

Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Kljub visoki verjetnosti okužbe se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi, zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni, so zapisali na mariborskem zdravstvenem domu.

Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva (drugi odmerek sledi 1-3 mesece po prvem, tretji pa 5-12 mesecev po drugem). Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Pri osebah starih 60 let ali več so poživitveni odmerki priporočljivi na tri leta. Cepljenje ni priporočljivo za osebe z akutno vročinsko boleznijo in tiste, ki so alergični na jajčne beljakovine ali sestavine cepiva.

Cepljenje je na severni ploščadi Ljudskega vrta

Zaradi želje po zvišanju stopnje precepljenosti vseh občanov in navijačev NK Maribor, odraslih in otrok, bo akcija “Zdravo v naravo” potekala na lokaciji:
– Stadion Ljudski vrt, na severni ploščadi, v medijskem središču, v soboto 7. 5. 2022, od 8.00 do 20.00 ure.

Na cepljenje se je treba obvezno naročiti.

Občani se lahko za cepljenje prijavijo:
– preko spletne aplikacije https://prizdravniku.si/#/vrsta/07883/488
– vsak delovni dan od torka 19. 4. 2022 do petka 6. 5. 2022, od 7.00 do 15.00 ure, na tel. številki 02/22 86 200,

Cena cepiva proti KME, bo na ta dan znašala 20 evrov.

Plačilo bo možno samo s plačilno kartico. Kdor ima cepilno kartico, naj jo prinese zraven. Izdaja nove cepilne knjižice znaša 5 evrov.

Priporočljiv presledek med cepivom proti covid-19 in ostalimi cepljenji je 14 dni, da se izognemo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov, so zapisali na mariborskem zdravstvenem domu. 

Cepijo se lahko samo zdravi občani brez suma na covid-19. Mariborski zdravstveni dom prosi, da ob prihodu na lokacijo upoštevate navodila NIJZ glede preprečevanja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

V tokratni oddaji Na glas smo se posvetili razvojnim projektom v občini Duplek. Ob tem pa tudi, kakšen servis nudita občina in občinska uprava svojim občankam in občanom.

Gosta v oddaji sta bila župan Mitja Horvat in direktorica občinske uprave Natalija Jakopec. Predstavila sta več aktualnih gradbenih in infrastrukturnih projektov, servis občanom. Govorili smo tudi o tradicionalnih prireditvah in občinskemu prazniku.

Poročali smo že, da so bili ruški občinski svetniki Občine Ruše na današnji seji proti obravnavanju prostorskega umeščanja trase zahodne obvoznice v Rušah. Več lahko preberete TUKAJ. Znova so poudarili, da se ne strinjajo z njo, in ji očitali, da je delovala v tajnosti ter da kljub temu, da so prepovedali nadaljnje aktivnosti, kot kaže na trasi še vedno delajo.

Županja in občinska uprava se na zahtevo niso odzvali

Po seji pa so svetniki sklicali 7. izredno sejo, ki bo prihodnji teden, 11. maja. Poudarili so, da se na podano pisno zahtevo svetnikov občinskega sveta za sklic izredne seje iz dne 26.04.2022 županja in občinska uprava niso odzvali in tako niso sklicali zahtevane izredne seje v predpisanem roku sedmih dni. Zato so jo tokraj sklicali predlagatelji sami.

35. člen ZLS:  Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

Med predlogi je točka vezana ravno na problematično obvoznico v Rušah. Predlagatelji sklica izredne seje so Darko Knez, Barbara Jert, Peter Juhart, Petra Mušič, Martin Lesjak in Silverija Belčič. “Gradivo za 7. izredno sejo bo v skladu s poslovnikom OSOR objavljeno na spletni strani občini Ruše,” so še ob tem dejali predlagatelji izredne seje.

Na današnji 6. izredni seji Občinskega sveta Občine Ruše so občinski svetniki izglasovali umik točke Aktivnosti in finančne posledice prostorskega umeščanja tras nove državne ceste v Rušah. Pri točki o dopolnitvi »Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše za leto 2022« pa so zavrnili sklep,ker niso hoteli, da bi občina kupila zemljišče na zalogo.

Pretekli teden je bila v Občini Ruše predvidena 5. izredna seja, kjer bi med drugim govorili o aktivnostih Aktivnosti in finančne posledice prostorskega umeščanja tras nove državne ceste v Rušah 1. dopolnitev »Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše za leto 2022«. Kar 14 občinskih svetnikov je svojo odsotnost opravičilo, zato seja ni bila izvedena. Zato so za današnji dan, 5. maja, sklicali novo, 6. izredno sejo, kjer je bila ena izmed točk predstavitev “Aktivnosti in finančne posledice prostorskega umeščanja tras nove državne ceste v Rušah”, druga pa  1. dopolnitev »Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše za leto 2022«.

Na današnji seji svetniki niso hoteli sprejemanja sklepov o umeščanju zahodne obvoznice

Svetniki na začetku seje so hoteli pri točki Aktivnosti in finančne posledice prostorskega umeščanja nove državne trase v Rušah umik  gradiva, hkrati pa tudi umik predlaganih sklepov.  Svetniki so želeli, da se ohrani samo stroškovnik. Predlagali so dva svoja sklepa. Županja Urška Repolusk gradiva in starih sklepov ni umaknila. Darko Knez, Za – Združena akcija,  je nato predlagal, da celotno točko umaknejo z dnevnega reda. O tem so občinski svetniki nato glasovali in z 11 glasovi od vseh 13 prisotnih svetnikov umaknili to točko z dnevnega reda.

