Nekaj večjih in tudi manjših štajerskih vinarjev ter tamkajšnje strokovne ustanove so se minuli konec tedna povezali v Združenje Vinorodna Štajerska, saj želijo v prihodnje na ta način regijo kot vrhunsko vinorodno rastišče z bogato vinsko kulturo predstavljati pod skupnim imenom Vinorodna Štajerska.

Kot so pojasnili je novinarski konferenci na univerzitetnem posestvu Meranovo povedal predsednik združenja Božidar Grabovac, jim je povezovanje uspelo formalizirati po številnih podobnih poskusih v preteklosti. Na sredini ustanovni skupščini v Jeruzalemu so tako potrdili statut, osnovna programska izhodišča ter izbrali vodstvo za zdaj v Ormožu registriranega združenja.

“Želja po skupni promociji štajerskih vin je tlela že nekaj let, zadali pa smo si tri osnovne cilje. Želimo dvigniti prepoznavnost in ugled vin našega vinorodnega okoliša tako doma kot v tujini, se s tem uvrstiti na svetovni vinski zemljevid najboljših vinorodnih regij ter izboljšati prepoznavnost okoliša kot vinske destinacije s kakovostno turistično ponudbo,” je pojasnil Grabovac.

V projekt sta se vključila tudi oba kmetijsko-gozdarska zavoda iz Maribora in Ptuja ter mariborska kmetijska fakulteta, po besedah direktorja ptujskega zavoda Andreja Reberniška pa gre za zgodovinski korak po skoraj petletnih pogovorih z vinarji. Zgodbe so se lotili na podoben način kot v nekaterih drugih vinsko razvitih državah, tudi v sosednji Avstriji.

Kot je dodal, so štajerska vina v zadnjem desetletju naredila velik napredek v kakovosti in prepoznavnosti lastnega sloga, ki se izražajo v izraziti svežini, sadnosti, prijetnosti v polnem okusu ter eleganci. “To nam priznavajo številni enologi, ne samo slovenski, tudi tisti iz tujine, nenazadnje pa narašča tudi povpraševanje po teh vinih,” je dodal Rebernišek.

Vinorodna dežela Štajerska po zadnjih podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina obsega 5493 hektarjev vinogradov, kar pomeni 70 odstotkov vseh slovenskih vinogradniških površin, v register pa je vpisanih 9379 pridelovalcev, kar predstavlja dobro tretjino vseh v Sloveniji.

K povezovanju so povabili vse vinarje, ne glede na njihovo velikost, po besedah Reberniška pa je pri tem najbolj pomembno, da sledijo slogu tukajšnjih vin ter imajo izdelano celostno grafično podobo. Kot je dejal so za zdaj zaznali interes vsaj 95 vinarjev, v register takih, ki razpolagajo z več kot petimi, pa je 146 vinogradnikov. Predvsem si sodelovanja in enotnega nastopa po dosedanjih odzivih želijo mladi vinarji.

Predstavnik mariborske kmetijske fakultete Stanislav Vršič pa je vesel predvsem, da je pobuda za povezovanje prišla od pridelovalcev grozdja, ki so pripravljeni zagon združenja tudi sami financirati. Sicer pa je po njegovih besedah potrebno samozavest vinarjev v regiji dvigniti na še višjo raven.

“Zakaj bi se z našimi sauvignoni primerjali s Francijo ali Novo Zelandijo, če pa bi se lahko oni primerjali z nami. To nam mora biti cilj in kot sem razbral iz razprav vinarjev ob ustanavljanju združenja, je ta cilj postavljen,” je dejal Vršič, a dodal, da je samo od vinogradnikov odvisno, ali bo pobuda za sodelovanje trajna, pa tudi, da se morajo zavedati, da si hitrih rezultatov ni mogoče obetati.

Med ustanovnimi člani združenja je za zdaj 15 vinarjev, vsi ostali, ki so že izkazali interes, pa imajo za priključitev leto dni časa. Pristopnina znaša 50 evrov na hektar oziroma največ 500 evrov na letni ravni, za večje kleti pa je lestvica prilagojena glede na količino vina v kleti. Program po Reberniškovih besedah finančno še ni povsem ovrednoten, a računajo na vsaj 100.000 evrov letno, pri čemer bodo več kot polovico zbrali s prispevki članov.

