Pred vrati so prazniki, ko bo večina trgovin zaprtih. Obratovala jih bo le peščica. Kam torej v Mariboru, če kaj nujno potrebujete na božični dan?

Večina trgovin v Sloveniji je na praznik in nedeljo zaprtih, a nekaj trgovin je te dni dežurnih. Preverili smo katere so odprte v Mariboru. Na Jurančičevi ulici na Pobrežju v Mariboru deluje dežurna trgovina Market Korenček, ki ob nedeljah in praznikih odpira svoja vrata ob 7. uri in zapira ob 21. uri.

V Mariboru dve dežurni trgovini

V Mariboru pa deluje še ena trgovina in sicer Betka na Ulici borcev 1b. Odprta je od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih. Na glavni avtobusni postaji na Mlinski ulici v Mariboru je odprt Mercator, in sicer 24.12, od 06:00 – 18:00 ure. Na Božič je ta Mercator zaprt, prav tako 26. decembra. Na zadnji dan starega leta pa imajo obratovalni čas od 06:00 – 18:00 ure.

V nepremičninski agenciji Galea nepremičnine so tudi letos organizirali zbiranje božično novoletnih daril za otroke Mladinskega doma Maribor. Namen dobrodelne akcije je bil, da se s pomočjo prijaznih podjetij in posameznikov zberejo darila, ki so si jih zaželeli mladostniki mariborskega Mladinskega doma.

V akciji, ki so jo organizirali že tretjič, je sodelovalo 70 posameznikov in podjetij, darila pa dobi vseh 94 mladostnikov omenjenega doma. Pobudnica akcije je direktorica Galea nepremičnin, Mojca Žižek Mesarec, ki je v mladosti tudi sama bivala v Mladinskem domu Maribor.

Ob predaji daril vodstvu doma je Mojca Žižek Mesarec dejala: »Vesela sem, da so se podjetja in posamezniki tako množično odzvali na prošnjo za darila za mladostnike Mladinskega doma Maribor. Mladi so napisali svoje želje, mi pa smo ob pomoči prej omenjenih dobrotnikov, poskušali te želje izpolniti v čim večji meri. Darila dobijo tudi tisti otroci, ki so prišli v dom čisto na novo in tudi tisti, ki so v tem času zaradi covid situacije pri rejnikih ali doma. V akciji je ves čas sodelovala vzgojiteljica Bojana Krepek, ki je bila tudi moja vzgojiteljica v domu. Brez nje, te akcije ne bi bilo.«

»Sama sem bivala v domu in vem, da darila mladim pomenijo veliko, zato bomo z akcijo božično novoletnega obdarovanja nadaljevali tudi prihodnje leto. Še enkrat zahvala vsem, ki so prispevali darila tako ali drugače, otrokom v domu pa želim čimbolj lepe praznike. Skupaj smo tako poskrbeli, da otroci Mladinskega doma Maribor niso bili pozabljeni in bodo tudi zaradi vas dobrotnikov imeli čudovit božič in novoletne praznike. Zavedam se, da otrokom to veliko pomeni, saj jim tako povemo, da niso sami,« zaključi Mojca.

Zbrali so tudi nekaj bonov mariborskega Europarka, s katerimi bodo vzgojitelji peljali otroke na pico ali pa jim kupili kakšno oblačilo, ki ga potrebujejo. Vodstvu Mladinskega doma Maribor so vsa darila že predali včeraj, otrokom pa jih bodo zaposleni v domu vročili v prihodnjih dneh.

Iz Stražunskega gozda smo odstranili 10 ton različnih, predvsem kosovnih odpadkov in za pol tone salonitnih plošč, so zapisali na Mestni občini Maribor.

Na območju vrtičkov v zahodnem delu Stražuna sta se skozi leta v razdalji 100 metrov ob vrtni hiški in manjši lopi naredili dve divji odlagališči. Skupaj z odpadki smo odstranili tudi oba objekta in res upamo, da se odpadki zdaj tam več ne bodo kopičili, zapišejo v nadaljevanju.

V zadnjih dveh letih so iz Stražunskega gozda odstranili tudi okoli 20 ton zelenega obreza ter na mesta, kjer so ljudje odlagali te odpadke, postavili začasne opozorilne table o prepovedanem odlaganju smeti.

“Kosovne odpadke in zeleni obrez lahko brezplačno oddamo v zbirnem centru Snaga Maribor v Plinarniški ali Lahovi ulici.”

V Stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru bo danes in v sredo Božični koncert Zbora Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor pod vodstvom Zsuzse Budavari Novak. Na večeru z božično kantato Sveta noč bodo nastopili solisti Valentina Čuden, Lucija Krašovec, Bogdan Stopar, Stefan Pajanović in Domen Marn.

Kot so zapisali v SNG Maribor, je leta 2018 minilo dvesto let od prve izvedbe pesmi Stille Nacht, heilige Nacht (Sveta noč, blažena noč), za katero so svojčas domnevali, da naj bi si avstrijski učitelj, organist in skladatelj Franz Xaver Gruber (1787-1863) motiv izposodil pri katerem od dunajskih klasikov – Mozartu, Haydnu ali celo Beethovnu.

Šele najdba rokopisa avtorja besedila napeva, rimskokatoliškega duhovnika Josepha Mohra (1792-1848), na katerem je navedena letnica 1820, je z veliko gotovostjo potrdila njuno avtentično avtorstvo. Iz Mohrovega rokopisa, ki je bil najden leta 1995, lahko razberemo, da je Mohr besedilo ustvaril leta 1816, ko je bil nastavljen za župnika romarske cerkve v avstrijskem Mariapfarru, dve leti zatem (1818) pa je Gruber na Mohrovo besedilo pristavil še melodijo. Tako je bila “spočeta” pesem, ki jo je Unesco leta 2011 razglasil za nesnovno svetovno kulturno dediščino, kar dokazujejo neštete izvedbe po vsem svetu ter več kot 300 prevodov njenega besedila, ki je v slovenskem jeziku dostopno v prepesnitvi duhovnika in skladatelja Jakoba Aljaža (1845-1927).

Eno izmed parafraz pesmi in obenem tudi njenih razširitev v večje glasbeno delo je ustvaril slovenski skladatelj mlajše generacije Andrej Makor, ki se posveča predvsem ustvarjanju za različne vokalne zasedbe. Makorjeva kantata z istim naslovom (Sveta noč) za sopran solo, mešani zbor, klarinet in klavir je nastala na pobudo Zbora sv. Nikolaja iz Litije, ki že več kot dve desetletji goji tradicijo božičnih koncertov v Litiji in širšem okraju.

Kantata je svojo praizvedbo v zasedbi sopranistke Monike Fele, klarinetista Dušana Sodje in pianistke Tatjane Kaučič (kot Dua Claripiano) ter Zbora sv. Nikolaja pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič doživela na božični dan leta 2018 v litijski cerkvi, nato pa je bila izvedena še v uršulinski cerkvi v Ljubljani ter v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru.

Kot v spremnem besedilu k nocojšnjemu koncertu Zbora Opere SNG Maribor pojasnjuje Benjamin Virc, se Božična kantata Sveta noč Andreja Makorja kot obsežnejše vokalno-instrumentalno delo razgrinja v treh “stavkih”, od katerih je vsak sestavljen iz instrumentalnega uvoda ali mediger (poimenovanih kot Variacij), ki povezujejo posamezne glasbene točke.

Variaciji sledi Koral za sopran in vsakokrat po štirje zbori na besedila slovenskih pesnikov 19. in 20. stoletja, med drugimi Ivana Preglja, Antona Aškerca, Alojza Gradnika, Lojzeta Krakarja, Srečka Kosovela pa tudi Stanka Janežiča, Andreje Godnič, Franca Sodje, Filipa Terčelja in Jožeta Aleksija Markuže.

vir: STA

Mestna uprava MO Maribor ta petek, 24. decembra 2021, in naslednji petek, 31. decembra 2021, ne bo poslovala. Upravna enota Maribor, ki posluje v isti stavbi kot MO Maribor, bo te dni poslovala po svojem urniku.

v skladu s sklepom župana na podlagi 35. člena Statuta Mestne občine Maribor, 163. člena Zakona o delovnih razmerjih in ob uporabi Odredbe o delovnem času mestne uprave Mestne občine Maribor ta in naslednji petek, 24. decembra in 31. decembra 2021, zaradi kolektivnega dopusta mariborska mestna uprava ne bo poslovala. Medobčinska inšpekcija in Medobčinsko redarstvo v Skupni občinski upravi bosta poslovala nemoteno.

Uradnih ur za stranke 24. in 31. decembra 2021 ne bo. Mestni občini Maribor lahko občani tudi na ta dneva pošljejo pošto na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si ali po pošti na naslov Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor.

