Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je med današnjim obiskom v Mariboru povedala, da si bo njena stranka prizadevala za manjšanje razvojnih razlik v državi. “Absolutno se zavzemamo za decentralizacijo Slovenije. Torej da se enakomerno porazdelijo sredstva in da se obdrži sposobne kadre v Sloveniji,” je povedala.Izpostavila je razkorak med vzhodom in zahodom države pri dodeljevanju razvojnih sredstev. “Prizadevala si bom, da bo Štajerski oziroma vzhodni Sloveniji podeljenih več sredstev za razvoj na vseh področjih, od kmetijstva in gospodarstva do izobraževanja in kulture,” je dejala v izjavi za medije na Glavnem trgu. “Maribor je Sloveniji dal veliko in prav je, da Slovenija začne Mariboru vračati,” je dodala.

Zaveda se, da spremembe niso dosegljive v kratkem. “Gibanje Svoboda je svoj program zastavilo do leta 2030. Absolutno je tukaj potrebno sodelovanje več deležnikov; ni samo država tista, ki bo to naredila, ima pa pomembno vlogo,” je dejala.

Napovedala je tesno sodelovanje z Univerzo v Mariboru, “ki je že pripravila nekatere rešitve”. V okviru obiska se bo med drugim srečala tudi z mariborskimi gostinci, s katerimi bo spregovorila o problematiki pomanjkanja kadra in drugih težavah, ki jih tarejo.

Podpredsednica je poudarila, da so se v stranki združili ljudje, ki prej niso bili dejavni v politiki. “V Gibanju Svoboda smo ljudje brez nahrbtnikov. Smo ljudje, entuziasti, idealisti, mogoče preveč idealisti, a želimo si živeti v tej državi, želimo si, da bi bili ljudje v tej državi spoštovani, da bi dobro živeli, da bi bilo poskrbljeno za našo prihodnost, da bi mlade družine ostajale tukaj in da bi vsak lahko rekel, da je v Sloveniji prijetno živeti,” je navedla.

Sama bo na volitvah 24. aprila nastopila kot kandidatka v volilni enoti Ljubljana Center. V sedmi volilni enoti pa so kandidati Gibanja Svoboda Martin Marzidovšek, Rastislav Vrečko, Barbara Kolenko Helbl, Lena Grgurevič, Leonida Polajnar, Andreja Rajbenšu, Tomaž Lah, Urban Kodrič, Vesna Skerbinek, David Stupica in aktualni nepovezani poslanec Jurij Lep.
Vir: STA

Mestna občina Maribor namerava postaviti plavajoči paviljon na Dravi. V prvi vrsti bo namenjen organizaciji manjših dogodkov in prireditev, “sicer pa bi deloval kot točka oddiha, s katere se opazuje reko in staro mestno tkivo”, so za STA povedali na občini.

Kot izhaja iz objavljenega natečaja v reviji Outsider, bo paviljon postavljen na plavajoči splav v velikosti osem do deset kvadratnih metrov. Njegova višina zaradi plovbe pod mostovi ne sme presegati štiri metre. Zelo zaželeno je, da je čim večji del konstrukcije iz lesa, ni pa obvezujoče.

Paviljon kot prireditveni prostor, na katerem bi lahko bili manjši koncerti, pogovori ali pokušine vina, bo po navedbah občine aktiviran predvsem v času Festivala Lent, sicer pa mora plavajoča struktura omogočati enostavne premike na drugo lokacijo ob reki in hitro programsko prilagajanje. “Paviljon mora poudariti obstoječe kvalitete prostora in dvignjeno nabrežje Lenta bolje povezati z reko ter ljudi posledično približati vodi,” še dodajajo na občini.

Konstrukcijo nameravajo uporabljati na različnih lokacijah

“Plavajoči paviljon bo mogoče umestiti na različne točke ob nabrežju, kar je odvisno od lokacije dogodkov, ki se bodo na njem odvijali. Njegova izhodiščna pozicija, ki jo predvideva ta natečaj, pa je na nabrežju ob starem srednjeveškem mestnem središču, torej na Lentu,” pravijo na občini.

Zaželeno je, da ima paviljon streho, ni pa obvezujoče. Prav tako morajo snovalci podobe tega objekta predvideti snemljivo oziroma odstranljivo ploščad oziroma mostiček, ki bo omogočal dostop do paviljona z nabrežja.

Natečajne rešitve bodo zbirali do konca maja, rezultate pa razglasili predvidoma junija. Kdaj bo izvedba, še ni znano. “Časovnica in finančna konstrukcija je odvisna od zmagovalne rešitve,” pravijo na občini.

Ideja plavajočega paviljona na reki Dravi se navezuje na mariborsko zgodovino splavarstva

V objavi natečaja na občini tudi izpostavljajo, da bo nabrežje Drave, predvsem Lent, v prihodnjih letih revitalizirano in obnovljeno. Predvidena je urejena peš in kolesarska pot na obeh bregovih reke ter izgradnja nove brvi pod Starim mostom.

vir: STA

“Več mesecev MO Maribor z Nigradom na čelu obnavlja 100 metrov ceste v Trčovi. Pozivam župana, da pride na teren in razloži ljudem, zakaj ta sramota,” je na družabnih omrežjih zapisal Oskar Neuvirt. Domačini so obupani, nekateri  si sedaj raje želijo stare ceste, polne lukenj, samo da bi bila prevozna. Sprašujejo se, kaj se dogaja.

Nigrad je sicer oktobra lani začel tretjo fazo rekonstrukcije ceste v Trčovi, ki jo mariborska občina po sklopih prenavlja že okoli 10 let. Dela bi se morala zaključiti predvidoma decembra, pa se izvajajo še danes. Neuradno naj bi prišlo do napak pri izvedbi. Stroje naj bi pripeljali že novembra, a naj bi jih nato preselili na drugo lokacijo.

“Občina nas je pozabila, smo na obrobju”

Oskar Neuvirt nam je dejal: “Danes sem bil na terenu, obiskal nas je tudi mestni svetnik in si ogledal, kako je. Po včerajšnji objavi so se številni odzvali, pred tem pa o tem ne duha, ne sluha. Vsi se čudijo, kako to, da traja tako dolgo.” 

Tudi Branko Lukič, lastnik samopostrežne trgovine Griček,  je razočaran. Dejal nam je: “Dva dni nazaj so ukinili še mestni in šolski avtobus. Skoraj odrezani smo od vsega.” Poleg vsega je težava tudi promet, saj kupci dejansko ne morejo do trgovine. “Če bi se držali roka, bi potrpeli, seveda, a to se vleče in skupaj traja že osem let. Zadnja etapa pa več mesecev. Noben iz občine ne pride na teren, delavci delajo, a kaj, ko so zgolj štirje. Kaj lahko storijo štiri zaposleni v tako velikem projektu,” se še sprašuje Lukič.

Ni mogoče zagotavljati varnega obračanja avtobusa

“V Trčovi, kjer poteka obnova ceste, je bilo med današnjim pregledom stanja ugotovljeno, da zaradi razširitve gradbišča na obračališču Trčova – Griček ni več mogoče zagotavljati varnega obračanja avtobusa,” so zapisali na Marpromu in dodali: “Zaradi tega avtobusi na mestnih linijah št. 10 Malečnik in 20 Grušova ter na šolski liniji Malečnik do nadaljnjega oziroma zaključka gradbenih del vozijo samo do postajališča Metava – Duplek križišče, kjer obračajo in vozijo nazaj po ustaljeni trasi.”

Na MO Maribor so nam dejali, da je po pogodbi rok 120 dni od uvedbe izvajalca v delo (uvedba v delo je bila konec septembra
2021), vendar so se dela zaradi raznih nepredvidenih okoliščin podaljšala. “Delo zajema rekonstrukcijo ceste, izgradnjo kanalizacije za komunalne in padavinske
odpadne vode (ločen sistem)”. Vrednost investicije je 439.370 evrov bruto. Dela bodo predvidoma zaključena konec meseca maja 2022.

“Pogodbena dela so se pričela izvajati v zimskih mesecih, bile so težave z dobavo materiala, epidemija Covid-19 (skoraj celotna ekipa je v vmesnem času prebolela Covid) in druga dodatna nepredvidena dela (ob izkopu smo naleteli na dotrajan fekalni kanal, ki ga je bilo potrebno zamenjati in ponovno umestiti v traso rekonstrukcije ceste/prilagajanje prečnih prerezov),” še pojasnjujejo.

Več s terena sledi jutri.

Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor organizira v četrtek, 7. aprila 2022, med 8. in 12. uro dan odprtih vrat.