Med tistimi, ki so pristopili k projektu, je tudi Ptujska klet, direktor Tine Kek pa je povedal, da je povezovanje zelo dobrodošlo in zaželeno tudi za njih, saj se že nekaj let soočajo s tem, da se uspeva povezovati primorskim vinarjem, ki delajo na promociji, dvigu kakovosti in cenovni politiki. To je prava smer in štajerski vinarji so si po njegovih besedah morali priznati, da zadnja leta ni vse teklo s podobno dinamiko, zato je ustanovitev združenja prvi korak k temu.
Vir: STA

V sklopu izvajanja poostrenih aktivnosti za zagotavljanje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil »Na cesti nisi nepremagljiv. Si najbolj ranljiv.«, ki na območju vse države potekajo še do 20. 3. 2022, bomo na območju Policijske uprave Maribor, v nedeljo, 20. 3. 2022, v času med 12. in 19. uro, izvedli poostren nadzor cestnega prometa.

Poudarek bo na ugotavljanju kršitev voznikov enoslednih motornih vozil na cestnih odsekih, kjer je problematika te vrste udeležencev največja (ceste v naseljih, regionalne in glavne ceste). Prav tako bodo v poostrenem nadzoru poudarek namenili tudi ugotavljanju kršitev voznikov lahkih motornih vozil, so sporočili iz mariborske občine.

Po tem, ko so jeseni na nadomestno lokacijo preselili Osrednjo knjižnico in Čitalnico, se z Rotovškega trga seli tudi Pionirska knjižnica.

Selitev v neposredno bližino Osrednje knjižnice v prvem nadstropju trgovsko poslovnega centra City, v prostor nekdanje trgovine Alpina, bo potekala med 6. aprilom in 2. majem 2022. V tem času bo Pionirska knjižnica Rotovž zaradi selitve zaprta.

Gradivo izposojeno v Pionirski knjižnici Rotovž naši najmlajši bralci in njihovi spremljevalci lahko do ponovne otvoritve zadržijo doma, vrnejo v knjižni nabiralnik v pritličju TPC City ali brezplačno vrnejo v katerokoli enoto Mariborske knjižnice.

Zamudnine in opomini se v času zaprtja knjižnice ne bodo obračunavali

Še neprevzeto rezervirano gradivo Pionirske knjižnice bodo uporabniki lahko prevzeli v Čitalnici osrednje knjižnice. Dostop do ostalega gradiva Pionirske knjižnice bo v času selitve onemogočen.

Na nadomestni lokaciji, ulica Vita Kraigherja 5, se bomo ponovno srečali predvidoma v torek, 3. maja 2022. Knjižnica bo odprta po enakem delovnem času, kot doslej, med ponedeljkom in petkom od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, so sporočili iz Mariborske knjižnice.

Univerza v Mariboru je minule dni organizirala okroglo mizo z naslovom Izzivi razvoja kohezijske regije Vzhodna Slovenija, na kateri so sodelovali različni sogovorniki.

Saša Arsenovič, župan MO Maribor, je na dogodku javno potarnal, da niso dovolj vključeni o odločanje, oz. da so celo popolnoma izključeni: “Mi pa smo popolnoma izločeni iz odločanja o novem programskem obdobju. Ne upošteva se razvojnih prioritet regij, medsektorsko usklajevanje vsebin je težava.” Omenjeno izjavo smo preverili pri državni sekretarki Moniki Kirbiš Rojs. Navedbe mariborskega župana je demantirala.

Državna sekretarka celo poudari, da jih žalosti, da ne dobijo povratnih informacij o vsebinskih predlogih občin in županov, kamor bi sredstva lahko bila namenjena. Vse prevečkrat namreč lahko poslušajo samo koliko sredstev naj namenijo regiji, vsebine, ki bi bila dobra, pa ni, in to jo žalosti.

V aktualni zimski sezoni na Pohorju, ki so jo otvorili 10. decembra 2021, bodo to soboto zabeležili že 100. smučarski dan. Glede na še vedno dobre snežne razmere na Arehu pa računajo, da bo smuka na areških smučiščih na voljo tudi še v začetku aprila.

Pri tem bodo od ponedeljka, 21. marca, veljale nižje posezonske cene dnevnih smučarskih vozovnic: ob delavnikih za odrasle 17 EUR, za mladino/študente/seniorje 14 EUR in za otroke/invalide 10 EUR.

Ugodna spomladanska smuka

Za vikend (26.–27. 3.) pa bodo posezonske cene dnevnih vozovnic po navedenih kategorijah znašale 23, 20 in 14 EUR.

Aktualne podatke o obratovanju žičniških naprav in smučarskih prog spremljajte na tej povezavi. Na Marpromu vse tako vabijo na ugodno spomladansko smuko.