Ruška županja Urška Repolusk je na koncu seje dejala, da so svetniki zahtevali umik gradiva, a da gradiva ne more umakniti in da kaže na vse aktivnosti v zvezi z obvoznico, ter da so svetniki “zahtevali  umik sklepov. Sklepi, ki so bili pripravljeni, so omogočili tudi, da odločijo, torej, in vržejo ven iz prostorskega plana in ali obvoznico, torej varianto 1, ali obvoznico, varianto 2. “ Dodala je še, da sklepov, ki so jih predlagali, ni videla.

Hoteli so se seznaniti samo s finančnimi posledicami, ki so nastale z umeščanjem obvoznice v prostor, ne pa sprejeti obvoznice

Lovro Bačun, 2×2 Neodvisna lista, je poudaril, da niso proti OPN-ju, saj ga potrebujejo za razvoj, a da so proti umeščanju nove obvoznice v prostor: “Kot svetniki, večinsko, kar se je tudi videlo na samem glasovanju, se ne strinjamo s tem, kar predlaga sama županja. Mi se ne strinjamo s stvarmi, ki jih je na nek način pripravljala v tajnosti, nihče od nas o tem predhodno ni bil obveščen. Tudi za to smo se na to sejo pripravili, predlagali sklepe, s katerimi se strinjamo, torej, da se iz OPN-a izloči ta novonastala trasa, da se ohrani trasa, ki je vrisana skoraj že 30 let. Hkrati bi s tem zagotovili, da gre OPN naprej in se potem sprejme OPPN. Za nas je to zelo pomembno, saj ta OPN ne zajema samo te obvoznice, ampak širše Ruše. Za razvoj OPPN potrebujemo.”

Občinski svetnik Darko Knez, Za – Združena akcija, je po koncu seje dejal: “Stvar je v tem, da mi dejansko ne moremo glasovati o teh sklepih, saj smo že na februarski seji zelo jasno povedali županji, da mora ustaviti vse aktivnosti in ne more siliti svetnikov h glasovanju o nekih točkah, za katere smo mi odločili, da se prenehajo.” Dodal je, da so danes računali na “konstruktivno sodelovanje županje z občinskim svetom, da – kot smo že ugotavljali na skupnem predhodnem usklajevalnem sestanku, kjer smo županji jasno povedali, da se sklepi, ki jih prinaša s tem gradivom, umaknejo, in da šele po tem, ko je to umaknjeno, lahko mi nadaljujemo razpravo.” Dejal je, da so se želeli seznaniti samo s finančnimi posledicami, ki so nastale z umeščanjem v prostor.

Za umik točke z dnevnega reda je bil tudi občinski svetnik Miha Kranjčevič, Neodvisna lista Skupaj, ki je na koncu dejal: “Tisto, kar se nam zdi pomembno, je to, da občinski svetniki nismo ustavili kakršnekoli razgrnitve novega prostorskega načrta, samo ne želimo nekaj, kar smo s sklepom že sprejeli, se pravi, da se o tej obvoznici ne pogovarjamo, ker smo s sklepom zaustavili. In na ta način mi ne želimo neke argumentirane razprave. Želimo samo to, da ta prostorski načrt brez te zadeve gre naprej. In ker županja tega nikakor noče sprejeti, smo pač zdaj v tej poziciji, kjer smo. In jaz verjamem, da bomo občinski svetniki v skladu s poslovnikom na nek način dosegli to, kar smo si na začetku tudi zastavili.”

Občinski svetniki niso podprli predloga o nakupu zemljišča ob športnih objektih v Rušah

Občinski svetniki so na 6. izredni seji občinskega sveta Občine Ruše zavrnili predlog o nakupu zemljišča ob športnih objektih v Rušah, županji so med razpravo dejali, da ni jasnega načrta o tem, kaj naj bi bilo na tem zemljišču, hkrati pa tudi, da se zemljišče kupuje na zalogo.  Županja Urška Repolusk je na koncu dejala, da je povedala, kaj bi lahko bilo na tem zemljišču. In da “so trenutno na enem od teh zemljišč športne površine, tenis igrišča, za katera bi bilo smiselno, da pridejo v last Občine Ruše.” Dodala je še, da gre še za zemljišče, kjer ni vsebin in da je vsebine naštela.

Svetniki z razlago, kaj naj bi bilo, niso bili zadovoljni, na kar so tudi opozorili. Prav tako so opozorili, da bi občina v primeru nakupu kupovala zemljišče na zalogo, ne pa, da bi takoj lahko umeščala vsebine.

Lovro Bačun je dejal, da so bili soglasni pri glasovanju o sklepu širitve zemljišč za športno rabo: “Bili smo soglasni, da imamo v Rušah že zdaj nadpovprečno kvadraturo športnih površin na samega prebivalca, za infrastrukturo vsaj v določenih pogledih ne skrbimo tako, kot bi morali, saj smo omejeni z nekimi financami. In smo se pač očitno enotno kot občinski svet odločili, da v tem primeru ne gremo v nakup v zalogo, saj je potencialni kupec izrazil namero, da bo tukaj gradil infrastrukturo. In to v naši listi 2 x2 pozdravljamo, torej privatne investicije v šport. Jaz mislim, da je to super zadeva za občane in za občino.”