Nataša Vidnar, vodja Centra za krepitev zdravja, je ob napovedi dneva odprtih vrat dejala: “Sredi pandemije, onesnaženega planeta, vse pogostejših kronično nenalezljivih bolezni, kot so rak, astma, bolezni srca, bo Svetovna zdravstvena organizacija na svetovni dan zdravja 2022, posvetila svetovno pozornost nujnim ukrepom, potrebnim za ohranjanje zdravja ljudi in planeta, ter spodbujala gibanje za ustvarjanje družbe osredotočene na dobro počutje. Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja je »Naše zdravje, naš planet!«. WHO ocenjuje, da je več kot 13 milijonov smrti po vsem svetu vsako leto posledica okoljskih vzrokov, ki se jim je mogoče izogniti. To vključuje podnebno krizo, ki je največja nevarnost za zdravje, s katero se sooča človeštvo. Podnebna kriza je tudi zdravstvena kriza.” Dodala je še: “Dejavniki tveganja pomembno pripomorejo k razvoju bolezni, zato želimo s sodobnimi zdravstveno vzgojnimi metodami ljudi seznaniti, kako koristno je spremeniti nezdrav način življenja. Skušamo jih motivirati, da se odločijo za zdravo življenje, saj strah pred boleznijo in skrb za zdravje nista zgolj osebni interes, ampak prerašča v družbeno normo.”

Dejavnosti ob svetovnem dnevu zdravja

Ob svetovnem dnevu zdravja bodo na več lokacijah izvajali različne aktivnosti, meritve s svetovanjem in predavanja:

Sejna soba ZD Maribor, Sodna ulica 13, 3. nadstropje:
– od 8. do 10. ure: brezplačne meritve krvnega tlaka, vrednosti glukoze v krvi s svetovanjem in Svit kontaktna točka
– ob 10. uri: predavanje z naslovom: Najboljše darilo to pomlad–zdravo srce, Marjana Lesničar, dipl. m. s.

Centralni laboratorij ZD Maribor, Sodna ulica 13, 2. nadstropje:
– od 8. do 11. ure: 30 % popust na laboratorijske preiskave

Multimedijska predavalnica, Vošnjakova 2-4, 6. nadstropje:
– ob 8.30 uri: praktična izvedba Tehnike sproščanja (mag. psihologije)
– ob 10.uri: predavanje z naslovom: Zdravi odnosi, Maja Bizjak, sms, viš.soc.del.
– ob 11.30 uri: predavanje z naslovom: Brezplačne aktivnosti in predstavitev CKZ ZD Maribor, Nataša Vidnar, dipl.m.s., univ. dipl. org.

Pred vhodom v ZD Maribor, Ul. talcev 5:
– ob 10 uri: Pohod na Kalvarijo

Motivacija za spremembo gibalnih navad, aktivnosti na prostem, v naravi (s strani dipl. fizioterapevtov in mag. kineziologije), sodelovanje različnih društev in podjetij z medicinskimi pripomočki (Hospic, Diafit, Tosama, Roche, Društvo za kronično vnetno bolezen, Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, Skupina za samopomoč bolnikov z rakom, Društvo sladkornih bolnikov).

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Konzorcij 12 slovenskih podjetij na čelu z družbo Marles je v okviru projekta Dom24h razvil hišo z inovativnim konceptom bivanja in dela na domu. Objekt je z vrsto na novo razvitih rešitev energetsko samozadosten in se med drugim ponaša z enovitim informacijskim sistemom upravljanja pametnih naprav in pohištva.

“Hiša Dom24h je optimalna kombinacija energetske samozadostnosti, ekološke trajnostno naravnane gradnje in sodobnih tehnoloških rešitev,” je ob današnjem slovesnem odprtju demonstracijskega objekta v Limbušu v družbi predsednika republike Boruta Pahorja povedal direktor Marlesa Matej Vukmanič.

Prokurist podjetja Bogdan Božac je pojasnil, da je bila osnovna ideja leta 2018, da naredijo dom, v katerem človek preživi 24 ur na dan, kar pomeni, da lahko v njem tudi dela. “Potem je prišla epidemija covida-19 in pokazala, kako vizionarsko je bilo naše razmišljanje,” je dejal.

V konzorciju so še Gorenje, Petrol, Helios, Alples, Danfoss, Robotina, Eti, Jub, Intectiv, Smartis in Špica. Skupno so v projekt vložili 12 milijonov evrov, vsak pa je poskrbel za inovativne rešitve na svojem področju. Pomembnost projekta sta prepoznala tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropski sklad za regionalni razvoj, ki sta prispevala pet milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Objekt deluje po konceptu neto ničenergijske stavbe. Oskrbo z elektriko omogoča energija sonca z integrirano fotovoltaično elektrarno, presežki pa se nalagajo v električnem hranilniku, ki je prav tako integriran v objekt, ali se oddajajo v odprto omrežje. Omogoča dvosmerno povezavo s skupnostnimi sistemi oskrbe z energijo in lahko po besedah Božaca učinkovito deluje samostojno ali kot enota pametne skupnosti.

Hiša ima kompatibilno in povezljivo notranjo opremo, povezana je v oblak in digitalni dvojček, kar omogoča stalno spremljanje njenega stanja.

Pri zasnovi konstrukcije so uporabili ekološke gradbene materiale, superizolacijo, inovativen sistem prezračevanja, rekuperacijo toplote z zelo visokim izkoristkom ter specialne barve in premaze za uravnavanje vlage. Med drugim je v stavbi tudi stropno ogrevanje in ohlajevanje ter polnilnica za električna vozila.

Osnovni namen projekta Dom24h je razvoj in demonstracija novega koncepta bivanja ter dela na domu ter razvoj podsistemov in produktov za pametne stavbe prihodnosti. Demonstracijski objekt, v katerem so vse te nove rešitve združene, je na ogled na sedežu Marlesa v Limbušu pri Mariboru, posamezne rešitve pa so na voljo pri partnerjih projekta, ki so jih razvili.

V Marlesu, ki je najstarejši in največji slovenski proizvajalec montažnih hiš, so ob tem povedali, da so lani kljub povišanim cenam energentov in surovin uspeli optimizirati poslovanje ter povečati dobiček in proizvodnjo.

“Kljub izzivom smo leto zaključili uspešno. Povišali smo prihodke in ustvarili več kot milijon evrov EBITDA. Zaradi povečanja obsega dela smo povečali število zaposlenih za več kot deset odstotkov,” je povedal Božac.

Doslej so v Marlesu zgradili več kot 28.000 individualnih objektov ter več kot 400 šol in vrtcev.

Zaposlujejo okoli 150 ljudi. Proizvodnja je v Lovrencu na Pohorju, prodajna mesta pa tako v Sloveniji kot Avstriji. “Naša strateška usmeritev je, da gradimo iz okolju in ljudem prijaznih materialov. Naše vodilo je trajnostna gradnja,” je še povedal Božac.

vir: sta, dom24h.si

Na razpis za volitve rektorja Univerze v Mariboru, ki je bil objavljen na podlagi sklepa Senata Univerze v Mariboru 22. februarja 2022, 289. člena Statuta Univerze v Mariboru in Pravilnika o volitvah rektorja Univerze v Mariboru, je v predpisanem roku prispela ena kandidatura. Volilna komisija univerze je ugotovila, da kandidat izpolnjuje pogoje in na podlagi sklepa oblikovala naslednjo kandidatno listo kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru: prof. dr. Zdravko KAČIČ. Volilna komisija je hkrati s sklepom pozvala Študentski svet Univerze v Mariboru, da najkasneje do 11. aprila do 12. ure poda mnenje o kandidatu za rektorja.

Kot so sporočili iz Univerze v Mariboru je volilna komisija univerze ugotovila, da kandidat izpolnjuje pogoje in na podlagi sklepa oblikovala naslednjo kandidatno listo kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru: prof. dr. Zdravko KAČIČ. “Volilna komisija je hkrati s sklepom pozvala Študentski svet Univerze v Mariboru, da najkasneje do 11. aprila do 12. ure poda mnenje o kandidatu za rektorja. Poročilo o dosedanjem poteku kandidacijskega postopka bo obravnaval Senat Univerze v Mariboru na svoji izredni seji, ki bo 12. aprila 2022 in bo hkrati potrdil tudi kandidatno listo kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Za rektorja Univerze v Mariboru je lahko izvoljen redni profesor, ki je na Univerzi v Mariboru zaposlen s polnim delovnim časom za nedoločen čas, ki je javno priznan visokošolski učitelj Univerze v Mariboru in ki izkazuje, da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne, znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti; da je na osnovi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo, da je vesten, zgleden in uspešen pri opravljanju svojih zadolžitev. Vsa dokumentacija v zvezi z volitvami rektorja bo objavljena na spletni strani Univerze v Mariboru.

Rektorja Univerze v Mariboru na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev: visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci; študentje in drugi delavci. Splošne, neposredne in tajne volitve bodo potekale 24. maja 2022.

Lunos je postal najboljši zaposlovalec med malimi podjetji v izboru najuglednejših in najuspešnejših slovenskih zaposlovalcev Zlata nit, ki ga že petnajst let organizira družba Dnevnik.