V največjem nakupovalnem središču severovzhodne Slovenije se pripravljajo na obisk prav posebnega gosta.

Jutri, tj. v torek, 21. decembra, popoldne, bo Europark Maribor s svojim obiskom počastil Božiček v spremstvu jelenčkov Hudka in Rudolfa. Dobri mož s severa se bo sprehodil po nakupovalnih ulicah ter med obiskovalce delil sladka presenečenja, jelenčka pa bosta medtem uganjala nepozabne cirkuške vragolije. Božiček bo pozorno prisluhnil željam obiskovalcev, srečanje z njim pa bodo lahko ovekovečili s fotografijo in ga tako ohranili v lepem spominu.

Sprehod Božička in jelenčkov skozi Europark Maribor

V Europarku Maribor je praznično vzdušje te dni resnično čarobno. Nakupovalne ulice žarijo v lični praznični dekoraciji, pročelje osvetljujejo tisoči lučk, v pritličju pa se lahko obiskovalci sprehodijo skozi edinstveno jelko s prehodom.

Jutri, 21. decembra, v popoldanskih urah, bo za posebno doživetje poskrbel Božiček, ki se bo skupaj z jelenčkoma Hudkom in Rudolfom sprehodil po nakupovalnem središču in prisotnim delil drobne pozornosti.

Z dobrim možem se boste lahko tudi fotografirali in tako ohranili spomin na to pravljično adventno doživetje. Pocukajte ga za rokav in mu zaupajte svoje najbolj skrite želje!

Inšpekcijski postopek veterinarjev območnega urada Maribor zaradi neustreznega ravnanja v mariborski klavnici Košaki TMI po navedbah Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še ni končan. Ugotovitve morajo predstaviti izvajalcu dejavnosti, da se lahko o njih izreče, zato jih še ne morejo komentirati.

Kot so dodali v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so pri ogledu prejetega posnetka uradni veterinarji območnega urada zaznali prepovedana ravnanja, zato so 16. decembra uvedli inšpekcijski postopek.

Posnetke slabega ravnanja s prašiči in govedom iz mariborske klavnice Košaki TMI so 16. decembra objavili v društvu AETP (Animal Enterprise Transparency Project). Kot so pojasnili, mesarji na klavni liniji domače živali tepejo, nanje kričijo in jih zbadajo z električnimi palicami.

V mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki so po tem poudarili, da so predani kakovosti in skrbi za potrošnika ter da se del te predanosti nanaša tudi na spoštovanje in ustrezno ravnanje z živalmi. Ob objavi posnetkov so obžalovali, da pri tem niso “vedno v celoti uspešni”.

vir: STA

Pred dnevi se je začela ena izmed največjih investicij v osnovne šole v zadnjih letih v MO Maribor, izgradnja telovadnice z večnamenskim prostorom in zunanjih površin v OŠ Franceta Prešerna.

Odločitev za investicijo je bila sprejeta, saj je obstoječ objekt telovadnice dotrajan. Objekt stare telovadnice je sicer bil tekoče vzdrževan, vendar je potreben celovite prenove in posodobitve. Na podlagi analize obstoječega stanja je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k izgradnji nove telovadnice, večnamenskega prostora ter spremljajočih prostorov ob telovadnici (garderobe, umivalnice in sanitarije), ureditvi zunanjih vadbenih in ostalih površin na šolskem zemljišču.

Izvajalec del je družba KDO, d. o. o., Gornja Radgona. Skupna vrednost investicije je 2,3 milijona evrov, od česar bo MO Maribor zagotovila 1,1 milijona evrov, sofinanciranje investicije s strani MIZŠ pa je v vrednosti 1,2 milijona evrov.

Previden zaključek gradnje je v drugi polovici leta 2023. Športna dejavnost je široko družbeno koristna aktivnost, izraz dinamike neke družbe in del njene splošne kulture, ki bogati kakovost življenja vsakega posameznika, športni objekti in njihova raba pa so odraz osveščenosti in razvitosti družbe v kateri živimo.