Darko Knez je po glasovanju dejal: “V občini vsekakor stavimo na razvoj športa. Športne površine v Rušah so dovolj velike, občina kot takšna nima dovolj denarja za vlaganja v nove objekte. S tem, ko bi mi mi šli v nakup novega zemljišča, bi imeli zemljišče na zalogo in to zemljišče dolga leta ne bi služilo svojemu namenu. Zdaj, če pa dobimo privatno iniciativo, nekega investitorja, ki bi vlagal v športne objekte, za katere občina nima denarja, pa mi takšno pobudo vsekakor pozdravljamo.”

Miha Kranjčevič pa je na koncu dejal: “Županja ni podala nobenega konkretnega razmišljanja. Vidi se, da nima vizije, kar se vidi pravzaprav že zadnjih nekaj let. In seveda, če mi želimo slediti javni interes, po moje smo ga v tem primeru občinski svetniki sledili, potem tudi prišparali nekaj denarja, ker v končni fazi bi morala občina izenačit z zadnjo ponudbo, za to uporabiti, ne vem, 150 tisoč evrov, kjer bomo nekoč, nekoč nekaj naredili. Se pravi, naš glas je bil za to, da se sledi javnemu interesu, kar pomeni, da se ima možnost za privat kapital tam izgraditi športno infrastrukturo, ki bo na razpolago vsem nam, občankam in občanom.”

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je danes podpisal pogodbo z izvajalcem del za ureditev nabrežja Drave – Lent. Skupna vreddnost investicije znaša 7,7 milijona evrov, od tega je 2,4 milijona evrov zagotovljenih iz nepovratnih evropskih sredstev.Obnova bo zajemala območje med Studenško brvjo in Vodnim stolpom oz. skupaj 2 hektarja površin ob Dravi. Gre za projekt, ki bo po županovih besedah povezal Dravo brez robnika preko srednjeveškega dela z mestnim parkom in hribovitim gričevnatim zalednjem v življenjski prostor, a je pred njmi še nekaj izzivov, in sicer s sobivanjem stanovalcev, ki živijo na območju izvajanja projekta, kako omogočiti delovanje gostinskih lokalov, da bodo med gradnjo lahko čim dlje delovali in kako omogočiti parkiranje na Lentu ter med gradnjo poskrbeti za relativno dobro pretočnost prometa. Ob tej priložnosti je Arsenovič pozval prebivalce k strpnosti. “Vse prebivalce pozivam k strpnosti. Gradimo naše mesto za nas in je včasih malo treba malo potrpeti,” je še dodal.

“Kot glavni izvajalec se bomo skupaj s podizvajalci potrdili, da naredimo vse, da se projekt kvalitetno doseže, v skladu z roki,” je povedal Boris Medved, direktor podjetja Cestno podjetje Ptuj.

Po besedah Arsenoviča bo projekt meščanom omogočil kulturo in šport. Z deli naj bi pričeli predvidoma junija. Na novo bodo uredili cestišče, tlakovane površine, poskrbeli za zasaditev dreves in drugih rastlin, nova pa bo tudi razsvetljava in osrednji trg pred Hišo Stare trte, ki bo namenjem prireditvenemu prostoru.

Končana je obravnava novega paketa 5. vlog, na podlagi katerih so sprejeti sklepi o določitvi višine sredstev za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za leti 2022 in 2023.

Država je znotraj Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, namenila znatna sredstva za obnovitev infrastrukture na primarni ravni. Januarja 2022 je bil na podlagi omenjenega sklepa odprt razpis za sofinanciranje investicij na primarni na katerega so se lahko prijavile občine ustanoviteljice javnega zdravstvenega zavoda. Gre za zdravstvene domove, zdravstvene postaje in zdravstvene ambulante, ki vključujejo novogradnje ali rekonstrukcije, oboje z vključeno opremo.

Priprava projekta je v pristojnosti občine oziroma ustanoviteljice javnega zdravstvenega zavoda. Ministrstvo za zdravje sofinancira le tisti del projekta oziroma tiste prostore, ki so predmet sofinanciranje in ki istočasno ustrezajo razpisnim pogojem javnega razpisa.

Minister je tako podpisal naslednjih 5 sklepov, in sicer za:

1. Izolo – Dozidava dela Zdravstvenega doma v Izoli

Ministrstvo za zdravje sofinancira več kot 400.000,00 evrov za izgradnjo in opremljanje naslednjih prostorov za izvajanje zdravstvenih programov: splošna medicina in družinska medicina (26 m2), preventivne dejavnosti (282 m2), fizikalna medicina (50 m2). Predviden zaključek investicije je marec 2023, vrednost celotne investicije pa je več kot milijonov evrov.

2. Lovrenc na Pohorju – Dograditev Zdravstvenega doma Lovrenc na Pohorju

Ministrstvo za zdravje sofinancira skoraj 240.000,00 evrov za izgradnjo in opremljanje naslednjih prostorov za izvajanje zdravstvenih programov: sprejem (18 m2), splošna medicina in družinska medicina (369 m2), patronažno varstvo družin (19 m2). Predviden zaključek investicije, vredne nekaj manj kot 870.000,00 evrov, je junij 2024.

3. Prebold – Izgradnja Pediatrične ambulante pri Zdravstveni postaji Prebold

Ministrstvo za zdravje sofinancira več kot 91.000,00 evrov za izgradnjo in opremljanje naslednjih prostorov za izvajanje zdravstvenih programov: sprejem (32 m2), zdravstveno varstvo predšolskih otrok in mladine (49 m2). Investicije je vredna več kot 355.000 evrov in se predvidoma zaključi v juniju 2023.