»Vesel in ponosen sem, da smo v Lunosu postali najboljši zaposlovalci lanskega leta v kategoriji malih podjetij. Zdravi in kakovostni odnosi so pri nas na prvem mestu, saj se zavedamo, da le zadovoljni zaposleni, ki na delovnem mestu uresničujejo svoje talente, delajo dobro in tako tudi prispevajo k uspehu in ugledu podjetja. To bo naše vodilo tudi v prihodnje, hkrati pa upam, da se nam bo na tej poti pridružilo še več malih podjetij. Zavedati se je namreč treba, da je zdrav odnos na delovnem mestu temelj prihodnosti zdrave družbe,« je prejem uglednega naziva komentiral Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, ki je v Sloveniji sinonim za kakovostne in inovativne decentralne prezračevalne sisteme. »Če sem jaz bogat, morajo biti vsi bogati. Moj največji uspeh je, da je kolega pri 23. letih po končani fakulteti prišel v podjetje kot začetnik in nas pet let kasneje povabil na odprtje hiše z bazenom, ki si jo je postavil brez kredita – s tem, kar je zaslužil v našem podjetju,« je še dodal direktor Lunosa. Ekipa 20 zaposlenih z 38 zunanjimi sodelavci, predvsem monterji, tvori uigrano ekipo.

Ponosni so na lasten razvoj in kakovosten proizvod, ki ga vsako leto še izboljšajo. Razvoj podjetja gradijo okoli zdravega jedra. Posvečajo se skrbnemu in strokovnemu izboru in vključevanju sodelavcev, kompatibilnih z organizacijsko kulturo Lunosa. Zaposleni kakovost odnosov ocenjujejo z nadpovprečnimi ocenami, fluktuacija kadrov je nizka. Dobra klima v podjetju se prenaša tudi na zadovoljne stranke, saj Lunosove prezračevalne sisteme uporablja več kot 100.000 Slovencev.

Kadrovskim rošadam v Mariboru očitno ni videti konca. Po tem, ko so razrežili direktorja Marproma Bernarda Majheniča, je zdaj bil na potezi Srečko Vilar, ki v Mariboru velja za sinonim za Zlato lisico. Novi generalni sekretar Zlate lisice je Gregor Lednik, sicer predsednik ASK Branik.

Po poročanju časnika Večer se je za Srečka Vilarja končalo 30-letno obdobje vodenja elitnega športnega dogodka, Zlate lisice. Kot je povedal za Večer je vseh teh letih v vlogi generalnega sekretarja konec marca nenadoma ostal brez posla. “Vse se je začelo 23. marca ob 11. uri, ko so se v moji pisarni pojavili člani vodstva ASK Branik: predsednik Grega Lednik in dva podpredsednika – Matjaž Kranjc in Trivo Krempl. Prišli so z eno samo zahtevo, naj odstopim. Bil sem začuden, saj pred tem ni bilo nobene tovrstne najave, tudi očitkov na moje delo ni bilo. Moj odstop so zahtevali, ker je potrebna pomladitev. Ker na takšen način nisem želel odstopiti, so napovedali razrešitev. Do tega je prišlo še isti večer, na seji izvršnega odbora kluba. Med razgovorom so mi nakazali tudi, da premalo sodelujem z mestno oblastjo, je povedal za prej omenjeni časnik.

Podrobnosti sledijo…

Kot vsako leto, tudi letos študentske organizacije in študentski klubi s sloganom »Častim ½ litra!«, pozivajo vse študente, naj se v čim večjem številu odločijo za darovanje življenjsko pomembne tekočine, ki rešuje življenja.

V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.

Študentska krvodajalska akcija ‘Častim ½ litra’ bo potekala v prostorih Medicinske fakultete UM v ponedeljek, 4. aprila 2022, od 7.30 do 13.00 in v torek, 5. aprila 2022, od 7.30 do 13.00.

Zaradi preprečevanja možnih prenosov bolezni naj študentje svoj prihod obvezno potrdijo in tako pridobijo termin na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 02 321 22 71 ali 041 320 796, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00.

Rokometaši mariborskega Branika so v 20. krogu lige NLB v Spodnjem Dupleku gostili RK SVIŠ Ivančna Gorica in se razveselili zmage s 27:23.

Začetek izenačen, nato sta ekipi izmenično vodili

Uvodne minute so bile izredno izenačene. Obe ekipi sta v prvih štirih minutah dosegle samo po en gol. V nadaljevanju sta se napada sprostila, ritem pa je narekoval Maribor, ki je nekajkrat povedel z dvema goloma prednosti. Tik pred drugo polovico prvega polčasa so gostje poskrbeli za preobrat in prednost zadržali do odmora. V 26. minuti je naš nekdanji član, Jan Hočevar, zadel za 8:12, do izteka igralnega časa v prvem delu tekme pa smo se nasprotniku približali na 11:14.

Izjemna borba do konca tekme

Gostje so v uvodnih minutah drugega polčasa držali prednost treh golov. Maribor je pred začetkom zadnje četrtine srečanja prek Mitje Janca prišel do zaostanka enega gola (17:18), a se SVIŠ ni predajal. Napovedovala se je infarktna končnica, a so naši v 54. minuti z golom Janca poskrbeli za preobrat (23:22), nato pa z izjemno borbo v obrambi gostom do konca tekme dopustili samo še en gol, sami pa dosegli še štiri.

Za igralca tekme je bil izbran Mitja Janc, ki je dosegel sedem golov.

“V drugem polčasu smo vedeli, da bomo zmagali”

Luka Žvižej, trener RK Maribor Branik, je ob koncu tekme dejal: “Na koncu smo dobili točke, ki smo si jih želeli. V drugem polčasu smo prikazali pravi obraz v obramvi in v napadu. Bili smo odločni, vedeli smo, kaj si želimo. Tekmo smo dobro začeli, nato pa so sledile črne minute, ko igra nikakor ni stekla. Ampak v drugem polčasu smo vedeli, da bomo zmogli. Fantje so iz sebe povlekli maksimum in, kot smo se med odmorom dogovorili, pokazali, da je ekipa tista, ki zmaguje.”

O sojenju sodniškega para

Aleksander Polak, trener RK SVIŠ Ivančna Gorica, pa je na koncu dodal: “Težka tekma in na koncu zaslužena zmaga Maribora. Težko je povedati karkoli pametnega. Najbolj moteče je, ker po tekmi govorimo o prerivanju, do katerega je po mojem mnenju prišlo zaradi sodniškega para. Nista oškodovala nas, sodila sta slabo za obe ekipi in to na žalost mora eskalirati. Na žalost je prišlo do neljubih scen. Še enkrat čestitke Mariboru za zasluženo zmago in srečno v nadaljevanju sezone.”

20. krog lige NLB:
RK Maribor Branik – RK SVIŠ Ivančna Gorica 27:23 (11:14)
Maribor: Strašek 3, Lorger 5 Košec 3, Veselinović, Hedl, Sok 2, Jerenec 1, Janc 7, Blagotinšek 1, Rakita 4, Razgor, Budja 3, Dosedla 1, Knez 1, Kovačec 3, Gregorič.

FOTOGRAFIJA: RK Maribor Branik na tekmi z RK SVIŠ Ivančna Gorica. FOTO: Dajnko Photography

 

 

“Počutim se žalostno, obupano, brez moči, dobesedno izmučeno …,” je zapisala na družbenem omrežju mama slabovidnega dekleta. Hčerki je namreč pomagala urediti opravljanje šolske prakse, pa je dobila pri tem same odklonitve v hotelih, kjer je vprašala, ali bi dekle vzeli na prakso. Na koncu se je ob pomoči dobrih ljudi zgodba obrnila na boljše.

“Celi teden sem klicala po telefonu vse hotele v Mariboru in na koncu še osebno obiskala hotele,” je zapisala mama in dodala, da mora hčerka Kaja opraviti tri tedne šolske obvezne prakse ter da v celem Mariboru nista dobili niti v enem hotelu potrditve.

“Nerada omenjam, da imam otroka z posebnimi potrebami, vedno rečem, da ima primanjkljaj vida, saj ima 8 % ostanka vida,” je zapisala in dodala (lektorirano): “Ko sem jim povedala, da je slabovidna, so raje odklonili in v par hotelih so mi rekli, da se jim ne da in nimajo časa se z njo ukvarjati, da nimajo živcev in kaj naj si z njo začnejo.”

Zapisala je, da je ostala brez besed, a da ne bo obupala in ji bo našla hotel, kjer bo opravljala prakso, pa čeprav jo bo vozila na drugi konec Slovenije. In tudi, da sta že dogovorili za razgovor izven Štajerske regije.

“Moja Kaja pa bo vedno moje zlato ❤❤❤ z vsemi napakami, ki jih ima, saj noben ni popolni, samo tega se nekateri ne zavedajo,” je zaključila prvi zapis mama, ki bi za svojo hčerko naredila vse.

