Ob letošnjem kulturnem prazniku so v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) prejeli del zapuščine slovenskega akademskega slikarja, scenografa, restavratorja in pedagoga Maksa Kavčiča. Gradivo je knjižnici podarila umetnikova hčerka, akademska kiparka Metka Kavčič.

Zapuščina obsega raznovrstno gradivo. Glede na obliko gre za rokopise, tipkopise, tiskovine, uradne dokumente (indeksi, različne izkaznice, diplome in priznanja), skice in fotografije.

“Zapuščina predstavlja vpogled v umetnikovo osebno življenje, slikarsko in scenografsko ustvarjanje, pedagoško in konzervatorsko delo. Zanimiv sklop predstavlja več kot 300 pisem s sodobniki ter nekaj sto fotografij in albumov iz različnih obdobij,” izpostavljajo v knjižnici.

Zapuščina bo uvrščena v Rokopisno zbirko UKM.

Izbor iz zapuščine so ta teden razstavili v knjižnem razstavišču v prvem nadstropju knjižnice. Gradivo sta izbrali in za razstavo uredili Vlasta Stavbar iz UKM in Metka Kavčič.

Ob razstavi so na ogled tudi videoposnetki iz družinskega arhiva družine Kavčič. Projekcijo je pripravil Branimir Ritonja.

V Likovnem razstavišču so na ogled še Kavčičevi gvaši iz obdobja med letoma 1954 in 1972. Kuratorka razstave je muzejska svetnica Meta Gabršek Prosenc, ki poudarja, da je bil Maks Kavčič slikar barve in svetlobe. “Motivna raznolikost ter enakovreden odnos do oljnega slikarstva in slikarskih tehnik na papirju povezuje njegovo delo v bogato likovno izpovedno celoto. Na eni strani se srečujemo s plodovi poglobljenega ateljejskega dela, na drugi pa s spontanostjo ter svežino barvne palete, uglašene na enotno tonaliteto, v katero je zajeta značilna atmosfera določene pokrajine, naselja, figuralnega prizora,” je zapisala ob razstavi.

Razstavi bosta na ogled do 16. aprila. Ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale, bodo pripravili tudi dogodek ob razstavi, sporočajo iz knjižnice.

Maks Kavčič (1909 – 1973) je leta 1937 diplomiral na zagrebški likovni akademiji. Ob pedagoškem delu se je poklicno ukvarjal tudi s scenografijo in restavratorstvom. Restavriral je vrsto fresk v okoliških cerkvah, najbolj pomembna restavratorska naloga pa je obnova stropne poslikave Viteške dvorane mariborskega gradu. Za svoje slikarsko delo je bil leta 1970 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, navajajo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM).

foto: ukm.um.si, vir: sta

Informativni dnevi so pred vrati in ti se bodo odvili tudi na srednji prometni šoli v Mariboru. 

Dijaki lahko zbirajo med programi tehnik varovanja, logistični tehnik, v naslednjem šolskem letu tudi tehnik elektronskih komunikacij. Gre za poklice prihodnosti, kader pa je na trgu zelo zaželen.

Pokazali so nam, kako poteka njihov praktični del izobraževanja ter govorili z dijaki, ki šolanje zaključujejo in so nam zaupali, kje bodo nadaljevali pot.

Več v prispevku.

Informativni dnevi bodo sicer prihodnji konec tedna potekali na daljavo. Več informacij najdete na njihovi spletni strani TUKAJ.

Pokrajinski muzej Maribor na praznični Prešernov dan odpira občasno razstavo NAREJENO NA POHORJU / MADE ON THE POHORJE, avtorice dr. Valentine Bevc Varl.

Skozi fotografije Tomaža Lauka in z izborom steklenih predmetov predstavlja dediščino steklarstva na Pohorju, ki je tu živelo od 17. do začetka 20. stoletja. Na ogled postavlja izdelke pohorskih steklarjev iz bogate zbirke stekla Pokrajinskega muzeja Maribor.