4. Ruše – Prizidava in delna rekonstrukcija Zdravstvene postaje Ruše

Ministrstvo za zdravje sofinancira skoraj 570.000,00 evrov za izgradnjo in opremljanje naslednjih prostorov za izvajanje zdravstvenih programov: sprejem (118 m2), splošna medicina in družinska medicina (182 m2), zdravstveno varstvo predšolskih otrok in mladine (109 m2), zdravstveno varstvo žensk (90 m2), patronažno varstvo družin (36 m2), fizikalna medicina (73 m2), zobozdravstvena služba (112 m2). Investicija se predvidoma zaključi februarja 2023, vrednost celotne investicije pa je več kot 1.584.000,00 evrov.

5. Idrijo – Dokončanje Zdravstvenega doma Idrija (korekcija zneska sofinanciranja Ministrstva za zdravje)

Ministrstvo za zdravje sofinancira več kot 190.000 evrov za izgradnjo in opremljanje prostorov Zdravstvenega doma Idrija.

Na približno 9.000 kvadratnih metrih javnih zelenih površin so posejane medovite travniške rastline in nameščene informacijske tablice zakaj bo košnja rastlin nekoliko kasnejša. Pridružujejo se nam tudi mariborski vrtci in osnovne šole, Muzej NO in MKC Maribor, k temu vabijo tudi vse občane in občanke.

Skladno s sprejetim programom varstva okolja MO Maribor 2030, kamor med prioritete spadajo tudi ukrepi za izboljšanje pogojev za čebele in divje opraševalce, kot del načrta ozelenitve mestnega okolja, da se v mesta vrne narava, sta Mestna občina Maribor in Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor, v sodelovanju z uradi in ob pomoči Hortikulturnega društva Maribor, Javnega podjetje Snaga in z donacijo Semenarne Ljubljana začela projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na javnih zelenih površinah v MO Maribor in na zunanjih površinah 14. osnovnih šol, 4. vrtcev s skupno 19 enotami, ob Muzeju NO in MKC Maribor v skupni velikosti približno 9.000 kvadratnih metrov.

Na teh lokacijah bodo nameščene informacijske table (skupaj jih bo postavljenih približno 60), ki bodo mimoidoče obveščale o kasnejši košnji trave.

Tako so z donacijo Semenarne Ljubljana, ki je za nas naredila prav posebno mešanico semen, zasejane medovite travniške rastline in postavljene informacijske tablice, da bo košnja trave zaradi opraševalcev kasnejša. Za opraševalce je najbolje, da je medeča rastlina pokošena šele po cvetenju in oblikovanju semen, saj je namen, da se medovite rastline same zasejejo in prihodnje leto ponovno zacvetijo.

Tako je čas prve košnje v prvi polovici junija

Tablice so posebej za ta namen oblikovali v Skupni službi varstva okolja (avtorica: mag. Živa Bobič Červek), med drugim tudi s ciljem, da bo tovrstna informacijska infrastruktura v mestu poenotena. K takšnemu ravnanj pozivamo tudi vse občane in občanke, da na delu zelenice s košnjo počakajo po cvetenju medečih rastlin, ko bodo svoje »delo« opravili opraševalci. Zavedati se moramo, da so čebele zelo pomemben in koristen del narave. Z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj, razvoj in razširjanje rastlinskih vrst, kar je zelo pomembno za vzdrževanje ravnotežja v naravi. S sajenjem medovitih rastlin in kasnejšim košenjem bomo čebelam omogočili obilno pašo in preživetje.

Mestna občina Maribor tudi oblikuje podlage za razvoj politik in aktivnosti za opraševalce

V zvezi s tem si je cilje zadala v svojih že sprejetih strategijah (OPVO MOM 2030, LEPK MOM 2021), prav tako je s prijavo na EU misijo 100 podnebno nevtralnih mest še okrepila svoje ambicije na področju doseganja ciljev na področju podnebnih sprememb. Dvig temperature, sprememba padavinskih režimov in ekstremni dogodki silijo organizme bodisi k prilagoditvi, bodisi k selitvi, sprememba območij vrst pa bo vplivala na število osebkov, kot njihovo sestavo.

Zaradi spremembe obdobij zelenitve rastlinskih vrst in plodov prihaja do razkoraka v prehranjevalnih navadah in paritvenih obdobjih pri živalskih vrstah. Globalno segrevanje zemeljskega površja tako že vpliva na biodiverziteto na vseh ravneh od genetike do biomov. Podnebne spremembe same po sebi vplivajo na degradacijo habitatov, povečevanje bolezni in spremembo obnašanja živali, saj se spreminjajo tudi prehranske verige. Podnebne spremembe tako vplivajo na habitate in same vrste neposredno in posredno. Najbolj zaskrbljujoče je dramatično upadanje opraševalcev, od katerih je odvisno okoli 84% pridelkov.

 

Na približno 9.000 kvadratnih metrih javnih zelenih površin po Mariboru so posejane medovite travniške rastline in nameščene informacijske tablice, zakaj bo košnja rastlin nekoliko kasnejša.

Maribor namreč postaja prijazno mesto do čebel, čmrljev in drugih opraševalcev. Samemu mestu pa se pridružujejo mariborski vrtci in osnovne šole, Muzej NO in MKC Maribor, k temu pa vabijo tudi vse občane in občanke.