V letu 2021 je Mestna občina Maribor na področju investicijskega vzdrževanja zaključila:
– OŠ Bojana Ilicha: izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev osebnega dvigala (3.513,60 EUR)
– OŠ Malečnik: izdelava projektne dokumentacije za izvedbo obnove elektro instalacij (5.856,00 EUR)
– OŠ Toneta Čufarja: zamenjava oken v fizikalni učilnici (4.614,24 EUR)
– OŠ Draga Kobala: popravilo strehe na telovadnici matične šole in ureditev prehoda ogrevanja na zemeljski plin na podružnični šoli Brezje (13.556,88 EUR)
– OŠ Slave Klavore: izgradnja večnamenske garaže za vozilo za razvoz šolske prehrane in spravilo strojev in naprav za urejanje zunanjih površin šole (8.163,76 EUR)
– OŠ Martina Konšaka: zamenjava dotrajanih vrat v kuhinji (4.728,18 EUR)
– OŠ Angela Besednjaka: energetska obnova toplotne podpostaje za ogrevanje šole (72.000,00 EUR) ter izdelava investicijske in projektne dokumentacije za dograditev učilniških prostorov (44.259,81 EUR)
– OŠ Franceta Prešerna: sanacija zunanjega kanalskega priključka (5.596,21 EUR)
– OŠ Leona Štuklja: izdelava projektne dokumentacije za ureditev odvodnjavanja padavinskih voda iz strehe telovadnice ter investicijske dokumentacije za ta dela vključno z začetnimi deli za obnovo centralnih sanitarij in sanitarij, garderob in umivalnic ob telovadnici (207.840,29 EUR)
– OŠ Rada Robiča Limbuš: popravilo krovsko kleparskih del na šolski stavbi in na telovadnici
(7.061,18 EUR)
– Center za vzgojo, izobraževanje, usposabljanje in svetovanje Gustava Šiliha: zamenjava dotrajanih svetil v pritličju in 1.nadstropju in ureditev sanitarne tople vode v učilnicah
(37.811,60 EUR)
– Objekt na Razlagovi 16, Maribor v upravljanju Zveze prijateljev mladine: sanacija razvoda centralnega ogrevanja (3.606,32 EUR)
– OŠ Tabor I: obnova kuhinje z opremo – glavnina del (545.554,22 EUR), zaključek načrtovane obnove v mesecu decembru 2021 Aktivnosti, ki so v letu 2021 v izvajanju in se bodo nadaljevale v naslednjem letu, ob telovadnici OŠ Franceta Prešerna, so:
– OŠ Bojana Ilicha: dokončanje izdelave projektne dokumentacije za izvedbo osebnega dvigala
(14.371,60 EUR)
– OŠ Leona Štuklja: zaključek obnove centralnih sanitarij in sanitarij, garderob in umivalnic ob telovadnici ter ureditev odvodnjavanja padavinskih voda iz strehe telovadnice do predvidoma
konca januarja 2022 (401.317,71 EUR)
– Center za vzgojo, izobraževanje, usposabljanje in svetovanje Gustava Šiliha: energetska obnova zunanjega stavbnega pohištva (270.072,14 EUR)
– Konservatorij za glasbo in balet: izvedba glavnine del pri izgradnji osebnega dvigala (sofinanciranje MOM v višini 80.000,00 EUR, prav toliko sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, razliko do celote pa konservatorij v znesku 45.936,00 EUR). Zaključek gradnje je načrtovan v začetku leta 2022.

Na včerajšnji seji je mestni svet MO Maribor sprejel spremembe proračuna za prihajajoče leto. Ta se je povečal kar ta 38,4 milijona evrov, torej s 150,2 milijona na 188,7 milijona evrov. Zagotovo gre za največji proračun zgodovine Maribora.

Prenesti so morali nekaj projektov, ki v tem letu niso bili realizirani, med drugim izgradnja Dravske kolesarske poti, ceste v poslovni coni Tezno, podaljška Ceste proletarskih brigad, vrtca Brezje, brvi čez Dravo, Centra Rotovž ter obnovo dvorane Tabor in kopališča Pristan.

Je pa na seji Saša Arsenovič povedal, da je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobrila sredstva v višini 2,4 milijona evrov za projekt Ureditev nabrežja Drave – Lent. MO Maribor bo v okviru projekta prenovila dva hektarja urbanih mestnih površin, ki so del starega mestnega jedra ob reki Dravi.