Javni holding Maribor je preko svojih odvisnih družb Energetika Maribor, Mariborski vodovod, Snaga in Nigrad že od 3. 2. 2022 posredni večinski lastnik Športa Maribor, ki je bil statusno preoblikovan iz javnega zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo.

V naslednjih mesecih pa bo JHMB v skladu z načrti postal 100-odstni lastnik omenjenega podjetja, ki se bo tako pridružilo ostalim šestim povezanim družbam v Skupini JHMB, so zapisali v sporočilu za javnost.

Ustanovitev mariborskega holdinga pomeni začetek sodobnega korporativnega upravljanja, kar pod okriljem krovne holdinške družbe zagotavlja transparentno, učinkovito in odgovorno vodenje mariborskih javnih podjetij. Vstop Športa Maribor v Skupino JHMB bo predvidoma zaključen do sredine leta 2022.

Glede na to, da je JHMB že sedaj posredno večinski lastnik Športa Maribor, mora sodelovati pri sprejemanju pomembnih strateških odločitev, povezanih s to družbo. Zato tudi strokovne službe JHMB družbi Šport Maribor na njihovo zaprosilo v tem času že pomagajo pri določenih nalogah, kot so npr. priprava javnega razpisa za delovno mesto direktorja in povezanih dokumentov, pregled in uskladitev pogodb ter sodelovanje pri pripravi preostalih gradiv, zapišejo v nadaljevanju.

Ob vključevanju dodatnih objektov za izvajanje športnih aktivnosti na območju Mestne občine Maribor je za zagotovitev ustreznega upravljanja športne infrastrukture in uresničevanja letnega programa športa, ki je v preteklih desetih letih močno nazadoval, ena prvih temeljnih nalog konsolidacija poslovodstva.

Spomnimo, da so v upravljanje Športa Maribor pred dobrim letom prešli tudi mariborski Skate park, Športni park Radvanje, Športni park Malečnik, Športni park Pobrežje, Nogometno igrišče Tezno, BMX proga na Taboru in Veslaški center Bresternica, letos pa bodo ta nabor dopolnile še žičnice in športne površine na Pohorju.

Sam postopek imenovanja novega direktorja družbe Šport Maribor je v pristojnosti njenega nadzornega sveta; slednji bo na prihodnji seji izmed prijavljenih kandidatov na podlagi javnega razpisa odločal o imenovanju novega poslovodstva.

Mag. Andrej Rihter, direktor JHMB, je ob tem pojasnil: “S konverzijo terjatev povezanih podjetij do družbe Šport Maribor je JHMB posredno postal njen večinski lastnik. JHMB zato z vidika korporativnega upravljanja izpolnjuje tudi do nove odvisne družbe podobne zaveze kot do preostalih že povezanih, in sicer v obliki ustrezne strokovne podpore in pomoči vsem poslovnim procesom. Imamo torej novega naročnika, ki mu bomo z vsem svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomagali do izpolnitve za naše mesto ključnih strateških ciljev. Po letih degradacije panoge ter mesecih zaprtja in omejitvenih ukrepov smo namreč mnenja, da je prav dvig mariborskega javnega športa in rekreacije izjemno pomemben za vsakogar od nas.”

Družba Nigrad po 15. marcu, ko se uradno konča zimska sezona na slovenskih cestah, kljub pripravljenosti na odziv v primeru ponovnih zimskih razmer prične z odstranjevanjem zimskih varnostnih označb, s čiščenjem ostankov posipnih materialov z javnih prometnih površin in s planiranimi popravili ter prenovami pločnikov in cest.

Porabljenih 959 ton posipne soli in 1917 ton peska

V obdobju od 15. novembra 2021, ko se je zimsko vzdrževanje na območju Mestne občine (MO) Maribor uradno pričelo, do vključno 15. marca 2022 so sodelavci zimske službe podjetja Nigrad opravili 14 akcij posipa in 5 akcij pluženja; v tem obdobju je bilo skupaj porabljenih 959 ton posipne soli in 1917 ton peska.

Končujejo s prenovo historičnih prehodov v središču mesta

Nigrad sicer končuje s prenovo historičnih prehodov v središču mesta (Splavarski, Žički in Minoritski prehod), kjer bosta predvidoma v aprilu celovito urejena komunalna infrastruktura in tlakovanje, ob tem pa nadaljuje z ureditvijo celostne podobe Gregorčičeve ulice in s projektom izgradnje 24 km kanalizacije v Mariboru, v okviru katerega bo na novo priključenih 3508 prebivalcev, stopnja priključenosti pa bo po izgradnji 98-odstotna.