Informativna tabla o kasnejši košnji. Vir: MO Maribor

Projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev

Skladno s sprejetim programom varstva okolja MO Maribor 2030, kamor med prioritete spadajo tudi ukrepi za izboljšanje pogojev za čebele in divje opraševalce, kot del načrta ozelenitve mestnega okolja, da se v mesta vrne narava, sta Mestna občina Maribor in Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor, v sodelovanju z uradi in ob pomoči Hortikulturnega društva Maribor, Javnega podjetje Snaga in z donacijo Semenarne Ljubljana, začela projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na javnih zelenih površinah v MO Maribor in na zunanjih površinah 14 osnovnih šol, 4 vrtcev s skupno 19 enotami, ob muzeju Narodne osvboditve Maribor in MKC Maribor v skupni velikosti približno 9.000 kvadratnih metrov. Na teh lokacijah bodo nameščene informacijske table (skupaj jih bo postavljenih približno 60), ki bodo mimoidoče obveščale o kasnejši košnji trave.

Borut Ambrožič, Hortikulturno društvo Maribor, in Karin Bejo, Snaga Maribor. Vir: MO Maribor

Medeča rastlina naj bo pokošena po cvetju

Tako so z donacijo Semenarne Ljubljana, ki je naredila prav posebno mešanico semen, zasejane medovite travniške rastline in postavljene informacijske tablice, da bo košnja trave zaradi opraševalcev kasnejša. Za opraševalce je najbolje, da je medeča rastlina pokošena šele po cvetenju in oblikovanju semen, saj je namen, da se medovite rastline same zasejejo in prihodnje leto ponovno zacvetijo. Tako je čas prve košnje v prvi polovici junija. Tablice so posebej za ta namen oblikovali v Skupni službi varstva okolja (avtorica: mag. Živa Bobič Červek), med drugim tudi s ciljem, da bo tovrstna informacijska infrastruktura v mestu poenotena.

Čebele so pomemben in koristen del narave

K takšnemu ravnanj pozivajo tudi vse občane in občanke, da na delu zelenice s košnjo počakajo po cvetenju medečih rastlin, ko bodo svoje »delo« opravili opraševalci. “Zavedati se moramo, da so čebele zelo pomemben in koristen del narave. Z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj, razvoj in razširjanje rastlinskih vrst, kar je zelo pomembno za vzdrževanje ravnotežja v naravi. S sajenjem medovitih rastlin in kasnejšim košenjem bomo čebelam omogočili obilno pašo in preživetje,” so zapisali na MO Maribor.

Sejanje semenk za medovite rastline in utrjevanje zemlje. Vir: MO Maribor

Vpliv podnebnih sprememb

Mestna občina Maribor tudi oblikuje podlage za razvoj politik in aktivnosti za opraševalce. V zvezi s tem si je cilje zadala v svojih že sprejetih strategijah (OPVO MOM 2030, LEPK MOM 2021), prav tako je s prijavo na EU misijo 100 podnebno nevtralnih mest še okrepila svoje ambicije na področju doseganja ciljev na področju podnebnih sprememb. Dvig temperature, sprememba padavinskih režimov in ekstremni dogodki silijo organizme bodisi k prilagoditvi, bodisi k selitvi, sprememba območij vrst pa bo vplivala na število osebkov, kot njihovo sestavo. Zaradi spremembe obdobij zelenitve rastlinskih vrst in plodov prihaja do razkoraka v prehranjevalnih navadah in paritvenih obdobjih pri živalskih vrstah. Globalno segrevanje zemeljskega površja tako že vpliva na biodiverziteto na vseh ravneh od genetike do biomov. Podnebne spremembe same po sebi vplivajo na degradacijo habitatov, povečevanje bolezni in spremembo obnašanja živali, saj se spreminjajo tudi prehranske verige. Podnebne spremembe tako vplivajo na habitate in same vrste neposredno in posredno. Najbolj zaskrbljujoče je dramatično upadanje opraševalcev, od katerih je odvisno okoli 84 % pridelkov.

V Mariboru se že več let srečujemo s problematiko medobčinskih redarjev. Kadrovska fluktuacija je posledica nezadovoljstva med zaposlenimi. Vzrok so nizke plače in slabi delovni pogoji. Kadrovska fluktuacija je velika. Preverili smo tudi, kdo so najbolje plačani na mariborski občini in ugotovili, da je kar nekaj takih, ki prejema dodatke večje kot je višina plače mestnih redarjev. Tako je Jelka Vrečko, ki je zaposlena v kabinetu župana marca letos prejela dodatke v višini 1.500 evrov, kar je precej več od plače redarja.

O tej tematiki so govorili tudi na minuli seji, ko je Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev povprašal po plačilnih razredih mestnih redarjev: “Glede na zadnji incident, kjer se je župan večkrat samovoljno podal reševanja teh problemov, se mi zdi pomembno, da imamo sistemsko urejeno službo, pristojne ljudi, ki takšne stvari rešujejo, so zato dobro plačani in so tudi primerno usposobljeni, ter da imajo oni ta zakonska pooblastila. Slišal sem, da so zelo slabo plačani, mislim, da se je govorilo celo o 22. plačilnem razredu, pa me zanima, če je to res.” Omenil je tudi, da naj bi tisti, ki se zaposlijo, hitro tudi odidejo.

Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor, je takrat dejal : “Mislim, da je tematika zelo aktualna. Imamo dobre pa slabe informacije iz redarstva. Res je, da imamo veliko fluktuacijo, da so po sistemizaciji ti plačilni razredi izredno nizki in da so drugje konkurenčno boljše plačane službe za te kadre. moram pa reči, da je vodenje prevzel Uroš Kosi in da je močno izboljšal delo redarstva, je pa na nas, in je ta pobuda na mestu.”