“V zbirki hranimo več kot 4000 kosov stekla, od tega je približno tretjina izdelanega v pohorskih steklarnah, velik del pa predstavljajo izdelki steklarne Steklarska nova, ki je bila nekoč sestavni del steklarske šole v Rogaški Slatini. Del slednjih je razstavljen v odprtem depoju stekla v muzejski Grajski kavarni,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Pohorsko steklo hranijo različni muzeji v Sloveniji in tujini, največja zbirka pa je v Pokrajinskem muzeju Maribor. Med ohranjenimi predmeti prevladuje uporabno steklo, predvsem pivsko posodje in lekarniško steklo.

Iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja so ohranjeni deli svetil, steklene oljenke, bazeni za petrolejke, svečniki, vrtne dekorativne krogle in razni uporabni predmeti, pa tudi embalažno steklo, izdelano po željah naročnikov. Kljub temu, da so pohorske steklarne izdelovale veliko okrašenega stekla, se ga je ohranilo le malo.

Predvsem v steklarnah Langersvald, Benediktov dol in Josipdol so izdelovali kakovostno brušeno in gravirano steklo. Najpomembnejše kose hranijo v Tehniškem muzeju na Dunaju, nekatere pa poznamo le iz pisnih virov. Predvsem v prvi polovici 19. stoletja so se ti izdelki lahko primerjali z izdelki sočasnih čeških, nemških, francoskih in angleških steklarskih središč.

Največ okrašenih predmetov je iz steklarne Josipdol. Posebnost pohorskega steklarstva so predmeti stiskani v reliefni kalupi, ki jih je v 40. letih 19. stoletja v svojih steklarnah pričel izdelovati Benedikt Vivat.

Z občasno razstavo NAREJENO NA POHORJU / MADE ON THE POHORJE se Pokrajinski muzej Maribor pridružuje vseslovenskemu projektu Po stekleni poti/Along the Glass Trail, s katerim Slovenija sodeluje v Mednarodnemu letu stekla 2022, ki ga je na pobudo raziskovalcev stekla, mednarodnih organizacij in muzejev iz 78 držav razglasila Organizacija združenih narodov. Namen mednarodnega leta stekla je promocija znanstvenega, kulturnega in ekonomskega pomena stekla.

V Pokrajinskem muzeju Maribor si bo na kulturni praznik mogoče brezplačno ogledati stalne in občasne razstave. Zaradi aktualnih epidemioloških razmer tradicionalnih vodenih ogledov stalnih razstav tokrat ne bo.

Vsi krajevni uradi, organizirani v okviru Upravne enote Maribor, bodo ponovno odprti.

Krajevni uradi, ki delujejo na območju Upravne enote Maribor in so bili v času od 19. 1. 2022 zaradi bolniških odsotnosti in epidemioloških razmer v Republiki Sloveniji zaprti, bodo ponovno pričeli s poslovanjem z dnem, 9. 2. 2022, in sicer bodo glede na navedeno prvič poslovali:

Krajevna urada Rače in Hoče: v sredo, 9. 2. 2022,
Krajevna urada Duplek in Miklavž na Dravskem polju: v petek, 11. 2. 2022.

“Na krajevnih uradih izvajamo ukrepe za zagotavljanje varnosti in zaščite javnih uslužbencev ter strank pred COVID-19, ki izhajajo iz predpisov in usmeritev pristojnih državnih organov ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje,” so zapisali.

V skladu z veljavnimi predpisi za vstop v poslovne prostore Upravne enote Maribor (krajevne urade) veljajo pravila PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Izpolnjevanje pogoja PCT bo pri strankah preverjala varnostna služba.

Pred generalnim direktorjem policije dr. Antonom Olajem je 2. februarja 2022, zapriseglo 58 pomožnih policistk in policistov.

Uvodni nagovor je imel vodja usposabljanja za pomožne policiste Igor Stošič, pred prisego pa je v imenu celotne generacije spregovoril pomožni policist Jože Pisar. Po zaprisegi je zbrane, zlasti nove kolege, nagovoril generalni direktor policije dr. Anton Olaj: Zvočni posnetek govora generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja. Osnovno usposabljanje je uspešno zaključilo 57 kandidatov za pomožne policiste 8. generacije, dva kandidata bosta nadaljevala usposabljanje z 9. generacijo, ki se bo predvidoma usposabljala v marcu 2022.