Čez nekaj mesecev začnemo z veliko prenovo Lenta! Uredili bomo 24 000 m² med Studenško brvjo in Vodnim stolpom, za kar nam je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdala sklep o sofinanciranju v višini 2,4 milijona evrov. Z novo ureditvijo, povezavami in dejavnostmi ob vodi bo nabrežje reke Drave ponovno eno osrednjih zbirališč meščanov in prizorišč urbanega dogajanja, so zapisali na mariborski občini.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost bo mariborska občina poleg novih talnih ureditev poskrbela tudi za novo krajinsko ureditev z zasaditvijo novih dreves in drugih rastlin. Prav tako bodo poskrbeli za stojnice in prireditvene odre, urejena bo tudi nova javna razsvetljava. Predvidena so tudi otroška igrala. Projekt nameravajo zaključiti do poletja 2023.

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt »Ureditev nabrežja Drave – Lent«. Sredstva, s katerimi bo Mestna občina Maribor uredila Dravsko promenado in Lent, bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.

Mestna občina Maribor bo v okviru projekta celovito prenovila kar dva hektarja urbanih mestnih površin, ki so del starega mestnega jedra ob reki Dravi. Natančneje, omenjena občina bo poleg novih talnih ureditev poskrbela tudi za novo krajinsko ureditev z zasaditvijo novih dreves in drugih rastlin.

Površino bo opremila s priklopnimi mesti za stojnice in prireditvene odre, poleg tega pa bo uredila tudi novo javno razsvetljavo.

V štajerski prestolnici niso pozabili niti na najmlajše – za njih so predvidena nova otroška igrala. Sodoben celoten videz prenove pa bo zaključila nova urbana oprema. Projekt bo zaključen predvidoma do poletja 2023.

Društvo AETP je v sporočilu za javnost posredovalo fotografije in posnetke, ki naj bi bile posnete v mariborski klavnici: “Košaki TMI, ki upravljajo eno največjih sodobnih klavnic v Sloveniji, se javnosti in potrošnikom predstavljajo s sloganom “Ustvarjeno s polno mero ljubezni”. Vendar na skrivaj pridobljeni posnetki skritih kamer jasno pokažejo, da za zidovih klavnice Košaki živali ljubezni nikakor niso deležne.”

Obrnili smo se na Košake, njihove odgovore objavljamo v celoti:

Predanost kakovosti in skrb za potrošnika nas v Košakih spremljata že skoraj 150 let. Del naše predanosti in skrbi se nanaša tudi na spoštovanje in ustrezno ravnanje z živalmi. V družbi si nenehoma prizadevamo za to, da spoštujemo nacionalne predpise in predpise Evropske unije, k temu pa nas zavezujejo tudi standardi kakovosti, ki jih imamo vpeljane za zagotavljanje neoporečnosti in varnosti živil. Ob teh prizadevanjih tekoče izvajamo kontrole naših sodelavcev, prav tako pa zagotavljanje predpisov zagotavljajo inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki so vedno prisotni ob zakolu živine.

VIDEO: Grozljivi posnetki zlorabe živali v mariborski klavnici: pretepanje živali in zbadanje z električnimi palicami

Iz objavljenega posnetka je razvidno, da v naših prizadevanjih nismo vedno v celoti uspešni, kar seveda obžalujemo. V podjetju z rednimi izobraževanji in preizkusi znanj skrbimo, da sodelavci, ki ravnajo z živalmi, posredujejo ustrezna znanja in spretnosti za to. V zadnjem letu smo tako iz tega področja izvedli 16 internih in 3 zunanja izobraževanja sodelavcev. V primeru, ko ugotovimo neustrezno ravnanje sodelavce tudi ustrezno sankcioniramo.

Ob koncu naj poudarimo, da tudi predstavniki društva AETP, ki so izpostavili domnevno sporno ravnanje ugotavljajo, da iz posnetkov ne izhajajo večje nepravilnosti ter proces poteka po ustaljenih postopkih in praksah, ki jih nalaga zakonoaja Evropske unije in podrejeno tudi domači predpisi.

S postavitvijo unikatne ledene skulpture, ki so jo danes odkrili na Rotovškem trgu, so v Mariboru obeležili 120 let oskrbe s pitno vodo iz mestnega omrežja. Slednje je v svoji bogati zgodovini doživelo številne spremembe in nadgradnje, skupni imenovalec v vseh desetletjih pa je, da je po omrežju do uporabnikov vselej tekla zelo kakovostna pitna voda.