Plača pripravnika znaša okoli 1000 evrov bruto

Trenutno je na Medobčinskem redarstvu zaposlenih 25 oseb: vodja medobčinskega redarstva, pet občinskih redarjev, ki delajo na terenu, po zaključnem izpitu v tem mesecu se jim bo pridružilo še šest novih, štiri vodje skupin, tri občinski redarji, ki delajo v pisarni, dva višja svetovalca, dva zaposlena v financah in dva v glavni pisarni. Medobčinsko redarstvo sicer pokriva kar 18 občin

Občinski redarji so v različnih plačnih razredih. Občinski redarji in višji redarji so minimalno v 22 plačilnem razredu in maksimalno v 32. Vodje skupin so v minimalno 24 in največ v 34 plačilnem razredu. Plača pripravnika znaša okoli 1000 evrov bruto.

To so plače Medobčinskih redarjev.

Absurdno je predvsem dejstvo, da so plače medobčinskih redarjev nižje, kot izplačani dodatki nekaterih zaposlenih na občini.

Mateja Cekić prejela dodatke v višini 1.876,97 evrov

Na Mestni občini Maribor smo prosili za podatke plač najboljše plačanih zaposlenih. Po lestvici daleč prednjači Nataša Rodošek, ki pa so ji tega meseca izplačali vse nadure, saj je odstopila z mesta direktorice mariborske mestne uprave.

Na drugem mestu je Mateja Cekić, ki je marca 2022 prejela 5.122,75 evrov bruto, kar 36,46 odstotkov plače pa predstavljajo dodatki, kar pomeni, da je prejela dodatke v višini 1.876,97. Precej dodatkov so izplačali tudi Jelki Vrečko in sicer 1.501,64 evra, kar predstavlja 33,29 odstotkov njene plače.

V medobčinskem redarstvu najbolje plačani Uroš Kosi  

Med tem, ko so redarji plačani bore malo, je precej bolje plačan vodja medobčinskega redarstva Uroš Kosi, ki je v marcu 2022 prejel plačo v višini 3.563,02 evra bruto. Kosi je sicer uvrščen v 52. plačilni razred, kar pomeni, da njegova osnovna bruto plača znaša 3.254,84, preostanek predstavljajo dodatki za položajni dodatek in nadomeščanje. Na drugem mestu je Robert Merc, občinski redar vodja skupine, v 35. plačilnem razredu. Marca letos je prejel plačo v višini 2.323,26 evrov bruto, a so precejšnji delež, kar 28 odstotkov, predstavljali dodatki in sicer za položajni dodatek, dodatek za izmensko delo, povečan obseg dela, delo preko polnega delovnega časa (16 rednih nadur). Sicer prejema 1.670,94 evrov bruto. 

Kljub temu, da se več let govori o kadrovskih težavah, te na občini zanikajo

Zanimalo nas je, ali so se lotili reševanja problematike oz. izboljšanju tega področja. Na mariborski občini so nam dejali, da je medobčinsko redarstvo pripravilo dopis in ga poslalo na Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in ministrstvo za javno upravo, kjer predlagajo sistemsko ureditev delovnih mest – občinskih redarjev. “To so višji začetni plačni razredi in  dodatek za stalnost,” dodajo.

Zatrdijo, da trenutno ne beležijo manjka kadra: “Poleg tega bo zaposlitev kmalu dobilo 6 novih redarjev, še letos bo izveden razpis za 4 nove redarje.”

Direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih Slana bo 20. junija nastopila novo delovno mesto in to v sosednji Hrvaški. Prevzela bo vodenje največjega mestnega muzeja na Hrvaškem, poroča Večer.

Dejala je, da je prvi razlog družina, njen sin namreč študira v Zagrebu, drugi pa je politične narave, zapišejo na Večeru in na tem mestu prizna, da so bila zadnja leta
zelo neprimerna in da so bili direktorji velikokrat deležni neprimernega odnosa.

V nadaljevanju pove, da ne pričakuje, da se bo odnos v bližnji prihodnosti popravil in pove, da je v taki situaciji zelo težko delati. “Nikakor ne moremo priti do muzejskega zakona in s tem ureditve obveznosti in pravic na tem področju, tudi nedopustnega politiziranja muzejev, vmešavanja v delo in izbiro direktorjev,” pove za Večer.

V Mariboru se je odvila uradna otvoritev sistema souporabe koles – MBajk. Uporabniki si lahko izposodijo kolo na kateri koli od postaj in ga na kateri koli od postaj tudi vrnejo.
Izposojo lahko opravijo preko terminala na postaji ali preko mobilne aplikacije Mbajk.

Maribor je že nekoč bil precej kolesarsko mesto. In zgodovina se obuja, le na inovativnejši način. MBAJK je bil, kot kaže obisk prve dni, med Mariborčani, dobro sprejet. Pogodbo za vzpostavitev sistema je občina sklenila s podjetjem Europlakat. Koncesijsko pogodbo so podpisali za 15 let. Uporabniki sicer letni registracijo plačajo tri evre, nato pa si kolesa za posamezne vožnje izposojajo brezplačno Načrti so dolgoročni.

Po uradni otvoritvi je sledila vožnja z mestnimi kolesi. V MBajk je zaenkrat vključenih 21 postaj z 210 kolesi. Do konca leta si želijo urediti še najmanj tri dodatne postaje.

Več v prispevku.