Energetika nadaljuje s širitvijo sistema daljinskega ogrevanja

Medtem Energetika Maribor nadaljuje z ogrevalno sezono 2021/2022, ki se bo formalno lahko zaključila, ko bo izpolnjen pogoj za to, tj. temperatura 3 dni zapored ob 21. uri nad 12 stopinj Celzija. Se pa lahko njeni odjemalci prek kontaktnih oseb oz. upraviteljev kadarkoli prej odločijo za prenehanje ogrevanja ali pozneje za morebitno podaljšanje ogrevalne sezone tudi po že izpolnjenih omenjenih pogojih.

Na področju infrastrukture Energetika nadaljuje s širitvijo sistema daljinskega ogrevanja po Gregorčičevi ulici in priključitvijo objekta MO Maribor. Ob tem je načrtovana še širitev omrežja na levem bregu reke Drave.

Na Marpromu nadaljujejo zimsko sezono in pričakujejo električna avtobusa

Z zimsko sezono 2021/2022 nadaljuje tudi Marprom, saj bodo smučišča na Arehu glede na snežne razmere predvidoma odprta še v prvih dneh aprila. V letošnji zimski sezoni na Pohorju je sicer Marprom od uradne otvoritve, 10. decembra 2021, do danes izpeljal že blizu 100 smučarskih dni in v tem času naštel več kot 175.000 obiskovalcev.

Na področju gospodarske javne službe mestnega potniškega prometa pa Marprom letos spomladi pričakuje pomembno pridobitev – nova električna avtobusa, ki bosta vozila na mestni liniji 6 Vzpenjača. Nedavno sta bili zanju že nameščeni hitri polnilnici na glavni avtobusni postaji in pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače.

Snaga v nakup več komunalnih vozil

Snaga bo v letu 2022 izpeljala nakup več komunalnih vozil za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja odpadkov in gospodarskih vozil za urejanje javnih površin. Poleg tega bo s 30. 4. 2022 prevzela izvajanje gospodarske javne službe tudi v občini Hoče – Slivnica. Prav tako načrtuje pripravo strokovno-tehničnih podlag za umestitev objektov Snage na območju sortirnice, novega zbirnega centra ter objekta za mehansko in biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.

Ob tem bo nadaljevala z aktivnostmi ozaveščanja uporabnikov na področju ravnanja z odpadki – predvsem s projektom zbiranja odpadnih jedilnih olj, kompostiranja z Bokashi Organkom ter z vključitvijo v projekt Komunalni snovni krog tetrapaka in higienskega papirja.

Pogrebno podjetje v postavitev novega žarnega zidu in prenovo javnih sanitarij

Pogrebno podjetje Maribor letos med prioritetne naložbe uvršča postavitev novega žarnega zidu in prenovo javnih sanitarij na pokopališču Pobrežje ter zamenjavo cipres in širitev pokopališča na Dobravi. Ob tem nadaljuje še s projektom označevanja grobnih mest na pokopališčih in urejanja poti.

Mariborski vodovod bo znova odprl pitnike

Mariborski vodovod pa se v tem času aktivno pripravlja na aprilsko ponovno odprtje javne mreže mariborskih pitnikov v obsegu, kot je bil občankam in občanom na razpolago pred epidemijo novega koronavirusa. Tako bodo Mariborčanke in Mariborčani ter vsi obiskovalci našega mesta lahko ponovno zaužili zdravo pitno vodo iz pipe tudi na javnih pitnikih na različnih lokacijah v mestu.

V Novi KBM se zavedajo, kako pomembno je opravljanje vsakodnevnih bančnih opravkov, ne glede na situacijo, v kateri se je znašla stranka.

Ker si prizadevajo za enostavne in strankam prijazne rešitve, so se odločili, da bodo bančno poslovanje olajšali ukrajinskim državljanom, ki se zaradi razmer v njihovi državi trenutno nahajajo v Sloveniji. Ukrajinski državljani, ki pridobijo status osebe z začasno zaščito,  lahko ob predložitvi ustrezne dokumentacije na Novi KBM brezplačno odprejo osnovni plačilni račun, ki omogoča tudi dostop do spletne in mobilne banke Bank@Net. To lahko storijo v kateri koli poslovalnici Nove KBM.

Prav tako Nova KBM do vključno 10.6.2022 strankam, ki bodo na bankomatih Nove KBM dvigovale gotovino s karticami, izdanimi v Ukrajini, ne bo obračunavala nadomestila za dvig gotovine, ki ga sicer zaračuna za dvig gotovine tujim izdajateljem plačilnih kartic.