Dekle je dobilo prakso, družina je hvaležna za pomoč

In ponovno se je izkazalo, da so družbena omrežja koristna, saj je mama uspela in z veseljem sporočila, da sta s hčerko našli delodajalca, ki bo Kajo vzel na prakso. Zapisala je (nelektorirano in objavljeno, kot je mama zapisala): “Dragi prijatelji iz FB hvala vam za vso pomoč, podpiro in vspodbudo glede Kajine obvezne prakse. Sva jo našle in dobile , tako da so še ljudje z dobrim ❤❤❤. Kje pa sva jo dobile pa razkrijem ob pravem času 🥰 Kaj se pa tiče določenih komentarjev , pa bi bilo bolje da bi se vzdržali 😉 Veliko vas je, ki me osebno poznate nisem nikoli Kaje zavijala v vato.😉 Dala sem ji že od malega svobodo , podporo da se osamosvoji 😉 Vsi ti strokovnjaki pa si mislijo, da imajo samo oni prav, da starši nevzgajajo pravilno 😥

(Naslovna slika je simbolična)

Slovensko-švedski par Saša Popelar in Šved Bobby Marko sta februarja prevzela v upravljanje kočo na Žavcarjevem vrhu, potem ko je prejšnji najemnik odšel k drugim izzivom. Zdaj Saša in Bobby urejata prostore v koči in njeno okolico ter poskrbita za domačo hrano na jedilniku.

“Moraš vedeti, kaj ven dat, kaj noter,” nam je povedala Saša Popelar, ko smo ju obiskali, in poudarila: “Moraš dati dušo v hišo, če hočeš delati.” V hišo namreč hočeta dati delček sebe, “da razmišlja hiša tako, kot razmišljava midva.” Saša in Bobby, ki je že vrsto let v Mariboru, sta bila pred tem oskrbnika koče na gorenjskem visokogorju. Saša pravi, da je tam bilo drugačno delo kot pa na Žavcarjevem vrhu. Pravi, da sta se veliko naučila in da jima znanja in izkušenj ne manjka.

Koča je pod okriljem Planinskega društva Matica Maribor

Koča je pod okriljem Planinskega društva Matica Maribor. “Več kot je članov, več kot je planincev v društvu, bolj hiša živi,” pravi Saša in dodaja: “Bolj lahko se popravlja, lahko so investicije večje, tako da ni vse odvisno od najemnika ali oskrbnika.”

Pomembna jima je urejena kuhinja in da ostaneta srčna

Povedala je, da jima je pomembna kuhinja, da lahko v njej pripravljata domače jedi. Sama peče kruh. “Pa da sva midva taka, kot sva. Srčna, normalna, delovna, brez pričakovanj,” je dejala in povedala, da sta tam zaradi ljudi. Na jedilniku bosta obdržala nekaj jedi, tudi skutine palačinke, jabolčni zavitek in drugo. V Mariboru sta že imela vegetarijansko ponudbo v lokalu v središču mesta, v planinah imata v jedilniku tudi mesne jedi.

Možno je prespati na skupnih ležiščih

Par ureja tudi skupna ležišča, kjer bo možno prespati, posebno sobo za popoldanski počitek, sobico, kamor lahko gre zaključena družba, sicer pa je na koči velika jedilnica, prav tako tudi terasa.

Več v videoprispevku:

<iframe src=”https://www.facebook.com/plugins/video.php?height=314&href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Ftelevizijabktv%2Fvideos%2F1437810306642676%2F&show_text=true&width=560&t=0″ width=”560″ height=”429″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no” frameborder=”0″ allowfullscreen=”true” allow=”autoplay; clipboard-write; encrypted-media; picture-in-picture; web-share” allowFullScreen=”true”></iframe>

 

Na mariborski Osnovni šoli Tabor I se skoraj nobenega okna ne sme ali pa sploh ne more odpreti, zunanje stene bi bilo treba energetsko sanirati, skupaj z notranjimi tudi zvočno izolirati. Skoraj polovica radiatorjev ne dela.

Tla na hodnikih so ponekod valovita, požarna vrata je treba nujno zamenjati. Pred kratkim so imeli v ceveh tudi izgubo približno tisoč litrov vode, kar zdaj rešujejo. Vse to in še več pesti vodstvo te osnovne šole, ki želi za približno 600 učencev in osebje boljše pogoje za delo in učenje.

Polovica radiatorjev ne dela, streha iz azbestnih plošč …

Kako slabo stanje je na tej šoli, je na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor opozoril mestni svetnik Miha Recek in dal pobudo za čim prejšnjo obnovo te šole, ne nazadnje tudi drugih osnovnih šol. Začel je s tem, da je vseh potreb na mariborskih osnovnih šolah za približno 20 milijonov evrov in da je župan Saša Arsenovič namenil šolam zgolj 1,5 milijona evrov. Citiral je Martino Rajšp, ravnateljico Osnovne šole Tabor 1: “Večina oken se ne odpira, skoraj polovica radiatorjev ne dela, hodniki niso več ravni zaradi posedanja temeljev, asfaltna ploščad pred šolo je uničena …” Šola je še vedno prekrita z azbestnimi ploščami. Podal je pobudo, da “se prerazporedijo proračunska sredstva iz nesmiselnih nakupov v sanacijo šol za šoloobvezne otroke”.

Arsenovič: Situacija ni alarmantna

Župan Arsenovič mu je odgovoril, da so šole in vrtci osnovni podstat, brez katerega mesto ne more naprej, in da je dal narediti analizo stanja v primerjavi s prejšnjimi leti. Dejal je, da so v tem mandatu namenili bistveno več denarja za investicije v vrtce in šole kot kadar koli, da pa je res, da bodo morali v prihodnje narediti še več. A dodal je, da situacija ni tako slaba: “Veliko sredstev je zdaj že zagotovljenih in kaj se že zdaj tam tudi odvija. Tak da situacija ni tako alarmantna, kot kaže, kljub temu da je stanje nevzdržno,” in da so že v procesu izvajanja.

Đurov: MOM se bo prijavila na razpis ministrstva za energetsko sanacijo šole

Na pobudo je odgovarjal tudi v. d. direktorja občinske uprave Srečko Đurov. Namreč, da so nekaj sredstev že namenili OŠ Tabor I: “In sicer ravno v obnovo kuhinje v višini 540 tisoč evrov.” Dejal je še, da so  za to šolo namenili še rezervacijo sredstev v višini 1,7 milijona evrov in da se bo MOM prijavila tudi na razpis ministrstva za energetsko sanacijo šole.

Ravnateljica OŠ Tabor I izpostavlja, da so z obnovo že zelo pozni

Ravnateljica Martina Rajšp pa nam je pokazala dejansko stanje, ki je vse prej kot obetavno. Šola se ruši tako rekoč od zunaj in od znotraj. Temelji se posedajo, oken se ne da odpirati, razen redkih, ploščice pri vhodih v šolo so ali poškodovane ali pa jih ni, tla v šoli so neravna. Plošče, ki so namesto fasade, so poškodovane, izolacije ni. Ponekod so na stropih deske poškodovane ali pa odstopajo. Požarna vrata je treba nujno zamenjati. Vse to so takoj vidne poškodbe. “Zelo težko že sami krpamo vse skupaj,” je povedala Rajšpova, zato se obračajo na pristojna ministrstva in na MO Maribor kot lastnico šole. “Prva in osnovna težava, ki bi se je morali lotiti, je energetski plašč. Istočasno kot energetski plašč tudi stavbno pohištvo. Okna, ki so stara 45 let, enostavno niso več uporabna,” je dejala in pokazala tudi na strope, razsvetljavo, toplotno podpostajo, ki ni bila nikoli zamenjana. Prav tako ploščad pred šolo. Pa tudi cevi po šoli, ki so še litoželezne. Prav tisti dan, ko smo bili tam, so sanirali tudi del cevi, kjer so odkrili, da je izginilo več litrov vode pred 14 dnevi.  In kdaj bi se moralo že vse to popraviti in sanirati? Ravnateljica meni, da vsaj pred petimi leti.

Dosedanji načelnik PPP Maribor Milko Panikvar bo, po pooblastilu generalnega direktorja policije Antona Olaja, začasno prevzel vodenje
SEAP Celje. Zato so prometni policisti včeraj, 1. aprila 2022, dobili novega začasnega vodjo.

Do nadaljnjega jih bo namreč, po pooblastilu generalnega direktorja policije, vodil pomočnik načelnika Matej Vidovič.

Dosedanji načelnik je svojemu pomočniku včeraj ob navzočnosti direktorja PU Maribor Donalda Rusa in pomočnika direktorja Rafaela Viltužnika predal naloge vodenja policijske postaje.

Fotografija (z leve proti desni): Milko Panikvar, Donald Rus in Matej Vidovič

RK Maribor Branik se bo v 20. krogu lige NLB pomeril z RK SVIŠ Ivančna Gorica. Tokratno domačo tekmo bo gostila športna dvorana Duplek v Spodnjem Dupleku, kjer je vse pripravljeno na rokometni praznik.