V zvezi s člankom “Županja občine Ruše Urška Repolusk je imela podporo občinskih svetnikov pri volitvah, čeprav trdi, da je kandidirala brez njih”, ki je bil objavljen 29. aprila na portalu lokalec.si, smo s strani Občine Ruše, prejeli zahtevek o popravku.

V mediju Lokalec.si je bil 29. 4. 2022 objavljen prispevek “Županja občine Ruše Urška Repolusk je imela podporo občinskih svetnikov pri volitvah, čeprav trdi, da je kandidirala brez njih”.

Zahteva za popravek in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev se nanaša na napačne navedbe medija o rezultatu glasovanja v prvem krogu lokalnih volitev v letu 2018. Županja Občine Ruše je na lokalnih volitvah 2018 že v prvem krogu dobila največ glasov. Urška Repolusk je v prvem krogu dosegla kar 45,66 % glasov, Tomi Prosnik pa le 36,85 % glasov. V drugem krogu je Urška Repolusk dosegla 53,67 % glasov, Tomi Prosnik pa 46,33 %.

Igor Jurišič je danes zvečer obvestil medije, da je izstopil iz koalicije v mestnem svetu Mestne občine Maribor.

“Obveščam vas, da sem kot podpisnik koalicijske pogodbe pred nekaj trenutki obvestil (sedaj že nekdanje) koalicijske partnerje o izstopu iz koalicije Saše Arsenoviča,” je Jurišič uvodoma pojasnil.

Spomnimo, iz koalicije so pred zadnjo redno sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor, izstopili tudi svetniki Liste kolesarjev in pešcev.

Incident mariborskega župana z mladoletnikom in izjave po tem Saše Arsenoviča, “da si družba takšnih otrok ne želi in ne zasluži,” v izjavi za medije, na novinarski konferenci v Ljudskem vrtu sta bila razlog, da so se na župana v Stranki mladih – Zeleni Evrope obrnili z dopisom in prošnjo.

Glede na to, da do včeraj, do 3.5.2022 župan Saša Arsenovič ni sprejel pričakovane odločitve, je, kot je zapisano v prošnji omenjene stranke, je s tem dejanjem neposredno vplival na njihovo odločitev o izstopu iz koalicije.

Težko bo župan zagotavljal kakovosten mestni servis

“V obvestilu (sedaj že nekdanjim) koalicijskim partnerjem sem med drugim zapisal, da je bila rešitev, ki smo jo predlagali v prošnji »mestotvorna« in bi še naprej zagotavljala kakovosten mestni servis, ki ga bo župan v senci dogodkov z dne 17.4.2022 le stežka zagotavljal,” še pojasni Igor Jurišič.

V koalicijo so namreč v Stranki mladih – Zeleni Evrope stopili predvsem z namenom, da bi čim več prispevali k razvoju mesta in ga med drugim postavili na piedestal odličnosti tudi na področju nenasilne komunikacije, k čemur so sami venomer stremeli.

Želi si strpnega dialoga

“Nekdanjim koalicijskim partnerjem sem tudi sporočili, da projektov in predlogov, ki bodo dejansko v korist mestu ne nameravamo blokirati ter se za dosedanje sodelovanje zahvalil v upanju, da se ta mandat zaključi v kar se da strpnem dialogu,” še sporoča Igor Jurišič.

Sicer pa stranka Socialnih demokratov v Mariboru še vedno trdno podpira mariborskega župana Sašo Arsenoviča, ter v pismu, ki so ga po dogodku poslali županu celo poudarjajo, da so koalicijska stranka. Medtem, ko je za naš medij predsednica stranke Tanja Fajon, jasno povedala, da bi ona osebno na mestu župana odstopila.

Člani izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) so na seji v Mariboru govorili o spremembah pravil v delovanju slovenskega olimpijskega gibanja. Obravnavali so tudi rebalans proračuna, ki bo okrog 600.000 evrov manjši.

Za letos je bilo predvidenih 8,6 milijona evrov prihodkov, bo pa jih 8,07 milijona. Stroški bodo prav tako posledično manjši tudi v deležu prihodkov.

Pri lanskem načrtovanju namreč niso bila znana celotna sredstva države, Fundacije za šport, Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) in iz nekaterih drugih virov, okoliščine poslovanja pa so se zaradi pandemije novega koronavirusa in vojne v Ukrajini precej spremenili.

Uvodoma so podpisali dogovor o združitvi Fundaciji Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, ki nosita imeni dveh izjemnih slovenskih telovadcev, ki sta tudi ena izmed najboljših slovenskih športnikov nasploh. Oba sta bila tudi individualna ustanovitelja OKS. Z omenjenima fundacijama že nekaj let zbirajo denar za pomoč športnikom iz socialno šibkih okolij, z združitvijo si obetajo še večjega razmaha.

Osrednja točka je bila sprememba pravil, ki so v zadnjem dobrem letu dni dvignile precej prahu, tudi v luči “boja” za predsedniški položaj v OKS konec letošnjega leta. Ob njihovem sprejemu bi se namreč spreminjal tudi glasovalni sistem.

Po številnih posvetih in sejah v preteklosti naj bi po dodatnih usklajevanjih v naslednjih tednih “kompromisni predlog” obravnavali in potrjevali na letni skupščini 16. junija, ko bo na dnevnem redu tudi rebalans proračuna.

“Pravila se zagotovo ne spreminjajo, ker bi sam koga za predsednika OKS posebej podpiral, ampak da jih posodobimo in OKS napravimo še bolj učinkovitega,” je dogajanje pospremil predsednik OKS Bogdan Gabrovec.