Ob tem Nova KBM prihodnje tri mesece, do vključno 10. junija 2022, svojim strankam, ki so fizične osebe, omogoča brezplačna nakazila v Ukrajino, kar pomeni, da za transakcije iz osebnih računov, ki jih bodo izvedle stranke Nove KBM v Ukrajino, ne bomo obračunali nadomestila oz. bo nadomestilo vrnjeno stranki na njen osebni račun.

Pregled možnosti bančnega poslovanja za ukrajinske državljane s statusom osebe z začasno zaščito:

• poenostavljeno odpiranje osnovnega plačilnega računa,
• dostop do spletne in mobilne banke,
• izdaja Visa debetne kartice,
• brezplačno vodenje računa prve 3 mesece.

 Nova KBM omogoča tudi:

• dvige gotovine na bankomatih Nove KBM s karticami, izdanimi v Ukrajini, brez nadomestila, ki ga banka sicer obračuna tujim izdajateljem plačilnih kartic,
• brezplačna nakazila v Ukrajino za stranke Nove KBM, ki so fizične osebe in
• brezplačna nakazila na račune dobrodelnih organizacij, kot sta denimo Rdeči križ sli Slovenska karitas.

»Enostavno bančno poslovanje je pomembno za vse stranke, ne glede na državljanstvo ali državo, v  kateri bivajo. Zavedamo se, da so se številni državljani Ukrajine čez noč znašli v spremenjenih razmerah, zato je naša dolžnost, da jim po svojih močeh ublažimo stiske. S tem ustvarjamo dober zgled, ki mu lahko sledijo tudi drugi,« je povedal predsednik uprave Nove KBM John Denhof. »Ponosni smo na naše stranke, ki prek slovenskih dobrodelnih organizaciji, npr. Rdečega križa ali Slovenske karitas, pa tudi drugih, prispevajo za pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Pri nakazilu pomoči na omenjene račune banka ne zaračuna nadomestila za transakcijo, saj smo prepričani, da tudi na tak način skupaj tlakujemo pot za njihovo stabilnejšo in varnejšo prihodnost.«

Občanke in občani Maribora so zbrali 5.046 kilogramov humanitarne in materialne pomoči za Ukrajino in ukrajinske begunce v drugih državah.

Mariborčanke in Mariborčani smo stopili skupaj in zbrali za 27 palet, kar je 5 ton različne pomoči za Ukrajino in ukrajinske begunce v drugih državah:
– 1.642 kilogramov higienskih pripomočkov,
– 3.106 kilogramov prehrane,
– 78 kilogramov hrane za živali in
– 220 kilogramov gasilske opreme.

Mestna občina Maribor in Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje MO Maribor
(SZRON) sta na predlog Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) izvajale akcijo zbiranja
humanitarne in materialne pomoči, ki je potekala od 8.3 do 15.3. na petih lokacijah v MO Maribor.

“Prav na predlog URSZR in glede na usmeritve Evropske komisije, so se zbirali higienski pripomočki, hrana in gasilska oprema. Mariborčanke in Mariborčani ste tudi tokrat, kot še zmeraj do sedaj, pokazali in dokazali kako je veliko srce Maribora, saj je bil odziv na akcijo izjemen. Zahvaljujemo se vsem občankam in občanom, ki ste na kakršen koli način pomagali Ukrajincem v stiski in hvala vsem prostovoljcem in drugim, ki ste prispevali, da je bila akcija zbiranja pomoči tako uspešna,” so sporočili iz Mestne občine Maribor.

Akcija zbiranja humanitarne in materialne pomoči (higienski pripomočki in hrana) se bo nadaljevala, občani in občanke lahko pomoč še zmeraj prinesete na vseh pet lokacij:
– KS Kamnica, Vrbanska cesta 97,
– MČ Center (lokacija Melje), Meljska cesta 37,
– MČ Tezno, Panonska 12,
– MČ Studenci, Šarhova 53a,
– MČ Tabor, Metelkova 63,
vsako sredo v času uradnih ur mestnih četrti in krajevnih skupnosti, to je med 8. in 12. uro in med 14. in 16. uro.

Oprema mora biti uporabna in primerna za delitev končnim upravičencem v Ukrajini in ukrajinskim beguncem. Hrana ne sme biti v stekleni embalaži, mora biti vsaj pol leta pred rokom uporabe in zapakirana v originalno embalažo, so še zapisali.