Pri svečani zaprisegi je sodeloval še kandidat 7. generacije, ki se zaradi bojazni okužbe kolektiva s covidom-19 ni udeležil praktičnega dela usposabljanja. Praktični del usposabljanja je namreč zaključil jeseni 2021.

Pred zaprisego so pomožni policisti podpisali še pogodbo o zaposlitvi, ki velja pet let z možnostjo podaljšanja. Razporejeni bodo na tisto policijsko upravo, na območju katere imajo stalno prebivališče. Na tem območju bodo ob morebitnem vpoklicu izvajali policijska pooblastila.

Vpoklicani bodo v primerih, ko bo zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov, ob naravnih in drugih nesrečah, v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost, za zavarovanje državne meje in v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja.

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je zaradi kritičnega pomanjkanja kadra zaradi bolniških odsotnosti delovanje v ambulantah družinske medicine okrnjeno.

“Do  preklica bomo v ambulantah obravnavali samo nujne in neodložljive zadeve. O nujnosti presoja zdravnik. Pacientom se zahvaljujemo za razumevanje,” so sporočili iz Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca. 

Z Mestne občine Maribor so sporočili, da mestna uprava MO Maribor v ponedeljek, 7. februarja 2022, zaradi kolektivnega dopusta ne bo poslovala.

Medobčinska inšpekcija in Medobčinsko redarstvo v Skupni občinski upravi Maribor bosta poslovala nemoteno.

Uradnih ur za stranke 7. februarja 2022 ne bo.

Mestni občini Maribor lahko tudi na ta dan pošljete e-pošto na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si ali fizično na naslov Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor.

UE Maribor, ki ima sedež v isti stavbi kot MO Maribor, bo ta dan poslovala po ustaljenem urniku.

Okoli 40 zaposlenih v hčerinski družbi Term Maribor HBP, ki so do začetka prenove pred letom in pol delali v hotelu Habakuk pod Pohorjem in so vse od takrat na čakanju, je vse bolj zaskrbljenih zaradi dogajanja v podjetju, so za STA povedali v sindikatu gostinstva in turizma. Po njihovih informacijah se te dni obeta nova menjava na čelu podjetja.

Nekoč največji ponudnik nočitvenih zmogljivosti v štajerski prestolnici, ki je pred leti pristal v rokah ruskega kapitala, je medtem prodal velik del svojega premoženja, medicinski center Fontana, hotel Bellevue na Pohorju in gostilno Pri treh ribnikih, v prodaji naj bi bila še mestna hotela Piramida in Orel.

Prenove štirizvezdičnega hotela Habakuk so se lotili že z izbruhom pandemije, a se ta še vedno ni zaključila, delavcem pa podaljšujejo pogodbe za čakanje na delo doma. Kot je za STA povedal predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Kristijan Lasbaher, ki prihaja iz Term Maribor, so zaposleni doslej sicer prejemali plačila, kar pa bi se utegnilo spremeniti, saj vodstvo družbe že napoveduje zamik izplačil za nekaj dni.

Zaposlenim doslej po njegovih besedah nihče ni pojasnil, kdaj bo prenova, ki poteka zelo počasi z vsega nekaj delavci, zaključena. Čakajoči na domu prejemajo 80-odstotno plačo, marsikdo se je medtem tudi že odločil poiskati drugega delodajalca v Sloveniji ali v Avstriji.

Sicer pa se po njegovih informacijah z današnjim dnem od vodenja družbe poslavlja Jasna Bračun, kar je le ena v seriji pogostih menjav na čelu podjetja, ki jih na skoraj vsakih nekaj mesecev opravijo lastniki. Slednja je v podjetje prišla sredi lanskega julija, ko je na mestu direktorice nasledila Timko Magerl, ki je bila direktorica od novembra 2020.