Obračun v športni dvorani Duplek v Spodnjem Dupleku ob 19. uri.

Mariborčani so se po zmagi v Dobovi na tekmo pripravljali v odličnem razpoloženju. Ekipa je s 17 točkami na osmem mestu lige NLB, zaostanek do šestega mesta pa znaša vsega dve točki. Tokratni nasprotnik je trenutno na 12. mestu in za varovanci Luke Žvižeja zaostaja za devet točk.

Ekipi sta se v tej sezoni pomerili oktobra lani, ko je SVIŠ doma slavil s 25:20, kar je le še razlog več, da naši jutri odločno krenejo v svojo 20. tekmo v letošnjem državnem prvenstvu. Pri SVIŠ-u, ki ga vodi Aleksander Polak, je z 90 goli najnevarnejši Marko Marojević.

Trener Luka Žvižej je v napovedi povedal: “V goste prihaja ekipa SVIŠ-a iz Ivančne Gorice, proti kateri želimo točke zadržati doma. To nam lahko uspe samo s fanatično borbo v obrambi in s pametno igro v napadu. Vemo, da je SVIŠ zelo neugodna ekipa. Zdravstveno stanje ni najboljše. Še naprej smo brez poškodovanega Planinška, je pa vzdušje tisto, ki je na zares visokem nivoju. Iz tega izhajamo in si ob tem zelo želimo, da se tekma konča po naših načrtih.”

Fotografija: Trening RK Maribor Branik. Vir: RK Maribor Branik

Med šolskim letom in počitnicami pri ZPM Maribor izvajajo vrsto dejavnosti in programov za spodbujanje ustvarjalnosti in dejavnega preživljanja prostega časa otrok in mladostnikov, ki jih brez pomoči prostovoljk in prostovoljcev ne bi mogli izpeljati.

Vsako leto zato objavijo RAZPIS za nove prostovoljce za pomoč pri izvedbi prostočasnih programov v Domu ustvarjalnosti mladih (DUM) in povabimo vse, ki jih veseli delo z otroki na naslednjih področjih:

1. ustvarjalne delavnice – priprava in izvedba ustvarjalnih delavnic (likovnih, glasbenih, gibalnih …) v Domu ustvarjalnosti mladih in drugih lokacijah,
2. počitniške dejavnosti – priprava in izvedba ustvarjalnih vsebin ter spremstvo otrok na tematskih in sredinih izletih med vsemi počitnicami,
3. prireditve – pomoč pri izvedbi prireditev (Pustovanje, Festival prostovoljstva, Festival Lent, Neresna olimpijada, Teden otroka, Veseli december) in sodelovanje na prireditvah partnerskih organizacij,
4. okoljevarstvene vsebine – pomoč pri načrtovanju in izvedbi vsebin, ki so vezane na varovanje in ohranjanje narave, trajnostni razvoj in zdrav način življenja (Dan zemlje, Eko teden, Izmenjevalnica oblačil za mlade Cunjami …)

Pogoji za vključitev:
– dopolnjeno 16. leto starosti,
– smisel in veselje za delo z otroki in mladostniki,
– uspešno opravljeno usposabljanje (v organizaciji ZPM Maribor).

Če vas torej veseli prostovoljsko delo za delo z otroki in mladostniki v DUM-u, se do 5. aprila 2022 prijavite preko SPLETNE PRIJAVNICE. “V aprilu vas bomo povabili na uvodni sestanek, kjer vam bomo predstavili našo organizacijo ter vsebine in termine usposabljanj. Po končanem usposabljanju bomo z vami sklenili Dogovor o prostovoljskem delu za leto 2022,” so zapisali.

DODATNE INFORMACIJE: Tadeja Dobaj, 041 532 119, 02 229 94 52, tadeja@zpm-mb.si.

Univerza v Mariboru po besedah rektorja Zdravka Kačiča ne želi biti cokla, temveč pospeševalnik regijskega razvoja. Zato med drugim pospešeno vlaga v raziskovalno infrastrukturo, postaviti nameravajo tudi raziskovalni inštitut, ki bo nudil podporo gospodarstvu.

“Ne želimo biti cokla razvoja v Sloveniji, temveč aktivni soustvarjalci slovenske konkurenčnosti in zgodbe o uspehu. Kajti vemo, da imamo potencial. Okoli 20.000 ljudi se dnevno vozi v Avstrijo, kjer ustvarjajo dodano vrednost, medtem ko bi to lahko ustvarjali tudi pri nas,” je rektor dejal v pogovoru za STA.

Zaključujete prvi rektorski mandat in se potegujete za drugega. Kaj štejete za svoje največje dosežke v teh štirih letih?

Zadnji dve leti je zaznamoval covid-19 in eden od pomembnih dosežkov je bil, da smo na univerzi uspeli v kratkem času preiti na delo na daljavo, pri tem pa obdržati kakovost dela na ravni pred epidemijo. Imeli smo srečo, ker smo tik pred tem v okviru projekta HPC RIVR obnovili mrežno infrastrukturo, ki nam je to omogočila.

Ob tem smo pripravili novo strategijo univerze in izvedli ključne korake v procesu reakreditacije univerze. Za osrednje vodilo za naslednje desetletje smo si zastavili na raziskovalnem delu temelječe in na študenta osredinjeno poučevanje, predvsem pa se želimo še bolj uveljaviti kot raziskovalna univerza. Tako zdaj zaključujemo skupno skoraj 30 milijonov evrov vredne investicije v raziskovalno opremo v okviru projekta RIUM 1. V okviru projekta INNOVUM pa smo pripravili 22 projektov obnove in novogradenj, v kar so vključene praktično vse fakultete.

Začetek vašega mandata so zaznamovala domnevno sporna izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah v obdobju 2010 – 2016. Revizorji niso ugotovili kaznivih dejanj, so pa opozorili na določene pomanjkljivosti v poslovanju. Ste te odpravili?

Moram povedati, da so bile stvari v javnosti napačno interpretirane in zaradi teh neresnic oz. polresnic je bila univerzi povzročena velika škoda. Kljub temu smo zadevo temeljito preverili in nato v manj kot letu dni sprejeli vse ukrepe, ki jih je priporočila revizija. Obenem smo lani sprejeli dodatna merila, da bi preprečili morebitne nepravilnosti. Vso dokumentacijo smo predali organom pregona in računskemu sodišču in do sedaj nismo prejeli informacij, da bi kdo od teh ugotovil, da bi bilo dejansko kaj narobe.

V zadnjih letih ste na univerzi zagnali superračunalnik, izstrelili prvi slovenski nanosatelit v vesolje, načrtujete tudi raziskovalni inštitut na Smetanovi ulici. Čemu bo namenjen?

S Tehniško univerzo v Gradcu smo pripravili vlogo za odobritev projekta Teaming. V prvi fazi razpisa smo bili uspešni, dokumentacijo za drugo fazo bomo oddali septembra. Če bo projekt potrjen, bomo ustanovili center odličnosti, vrednost projekta pa bo okoli 30 milijonov evrov in med drugim predvideva tudi novogradnjo nasproti Tehniških fakultet.

Po trenutnih načrtih bo center odličnosti novi član Univerze v Mariboru, a bo povsem raziskovalno usmerjena. To bo torej raziskovalni inštitut, ki se bo ukvarjal s temeljnimi raziskavami, financiranimi predvsem z evropskimi sredstvi, pomemben del delovanja pa bo tudi podpora gospodarstvu. Da bi zajeli vsebine, ki naslavljajo dejanske potrebe gospodarstva, smo že ob pripravi projekta pritegnili k sodelovanju vrsto slovenskih podjetij. Vsebinsko smo osredotočeni na področje materialov in krožnega gospodarstva. Centra odličnosti, ki bi v načrtovani obliki deloval na teh področjih, v evropskem prostoru še ni.

Kaj menite o načinu podeljevanja koncesij in akreditacij zasebnim visokošolskim zavodom v zadnjih dveh letih? In ob tem na očitke, da javne univerze ne dajete na trg zaposljivega kadra?

Najprej bi veljalo ponovno ovrednotiti obstoječi sistem podeljevanja koncesij in ugotoviti, ali vsi koncesionarji dejansko izpolnjujejo predpisane pogoje. Žal pa se je zgodilo, da se je ob obstoječem sistemu, s katerim se ne ukvarjamo, podelilo dodatne koncesije. To ne zdrži presoj, ki bi jih morali predhodno narediti v zvezi s potrebnostjo takšnih programov.

Kar zadeva kritike zaposljivosti diplomantov javnih univerz, pa je treba jasno povedati, da je razlika med zaposlenostjo in zaposljivostjo. Generacija, ki jo vpisujemo, bo prišla na trg dela čez pet do sedem let. Če zdaj določamo število vpisnih mest za posamezen študijski program glede na število brezposelnih na tem področju, udarimo mimo. Potrebno je predvsem, da država dejansko izpolnjuje strateške razvojne dokumente, ki jih sprejema v parlamentu, in potem bomo tudi univerze vedele, kakšne bodo čez nekaj let potrebe na določenem področju.