Razstava na Rotovškem trgu ponuja sprehod med ključnimi mejniki vodooskrbe Maribora, je privlačna na pogled, pregledna in obenem sporočilna, so zapisali v sporočilu za javnost in dodali: “Dolgoletno zgodovino vodooskrbe mesta Maribor in regije smo poskušali prikazati na atraktiven način, da bo pritegnila slehernika, ki se bo tudi zavedel kompleksnosti celotnega sistema oskrbe s pitno vodo.”

Projekt izgradnje prvotnega vodovodnega omrežja v Mariboru po zasnovi podjetja Rumpel-Waldek je bil potrjen 14. julija 1900. Avgusta tistega leta je stekla gradnja mestnega vodovoda; gradilo ga je omenjeno dunajsko podjetje, parne strojne naprave in črpalke pa je dobavila in montirala tovarna Komarek z Dunaja. Gradnja je bila končana v slabih dveh letih, prve kaplje vode so iz pip pritekle decembra 1901, uradna otvoritev pa je sledila 1. julija 1902.

Kaj je mestni vodovod v tistem času pomenil za Maribor, odraža tudi podatek, da se je njegove otvoritve udeležil celo cesar Franc Jožef. Tedanji vodovod je bil v primerjavi z današnjim zelo skromen, obsegal je vodnjake na Teznem (kjer je danes Vodovodna ulica), vodni zbiralnik na Kalvariji in 38 kilometrov cevnega omrežja. Investicija je bila vredna 741.000 kron, kar je predstavljalo nekajletni mestni proračun.

Mariborski vodovod kot dedič podjetja, ki je poskrbelo za prve kaplje pitne vode, danes upravlja s 1658 kilometri omrežja, z 49 vodnjaki, s 130 vodnimi zbiralniki in 133 prečrpalnimi postajami, kar predstavlja največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji. Fizično povezuje okrog 170.000 prebivalcev iz 16-ih občin severovzhodne Slovenije, saj je sistem skupen in nedeljiv ter kot tak presega interese posamezne občine.

V zadnjem času je Mariborski vodovod iz Skupine Javnega holdinga Maribor izpeljal vrsto posodobitev in projektov, kot je denimo zamenjava uporabniških števcev s pametnimi števci. S tem je delež obračuna po dejanski porabi povečal s 15 % na 95 % vseh izdanih računov, v prihodnje pa bo podjetje nadaljevalo z izgradnjo pametnega vodovodnega omrežja.

»Častitljiva obletnica nas še dodatno opominja, da gre za najpomembnejši infrastrukturni splet, kar jih premore današnja družba. Verjamem, da se vsi zavedamo pomena čiste pitne vode in kakovostnega omrežja, ki ga v Mariboru brezhibno vzdržujemo in nenehno nadgrajujemo že sto dvajset let. Danes smo naši vodi celo nadeli monumentalno podobo in prav vse Mariborčane in prebivalce okolice vabim, da si jo pridejo ogledat na Rotovški trg v sklopu Čarobnega Maribora. Predlagam, da danes dvignemo do vrha poln kozarec vode iz pipe iz Mariborskega vodovoda, za katero lahko z gotovostjo zatrdimo, da je že od leta 1901 najboljša,« je ob tej priložnosti dejal Miran Jug, direktor Mariborskega vodovoda.

V minulih dneh, ko je zapadel sneg, so se številni občani pritožili, saj pločniki in kolesarske poti niso bile urejene.

Obrnili smo se na Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor in jim posredovali fotografijo, ki priča, da so določeni deli kolesarske steze neprevozni. In glede na to, da se radi pohvalimo z urejenimi kolesarskimi stezami, zagotovo takšno stanje ni v ponos. Povprašali smo jih, kako komentirajo takšno stanje, kako so dogovorjeni z zimskimi službami in ali so v konkretnem primeru že ukrepali.

Del, ki ni urejen, še ni bil predan v upravljanje

“Zahvaljujemo se, da ste nas opozorili na omenjeno zadevo. Del kolesarske poti v dolžini 2 km, med Bistrico ob Dravi in Limbušem, ki je na fotografiji in je bil letos zgrajen na novo, zaradi tekočih aktivnosti s strani Direkcije RS za infrastrukturo še ni bil predan v upravljanje in vzdrževanje,” so nam odgovorili iz RRA.

Pojasnili so, da bodo, ko bo DRSI izvedla tehnični pregled kolesarske poti, uredili tudi upravljanje: “Za 4 km odsek med Rušami in Bistrico ob Dravi je koncesionar DRSI z CP Ptuj sklenil pogodbo za zimsko vzdrževanje kolesarske poti.”