Pred njo je podjetje vodila serija tujih menedžerjev, tudi zdaj na ta položaj po informacijah sindikata prihaja nemški menedžer ruskega rodu Evgenij Kratzke, ki je z mariborskimi termami v preteklosti že sodeloval, a tudi o njem se govori kot o kratkoročni rešitvi.

“Občutki zaposlenih so ob sedanjih razmerah mešani, vsi pa so enotnega mnenja, da je bila sedanja direktorica dostopna za vsakega zaposlenega in je za njih tudi poskrbela, je pa zahtevala tudi dobro opravljanje dela,” je dejal Lasbaher, ki ne razume vsakokratnih menjav vodstva, a očitno se jim bolj kot za to, da imajo nekoga, ki se spozna na turizem, gre za to, da imajo nekoga za sledenje njihovim idejam.

Lasbaher je še napovedal, da bo novemu direktorju takoj po prihodu izrazil zahtevo, da se spoštuje rok za izplačilo plač do 18. v mesecu, sicer bodo že naslednji dan začeli priprave na stavko.

Podjetje tako po njegovih besedah še naprej ostaja brez jasno zastavljene vizije in strategije, v njem pa vztraja še okoli 130 zaposlenih. Tisti, ki niso bili zaposleni v Habakuku, delajo, čeprav se tudi ostala dva hotela zaradi epidemije otepata težav zaradi precej skromnejšega obiska.

Čeprav imajo Terme Maribor na svoji spletni strani rubriko za medije, kjer so zapisali, da se zavedajo, kako pomembno je ažurno in kakovostno pisanje o dogajanju znotraj družbe in obljubljajo odgovore medijem v najkrajšem možnem času, vodstvo družbe slednjim že lep čas ne odgovarja na poslana vprašanja. Tudi tokrat za STA niso pojasnili, zakaj prihaja do novih menjav na čelu družbe in kdaj bo zaključena prenova Habakuka.

Terme Maribor so v letu 2020 ustvarile še vsega 1,5 milijona evrov prihodkov, štirikrat manj kot leto pred tem, leto pa zaključile s skoraj sedmimi milijoni evrov izgube.

vir:sta

Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor (SŠGT Maribor) pozdravljajo dosežek delovne skupine za reševanje problematike kadrov v gostinstvu in turizmu, ki je uspela s svojim predlogom in omogočila, da bodo z novim šolskim letom 2022/23 tudi dijaki triletnega poklicnega programa gastronom-hotelier prejemali štipendije za deficitarne poklice.

Štipendijo bodo v šolskem letu 2022/2023 lahko pridobili dijaki za ta poklic, ki bodo prvič obiskovali 1. letnik. “Verjamem, da so razpisane štipendije lahko motivacija za bodoče dijake, hkrati pa to potezo vidim kot signal, da si tudi gospodarstvo prizadeva za dvig ugleda poklicev v gostinstvu in turizmu,” je povedal ravnatelj SŠGT Maribor Dušan Erjavec. “Verjamem, da bo panoga, ki jo je epidemija najbolj prizadela, posledice pa čutimo tudi v izobraževalne ustanove, prepoznala pomen izobraženega kadra in ga v bodoče tudi ustrezno nagrajevala.”

Poklicno pot lahko začnejo takoj po koncu šolanja

Na SŠGT Maribor zraven štiriletnega programa gastronomije in turizma, ki ga dijaki zaključijo s poklicno maturo, in nižjega poklicnega izobraževanja smeri Pomočnik v biotehniki in oskrbi, izobražujejo tudi po omenjenem triletnem programu poklicnega izobraževanja gastronomske in hotelirske storitve, ki ga dijaki zaključijo z zaključnim izpitom. Poklicno pot lahko takoj po koncu šolanja začnejo v kuharstvu, strežbi ali gostinskemu hotelirstvu. S takšno izobrazbo se lahko zaposlijo v različnih gostinskih in turističnih podjetjih, v hotelih ali restavracijah, gostiščih s sobami, penzionih, družinskih hotelih ali na turističnih in izletniških kmetijah. Lahko pa se odločijo in izobraževanje v stroki nadaljujejo, kar jim je omogočeno v programu za gastronomskega tehnika (t. i. 3+2 program).