Sicer pa na avstrijskem Štajerskem, ki je peta najrazvitejša regija v Evropi, precej intenzivno zaposlujejo diplomante naše univerze in nimajo pritožb nad njihovim znanjem. Težava mora torej biti nekje drugje.

Univerza se v zadnjem času aktivneje vključuje v razprave o dodeljevanju razvojnih sredstev. Kako še nameravate krepiti svoj glas?

Očitno je, da dosedanji način izvajanja kohezijske politike v Sloveniji ni ustrezen. Želimo si prodreti z razumevanjem, da je treba detektirati razvojne potenciale v lokalnih okoljih in jih potem tam tudi podpreti. Tako smo zasnovali koncept platforme INNOVUM s t.i. kolokacijskimi centri. To ne pomeni, da bo v vsaki vasi nekaj nastalo, ampak imamo določene centre, na primer Novo mesto je močno na področju industrije, Velenje in Krško v energetiki, Murska Sobota in Ptuj na prehrambenem področju. V teh centrih bi delali na uvajanju tehnoloških novosti in zaposlovali visoko tehnološki kader, ki bi s tem ostal v lokalnem okolju.

Kje še vidite pomembno vlogo Univerze v Mariboru v prihodnjih letih?

Evropa vedno bolj poudarja pomembnost gradnje skupnega evropskega visokošolskega prostora. Partnerji evropske univerzitetne pobude Athena ustanavljamo federacijo evropskih univerz, torej novo institucijo, ki bo ponujala študijske programe v angleškem jeziku in bo delovala globalno. Pri nas veliko govorimo o begu možganov, ki je velik problem, a morali bi govoriti tudi o pritoku možganov. ZDA in Avstralija zelo intenzivno delata na tem, saj se zavedata, da to pomeni veliko dodano vrednost za njihovo družbo.

Druga stvar, ki ji želimo dati poudarek, je vseživljenjsko učenje, kjer bi radi uvedli mikrodokazila in mikrokvalifikacije, kjer je znanje vrednoteno s točkami ECTS. Tako bi lahko v bistveno večji meri kot z rednimi študijskimi programi, ki so orientirani na prihodnost, naslavljali neposredne potrebe okolja oziroma gospodarstva.
Vir: STA

Gostinec, ki je imel do zdaj le dva manjša gostinska lokala, hoče zgraditi restavracijo, v katero vabi izključno mesojede goste. Vegetarijanci in vegani pri njemu niso zaželeni, je poudaril.

Zgradil bo popolnoma novo restavracijo

Pred kratkim je zemljišče ob zgornjem, tretjem ribniku na koncu mariborskega mestnega parka kupil Janez Visokogorski, ki se pravzaprav podaja v bolj konkretne gostinske vode. Do zdaj je namreč imel preko svojega podjetja dva manjša gostinska lokala, zdaj pa hoče na novokupljenem zemljišču narediti restavracijo, namenjeno izključno mesojedim gostom.

Čisto v vsakem obroku bodo meso ali mesni izdelki

“Dovolj imam tega, da nekateri ves čas poudarjajo, da meso ni zdravo in da je treba jesti samo zelenjavo in sadje,” nam je danes razlagal med kazanjem zemljišča, kjer bodo kmalu zabrneli gradbeni stroji. “Jaz sem gor rastel pri mesu, ne pa pri neki zelenjavi in sadju,” je slikovito nadaljeval in dodal: “Vidite, da sem zrasel in sem zdrav!” Nato pa še, da je našel somišljenike, ki njegovo idejo podpirajo. Tudi kuharja in kuharico, ki sta pravzaprav člana njegove družine. Prva je žena Sabina, ki že pripravlja jedilnike in jih preskuša. “Čisto v vsakem obroku bo meso. Tako v predjedi, juhi, glavni jedi,” nam je povedala in dodala, da preverja še sladice, v katerih je lahko meso. Sicer je specialist za sladice njun sin Peter, ki ga ob našem pogovoru ni bilo zraven. A tako Janez kot Sabina sta zagotovila, da gre tudi sladko in meso dobro skupaj.

Pozno jeseni stečejo prve nagradne akcije za mesojede goste

Zemljišče bodo v prihodnjih dneh zakoličili, izvajalec gradnje bo začel izkopavati zemljo za podkleteno zgradbo sredi aprila. Hiša, v kateri naj bi bila torej povsem mesna restavracija, pa naj bi po načrtih stala in bila opremljena že do konca leta. Janez Visokogorski nam je še dejal, da bodo pozno jeseni sprožili tudi velike akcije in nagradne igre za vse mesojede goste.

Z današnjim dnem Bernard Majhenič končuje svojo poklicno pot v Marpromu. Slovo je bilo grenko, saj je za njimi uspešno poslovno leto nam pove in še doda, da meni da je moral odditi, ker ni bil več poslušen. Več pa v prispevku.

Kadrovskim rošadam v Mariboru očitno ni videti konca. Po tem, ko je več direktorjev moralo zapustiti svoja mesta v javnih podjetjih, je bil zdaj kot kaže na vrsti Bernard Majhenič. Dolgoletni direktor Marproma se je prijavil na razpis za direktorja. A ni prepričal nadzornikov. Zakaj?

Ob 1.07 so morali gasilci PGD Maribor Studenci posredovati zaradi požara v naravi.

Skupaj z GVC1 in posadko šestih gasilcev so izvozili na Ljubljansko ulico. Preostali del odzvane ekipe je počakal v gasilskem domu. Ob prihodu na kraj so bili tam že gasilci Gasilske brigade Maribor. Zaradi hitre prijave in odziva je zagorela le manjša površina trave in se požar ni širil naprej.

Pogašena trava. Vir: PGD Maribor Studenci

Fotografiji s požara. Vir: PGD Maribor Studenci

Prostovoljni gasilci PGD Maribor Studenci so nekaj minut do polnoči bili poklicani na gašenje hudega požara na področju Sredme nad Bresternico.

Aktivirani so bili v drugem alarmu ob 23.49. Na kraju požara so že bili gasilci GB Maribor in PGD Kamnica. Gasilci iz PGD Maribor Studenci so jim pomagali pri gašenju in praznjenju objekta. Objekt je pogorel, v njem pa traktor, več kosilnic in nekaj opreme.

Gašenje požara na območju Sredme nad Bresternico. VIR: PGD Maribor Studenci
Vir: PGD Maribor Studenci

Vse fotografije. Vir: PGD Maribor Studenci

Mariborski mestni svetniki so danes v prvem branju potrdili novo strategijo trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor do leta 2027. Prav tako so soglašali z razglasitvijo devetih območij za gozdove s posebnim namenom, od česar si obetajo boljše gospodarjenje z njimi.

Status gozdov s posebnim pomenom dobivajo zaledje Mestnega parka, Kamnica, Studenci-Limbuš, Pekre, Pod Pohorjem, Betnavski gozd, Stražun, Tezenski gozd in Mariborski otok. “Na to smo čakali 40 let,” je povedal župan Saša Arsenovič. Zadnji takšen dokument na to temo je bil namreč sprejet leta 1983.

Gospodarjenje na območju gozdov s posebnim namenom ne izključuje lesno proizvodne funkcije, je pa prilagojeno poudarjenim socialnim in ekološkim funkcijam. Čeprav gre za delno zasebna zemljišča, bo občina lahko postavljala urbano opremo in izvajala druge aktivnosti, lastniki pa lahko v zameno dobijo nadomestilo. Občina lahko takšne površine tudi odkupi.

Mestni svetniki so se seznanili s poročilom nadzornega odbora občine za leto 2021 ter opravili prvo obravnavo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Urbani center Tezno. Tam bodo v okviru izgradnje nove zdravstvene postaje med drugim tudi prostori mestne četrti, lekarna, šolsko igrišče in parkirišča. Več mestnih svetnikov je ob tem opozorilo na nevarno prometno ureditev in nujnost, da se pri načrtovanju predvidi ukrepe za izboljšanje na tem področju.

Predlog o ukinitvi statusa javne kulturne infrastrukture Vodnemu stolpu je župan že na začetku umaknil s seje “upoštevajoč stališča odbora za kulturo in zaznano potrebo po širši razpravi in dodatni utemeljitvi”. O tem bodo tako mestni svetniki razpravljali na eni od prihodnjih sej.

Umaknjena je bila tudi točka za podajo soglasja k izplačilu regresa gasilcem za obdobje 2010-2015, saj je ta zadeva že urejena. Župan je sklep že podpisal, v nadaljevanju mora potrditev dati le še svet zavoda.

Predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je predlagal, da mestni svetniki spregovorijo o kadrovskih menjavah v mariborskih javnih podjetjih, saj gre po njegovih besedah za “veliko nevarnost oškodovanja občinskega proračuna in javnih podjetij”. Župan je pojasnil, da je to stvar nadzornih svetov, zato se mu razprava na mestnem svetu o tem ne zdi utemeljena, obenem pa tudi ni pripravljenega ustreznega gradiva zanjo.