Napovedal je, da ne bosta med kandidati za njegovega naslednika le dve doslej znani osebi, ampak “verjetno še vsaj dve”.

Po Janezu Kocijančiču je Gabrovec drugi predsednik OKS v zgodovini in mu bo drugi štiriletni mandat potekel decembra letos, za novega pa se ne bo potegoval.

Za predsednika sta kandidaturi doslej najavila podpredsednik OKS Tomaž Barada in Franjo Bobinac, član IO OKS ter predsednik Rokometne zveze Slovenije, ne pa tudi Janez Sodržnik, tudi podpredsednik OKS, ki je bil sicer najbolj proti novemu predlogu pravil.

Sodržnik je tudi začel sejo z izpostavljanjem poslovniških določil glede glasovanj v živo, prek video povezave in/ali dopisno, ki prinašajo tudi drugačno večino za sprejem, od navadne do dvotretjinske.

Pravila OKS so bila nazadnje posodobljena 19. junija 2018, ko so vnesli le manjše popravke in tisto, kar je zaradi uskladitve s posodobljeno olimpijsko listino zahteval Mok.

V novih predlogih med drugim načrtujejo uvedbo komisije za integriteto, nekoliko drugače so razvrščeni strokovni odbori, večja prednost je dana tekmovalnemu športu, v organih OKS bi bilo najmanj 20 odstotkov žensk.

Mandat predsednika bi bil štiri leta in bi se lahko podaljšal največ dvakrat zaporedoma, torej bi bil omejen na 12 let. Sedanjim trem podpredsednikom bi se pridružil četrti kot predstavnik komisije športnikov in kluba olimpijcev ter bi bil obenem predsednik odbora za športnike in olimpijske vrednote.

Eden izmed podpredsednikov bi bi zadolžen za strokovni svet športa za vse in športa na lokalni ravni. Drugi bi bil predstavnik nacionalnih panožnih športnih zvez in predsednik odbora za tekmovalni vrhunski šport, tretji pa bi bil pristojen za gospodarsko in finančno področje.

Že lani je najbolj razdvajala ločitev športa za vse in športa na lokalni ravni, kar sedaj skupaj kot podpredsednik OKS pokriva Janez Sodržnik. V zadnjem času pa po spremembi tega načrta še vedno razdvaja možnost zmanjšanja vpliva tega sedaj skupnega odbora ter tudi sestava izvršnega odbora OKS.

Povečala bi se vloga športnikov

“Številne bonitete in ugodnosti, ki jih imajo sedaj športniki, v naši dobi nismo imeli. Zagotovo ni primerno, da se sedanje obdobje ocenjuje kot zgolj slabo. Četrto mesto podpredsednika pa nikoli nisem videl kot nekaj, kar bi bilo določeno zame. Na njem vidim nekoga, ki ga bodo izbrali športniki,” je izpostavil Miroslav Cerar.

S 30 medaljami na velikih tekmah po tem kriteriju najuspešnejši slovenski športnik doslej je izpostavil, da se počasi umika iz funkcij v športu pri nas in na tujem, na katerih je ali je bil, ter “bo dal priložnost mlajšim”.

Seja je bila v štajerski prestolnici, ki bo julija prihodnje leto gostila 17. poletni olimpijski festival evropske mladine. Leta 2003 je prvo izvedbo tega športnega tekmovanja mladih pri nas v zimski izvedbi gostil Bled z drugimi gorenjskimi športnimi središči.

vir: sta

​​Univerza v Mariboru v okviru Razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe ter Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2022/2023 ponuja dodatna mesta za vpis razseljenih oseb z začasno zaščito iz Ukrajine.
​​Prijavni roki bodo odprti od 26. aprila do 1. septembra 2022.

Kandidati/-ke morajo prijavo za vpis oddati elektronsko, in sicer prek spletn​ega portala eVŠ (odpiranje v novem zavihku). Kandidat/-ka, ki se prijavlja na vpisna mesta, namenjena vpisu razseljenih oseb z začasno zaščito iz Ukrajine, na prvem koraku izpolnjevanja prijave za vpis odgovori DA na tretjo trditev: »Imam priznan status osebe z mednarodno zaščito oziroma sem prosilec za mednarodno zaščito.« Dokazilo o statusu visokošolski zavodi pridobijo od pristojnega organa (Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije) po uradni dolžnosti.

Kandidati/-ke k prijavi za vpis prek spletnega portala eVŠ priložijo tudi ustrezna dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev. V kolikor kandidati/-ke formalne izobrazbe ne morejo dokazati z dokumenti, bo skladno s prvim odstavkom 18. člena Uredbe o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito o vpisu oseb z začasno zaščito odločil visokošolski zavod.

V okviru prijavnih rokov za vpis razseljenih oseb z začasno zaščito iz Ukrajine so kandidatom/-kam na voljo mesta za vpis v prvi letnik na naslednjih študijskih programih:

-dodatna vpisna mesta na dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programih(odpiranje v novem zavihku)
-dodatna vpisna mesta na magistrskih študijskih programih(odpiranje v novem zavihku)​​
-dodatna vpisna mesta na doktorskih študijskih programih(odpiranje v novem zavihku)

V kolikor članice Univerze v Mariboru za posamezne študijske programe niso razpisale dodatnih mest za vpis razseljenih oseb z začasno zaščito iz Ukrajine, se lahko prosilci/-ke za začasno zaščito prijavijo na vpisna mesta, ki so razpisana za državljane/-ke RS in drugih držav članic EU za vpis v študijsko leto 2022/23.

Več TUKAJ.