V prihodnjem šolskem letu bo dodeljenih do 1000 štipendij

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je na svoji spletni strani že objavil javni razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2022/2023, torej tudi štipendije za bodoče dijake triletnega poklicnega programa gastronom-hotelir. V prihodnjem šolskem letu bo dodeljenih do 1000 štipendij. “Poklici, za katere izobražujemo na SŠGT Maribor, so iskani, službe pa praktično takoj po zaključku srednješolskega izobraževanja zagotovljene. Zdaj postaja vse bolj očitno tudi, da postajajo poklici v gostinstvu in turizmu tudi bolj cenjeni,” je prepričan Dušan Erjavec.

V Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru so zagledali prve cvetoče zvončke – pomlad se prebuja in ponovno vas vabijo, da se nam pridružite na izobraževalnih dogodkih. Ta mesec sicer samo ob napovedanih dogodkih, saj je vrt za individualne oglede še zaprt, s pravo pomladjo pa tudi vsak dan vas povabimo, da nas obiščete.

V torek, 10. februarja 2022 ob 13.00 in 15.30 uri, sadovnjak v botaničnem vrtu Praktični prikaz rezi dreves pečkatega sadja (hrušk in jablan).

Strokovno predavanje s praktičnim prikazom rezi bodo vodili: dr. Stanislav Tojnko, Matjaž Lerš in mag. AndrejVogrin. Zbirališče udeležencev bo pred vhodom v botanični vrt. Poleg osnov spomladanske rezi pečkarjev boste spoznali tudi vzgojno rez dreves v mladem sadovnjaku. Vstopnina je 10 evrov.

Prijave so obvezne na: botanicni.vrt@um.si

V soboto, 19. februarja 2022, ob 10.00, Vodenje po zbirki cvetočih nepozebnikov Meta Pivec, strokovna sodelavka v botaničnem vrtu, bo na tokratnem tematskem vodenju predstavila pozimi cvetoče grmovnice – nepozebnike – v zbirkah Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Za udeležbo na vodenju je potrebno plačati vstopnino v vrt.

V četrtek, 24. februarja 2022 ob 13.00 in 15.30, botanični vrt Praktični prikaz rezi dreves koščičastega sadja (slive, breskve in češnje). Strokovno predavanje s praktičnim prikazom rezi bodo vodili: dr. Stanislav Tojnko, Matjaž Lerš in mag. Andrej Vogrin. Letošnji prikaz bomo izvajali v novem sadovnjaku v botaničnem vrtu (sadno zelenjavni del). Zbirališče udeležencev bo pred vhodom v botanični vrt. Vstopnina je 10 evrov. Prijave so obvezne na: botanicni.vrt@um.si

Člani društva prijateljev botaničnega vrta Univerze v Mariboru se lahko vseh prireditev udeležijo brezplačno z veljavno člansko izkaznico za tekoče leto. Prisrčno vabljeni!

Za več informacij pokličite na 031 310 330 ali pišite na: botanicni.vrt@um.si

Botanični vrt Univerze v Mariboru se bo za individualne oglede odprl na prvi pomladni dan, 21. marca 2022. Za vodene oglede v zimskem času pokličite na 031 592 162 (Branka Veber). botanicnivrt.um.si

Vse večja težava je pomanjkanje specialistov družinske medicine. V Mariboru tako več ni mogoče izbrati osebnega zdravnika. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji okoli 130.000 odraslih, ki nimajo osebnega zdravnika.
V Mariboru je na voljo 48 zdravstvenih timov družinske medicine in vsi so presegli 1895 glavarinskih količnikov. Maja Arzenšek, vodja družinskih zdravnikov ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, je dejala, da so pacienti velikokrat nestrpni, saj ne razumejo, da ne morejo dostopati do osebnih zdravnikov. Razumejo njihove stiske in jih na tem mestu prosijo za razumevanje.

Več v prispevku.