Med pobudami in vprašanji mestnih svetnikov in svetnic je Lista kolesarjev in pešcev pozvala k zagotovitvi igral gibalno oviranim otrokom, predstavnik liste Arsenovič za Maribor Jurček Legvart je napovedal dobrodelno kolesarjenje za Ukrajino, Vladimira Cokoja iz SDS je ponovno pozvala k izboljšanju prometne varnosti na cesti Malečnik-Ruperče, Matej Žmavc iz SD pa je predlagal ukrepe za zmanjšanje hitrosti pri osnovni šoli v Limbušu.

Glede dotrajanosti OŠ Tabor 1, ki jo je v današnji izdaji predstavil časnik Večer, je v. d. vodje mestne uprave Srečko Đurov povedal, da so za šolo lani zagotovili 540.000 evrov za obnovo kuhinje, letos in prihodnje leto pa so zanjo rezervirali še 1,7 milijona evrov. Prav tako jo nameravajo prijaviti na razpis pristojnega ministrstva za energetsko sanacijo.

“Verjamemo, da bo šola kmalu spet ponos mestu,” je dodal Đurov. Župan pa je dejal, da so v tem mandatu zagotovili bistveno več denarja za investicije v šole in vrtce kot kadarkoli prej, “je pa res, da bomo tega morali v prihodnje narediti še več”.

Funkcijo predsednika nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor je pred dnevi prevzel nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Sava David Kastelic. Še vedno aktualna pa je menjava na čelu Energetike Maribor, saj razrešeni Alan Perc zaradi domnevno nezakonite razrešitve zahteva 360.000 evrov. Ob tem je za Večer povedal, da resno razmišlja o kandidaturi za župana Maribora.
Vir: STA

Vrtec Ivana Glinška Maribor je letos priredil že deseti, tradicionalni koncert pevskih zborov in plesnih skupin. Tokrat po dveh letih premora zaradi epidemije. 

Ravnateljica vrtca Ester Mlaj je v nagovoru poudarila, kako pomembno je, da si v tem prehitrem tempu življenja vzamemo čas za to, da prisluhnemo sebi in skozi glasbo začutimo moč pozitivizma, ki se širi s sočutjem na sočloveka.

Pri izvedbi prireditve, na kateri je nastopilo 150 otrok v šestih pevskih zborih in šestih plesnih skupinah, je sodelovalo 56 strokovnih delavcev. S prireditvijo so osvetlili pomen vrlin, človeške odličnosti in težnje k uresničevanju dobrega. Pristni nastopi otrok so bili prežeti z ustvarjalnostjo, optimizmom, igrivostjo, iz njih je odsevala vzajemnost in pripadnost.

 

Na socialnih omrežjih je zaokrožila novica, da so v Mariboru ugrabili deklico, ki naj bi bila učenka Osnovne šole borcev za severno mejo.

Vir: Facebook

Zadevo smo preverili pri policiji in tudi pri ravnateljici šole, Lučki Lazarev Šerbec. Dejala je, da so zjutraj prišli kriminalisti na šolo preverjati zadevo, a da nimajo informacije, da bi bilo na njihovi šoli. “Zjutraj so k nam prišli kriminalisti. Dobili so obvestilo, da naj bi nekdo neko deklico – na Greenwichu – neki moški, odpeljal in so prišli preveriti, če vemo kaj o tem in ali lahko damo podatke, če je katera deklica manjkala nenapovedano. Seveda smo šli preveriti. Nobena deklica in noben starš nam ni javil, da bi to bilo pri nas. Niti ni bilo to pred šolo, ampak je bilo na Greenwichu,” nam je dejala po telefonu.

Na Policijski upravi Maribor pa so dejali, da zadevo preverjajo. “Do sedaj nismo prejeli nobenega uradnega pogrešanja otroka,” so pojasnili na PU Maribor.

Na današnji novinarski konferenci so predstavili strategijo trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor za obdobje 2022-2027.

Nova strategija trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor, ki jo bo danes obravnaval mestni svet, med drugim predvideva do konca leta 2027 za 20 odstotkov višje število nočitev, vzpostavitev desetih čarterskih linij na mariborskem letališču in vsaj pet dodatnih nastanitvenih zmogljivosti višjega kakovostnega razreda.

“Želimo si, da sta seveda mesto in regija najboljša za nas, ki tu živimo, dolgoročno pa želimo tudi ostati gostoljubni in nagovarjati obiskovalce, da ostanejo pri nas dlje časa, da lahko spoznajo vse naše bisere,” je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal župan Saša Arsenovič.

Strateški dokument so začeli snovati junija lani sodelavci Mestne občine Maribor, Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor, Zavoda za turizem Maribor ter podjetij Futura DDB in Movio. K sodelovanju so povabili tudi vse ključne deležnike v destinaciji s področja kulture, športa, turističnega gospodarstva in izobraževanja. Po besedah župana sta tudi za prihodnji turistični razvoj ključna sodelovanje in povezovanje.

Vizija razvoja destinacije sledi cilju, da je Maribor “svetovno prepoznavna destinacija najstarejše vinske trte, ki v prepletu mestnega utripa in zelene narave razvaja z gastronomskimi, aktivnimi in trajnostnimi doživetji ter je središče vrhunskih kulturnih, športnih in poslovnih dogodkov širše regije”.

Ob tem so destinacijo po besedah Neve Pipan iz kabineta župana razdelili na svet ob Dravi, svet na Pohorju in svet vinorodnih gričev. Tržili jo bodo kot mesto vrhunskih dogodkov, mesto najstarejše trte na svetu, mesto vina in kulinarike, mesto kulturnih zakladov, mesto športa in top izhodišče za outdoor aktivnosti.

Direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc priznava, da so si zadali ambiciozne cilje, a verjame, da imajo dovolj talenta za njihovo uresničenje. Doslej rekordno je bilo za mariborski turizem leto 2019 in po njegovih besedah želijo, da najkasneje v petih letih znova pridejo na to raven.

Med drugim bodo delali na razvoju kadra za delo v turizmu in gostinstvu, dvigu kakovosti storitev, trajnostnem turizmu, digitalizaciji in izgradnji potrebne infrastrukture. Za slednje bosta poskrbeli predvsem občina in razvojna agencija, prizadevali pa naj bi si tudi za privabljanje tako domačih kot tujih investitorjev.

Na področju infrastrukture se v dokumentu med drugim omenja nadaljnjo obnovo starega mestnega jedra in izgradnjo Dravske promenade, umestitev turistično-kulturnega objekta in vzpenjače na Piramidi, revitalizacijo objekta Račji dvor, ureditev razglednega platoja na Urbanu, obnovo kopališča Mariborski otok ter ureditev Stražunskega gozda in območja ob zgodnji postaji Pohorske vzpenjače.

V skladu s strategijo si bodo prizadevali tudi za razvoj nišnega turizma, kot so fotografski, mladinski, filmski in verski turizem. Velik poudarek je na razvoju in trženju dogodkov, prireditev in festivalov, kjer so zaznali velik razvojni potencial. Med zastavljenimi cilji je, da vsako leto pritegnejo vsaj enega organizatorja večjih kulturnih ali športnih dogodkov, kakršen je Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), ki ga bo Maribor gostil junija naslednje leto.

Primarni ciljni trgi so Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija, Madžarska, Srbija, Hrvaška in ostale države nekdanje Jugoslavije.

V letu 2021 je bilo v Mestni občini Maribor realiziranih 256.470 prenočitev, prednjačili so gostje iz tujine. Povprečna doba bivanja v občini je bila dva dni in pol.
Vir: STA

Na Trgu svobode v Mariboru pred spomenikom NOB so se predstavili kandidati in kandidatke Levice, ki kandidirajo v Mariboru in okolici. Vsak od njih je poudaril, za kaj se bo zavzemal.

Član poslanske skupine Levice Primož Siter je predstavil kandidatno listo Levice za Maribor in okolico za državnozborske volitve letošnjega leta. Ob tem je poudaril: “Letošnje volitve ne bodo samo volitve, ampak bodo v bistvu referendum. Ne bomo izbirali med strankami, ki bodo tvorile naslednjo vladno koalicijo, ampak bomo dejansko izbirali med družbeno ureditvijo, ki si jo želimo v naslednjem obdobju.” V Levici zato pripravljajo program, ki nosi tudi vsebine za družbeno predrugačenje. “Predrugačenje družbe, ki bo stala na solidarnosti, na tovarištvu, ki bo okoljsko in podnebno osveščena in ki bo v družbo na vseh ravneh prinašala več dialoga, več vključenosti,” je še povedal Siter. Predstavil je glavne točke programa, ki je sicer zapisan v knjigi Prihodnost za vse. Povedal pa je še, da imajo za tokratne volitve pripravljeno močno kandidatno listo.

Prvi kandidat, ki se je predstavil, je Borut Osonkar, ki kandidira v volilnem okraju 6. Poudaril je, da Levici ni moč očitati nobene afere. Glavna izhodišča, ki jih je izpostavil, pa se dotikajo demokracije in človekovih pravic. Povedal je, da je treba povečati participacijo ljudi, sam je sodeloval pri snovanju participatornega proračuna v Mariboru. Omenil je tudi skrito revščino in revščino, ki sta v Mariboru in ju ponazoril s primerom upokojenk in vdov, ki nimajo denarja in se zato ne družijo z drugimi. Poudaril je še, da ne gredo v parlament “služit za penzijo, ampak mesta ne bomo pozabili”. Dejal je še, da mora Maribor postati izzivalec Ljubljane in pilotno mesto več projektov, od stanovanjskih zadrug naprej.

Ramona Arnuš, ena od kandidatk Levice na parlamentarnih volitvah in koordinatorka lokalnega odbora Levice v Mariboru, je povedala, da se bo zavzemala za ohranjanje dobrin, ki se njej zdijo pomembne, za javno šolstvo, varovanje okolja. Želi si tudi več aktivnosti mladih. Vlado Šega, mestni svetnik MOM in kandidat Levice v mariborskem volilnem okolju 1, pa je dejal, da je predsednik v združenju svetov delavcev, kjer se bori za vsaj enakopravno vlogo, če ne že pomembnejšo vlogo nosilcev dela pred nosilci kapitala. Naslednja kandidatka, ki se je predstavila, je Tatjana Greif, ki je v volilni enoti Maribor 4. Dejala je, da si bo prizadevala za več zadev, med drugim za vrnitev kulture v osredje družbe in za ultimat človekovih pravic. Pa tudi za ozelenitev urbanih površin, proti trofejnemu športnemu lovu in za zaščito okolja.

Predstavil se je tudi Matic Komel, ki je kandidat  Levice v okraju Maribor 3. Absurdno mu je, da se v Sloveniji vrstijo afere in korupcijski postopki, pri tem pa nihče ne odgovarja. Prepričan je, da je pomembno, da se pri volitvah izbira ljudi. Urška Lipovž kandidira v okraju Maribor 2 in meni, da si je treba pravico do prihodnosti izboriti. Omenila je okoljsko krizo na eni strani in družbeno krizo na drugi strani. Pravi, da nas pelje sistem prav v te kataklizme. Želi prihodnost s pravico do stanovanj, do varne starosti, pravica do javnega zdravstva in tudi pravica do umetnosti. Na predstavitvi je bila tudi Lucija Golčer, kandidatka Levice v občini Slovenske Konjice. Omenila je, da pozna svoj kraj, kjer si želi, da bi se kultura vrnila v središče, rada bi tudi dobre kolesarske poti, prepričana je, da lahko pomaga svojemu kraju in okolici.

V vuzenici so dobili Center ponovne uporabe, jer bo mogoče v zameno za prostovoljni dar, dobiti vse od oblačil, obutve, hišnega tekstila do šolskih potrebščin in igrač.

Kot je sporočil na socialnih omrežjih sporočil župan občine Vuzenica Franjo Golob, je  Župnijska Karitas Vuzenica otvorila Center ponovne uporabe. Gre za “prijeten kotiček, kjer bo mogoče v zameno za prostovoljni dar, dobiti vse od oblačil, obutve, hišnega tekstila do šolskih potrebščin in igrač. S ponovno uporabo uporabnih predmetov lahko prispevamo k varovanju okolja in hkrati privarčujemo. Vabljeni, da jih obiščete, na Mladinski ulici 4 v Vuzenici. Sodelavkam Karitas pa želim veliko uspehov pri njihovem poslanstvu,” je zapisal v objavi na Facebooku.

Vir: FB

 

Vir: FB

 

Z današnjim odprtjem razstave Čez sedem let vse prav pride se v Mariboru začenja Teden eko mode, ki ga pripravljajo Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju s kulturnim centrom GT22. Z njim želijo opozoriti na okoljsko in družbeno nepravične modne prakse in številne negativne posledice teh.

“Naveličani smo življenja v svetu, v katerem se je skoraj nemogoče oblačiti etično in trajnostno; v svetu hitre mode, neskončnih trendov in v svetu, ki ne nastopa dovolj odločno proti okolju in ljudem škodljivim modnim praksam,” sporočajo organizatorji.

Na razstavi na temo (ne)ekološke mode v prostorih GT22 na mariborskem Glavnem trgu bo svoja dela razstavilo 12 avtoric in avtorjev.

Ob razstavi se bo zvrstilo več dogodkov. V petek in soboto bodo potekale delavnice kvačkanja, vezenja in recikliranja oblačil, vzporedno bo potekala tudi izmenjevalnica.

Za soboto pripravljajo še Trajnostni Pop-Up Shop, na katerem bodo svoje izdelke prodajale ustvarjalke ekoloških modnih izdelkov in prodajalci vintage oblačil.

Kot izpostavljajo Mladi za podnebno pravičnost, je tekstilna industrija med največjimi onesnaževalci Zemlje, “odgovornost za zmanjšanje izpustov, odpadkov in za končanje izkoriščanja delovne sile pa ne bi smela biti preložena izključno na kupca”.

Ob tem navajajo zaskrbljujoče podatke. Od leta 1975 se je svetovna proizvodnja tekstila na prebivalca povečala iz 5,9 na 13 kilogramov letno. V ZDA potrošnik kupi novo oblačilo na vsakih pet dni.

Kombinacija slabe kakovosti izdelkov in velike potrošnje je odgovorna za drastično povečanje tekstilnih odpadkov. Svetovno povprečje letnih tekstilnih odpadkov na prebivalca je 17,5 kilograma, zavzemajo pa dobro petino mešanih komunalnih odpadkov. Samo 20 odstotkov oblačil se zbere za ponovno uporabo ali reciklažo, v EU še manj – 18 odstotkov.

Ogromno je tudi neprodanih in neuporabljenih oblačil. Britanska znamka Burberry naj bi v obdobju petih let zažgala za 90 milijonov vrednosti neprodanih oblačil, medtem pa več kot 90 odstotkov delavcev v oblačilni industriji globalno nima nikakršne možnosti pogajanja glede svojih plač in delovnih pogojev.
Vir: STA

Socialno šibkejši prebivalci občine Maribor lahko od 1. marca zaprosijo za pomoč občine pri plačilu stroškov za energijo. Vlog je doslej nekaj sto, kar je manj od pričakovanj, po poročanju medijev verjetno tudi zaradi dokazil, ki jih je treba priložiti. Na občini pravijo, da brez tega ni mogoč ustrezen nadzor, prva izplačila pa pričakujejo kmalu.

Mestna občina Maribor je za t. i. program reševanja energetske revščine zagotovila 200.000 evrov proračunskih sredstev. Razdeljevanje je poverila Rdečemu križu Maribor in Nadškofijski karitas Maribor.

Rdeči križ je do sredine prejšnjega tedna prejel okoli 150 vlog, Nadškofijska karitas pa 120. Ob predstavitvi ukrepa so na občini ocenjevali, da bodo lahko tako pomagali okoli 4000 družinam.

Župan Saša Arsenovič je na vprašanje STA o učinkovitosti ukrepa odgovoril, da je mariborska občina prva v Sloveniji zagotovila takšno pomoč, nato pa so sledile še druge podobne pobude.

“Manjše število vlog od prvotno načrtovane ocene je verjetno posledica več možnih pomoči, ki so trenutno v veljavi za pomoč vsem v socialni stiski,” ocenjujejo na občini.

Energetski vavčer v višini od 30 do 90 evrov lahko pridobijo mariborska gospodinjstva, katerih prihodki ne presegajo 680,56 evra na posameznega člana. Oddati pa morajo popolno vlogo z vrsto dokazil, med drugim odločbo centra za socialno delo, plačilno listo in kopijo potrdila z davčno številko.

“Zanesljivo je tudi na račun pridobivanja dokazil vlog manj,” je za časnik Večer nedavno povedal sekretar mariborskega Rdečega križa Metod Dolinšek.

Podžupanja Alenka Iskra pojasnjuje, da brez tega ne gre. “Obrazci, ki jih morajo izpolniti prosilci, so nujno potrebni, sicer ne bi mogli imeti nadzora. Zahtevan je minimum minimuma, da bi bilo čim bolj enostavno. A brez tega bi lahko prišlo do zlorab,” je povedala.

Po njenih besedah so prve vloge že v obdelavi in kmalu bodo izvedena tudi prva izplačila.

“Vesel bom, če bo čim več tega denarja prišlo do tistih, ki so te pomoči potrebni. Če bo treba pot olajšati, bomo to naredili, ker denar je namenjen meščanom in verjamem, da bo prišel tja, kamor mora,” je dodal župan Arsenovič.