Včeraj je v prostorih Univerze v Mariboru potekala razprava med dr. Nejcem Plohlom, asistentom na Oddelku za psihologijo Univerze v Mariboru in Alenko Marovt, urednico rubrik Inšpektor, Fokus in Dejstva v informativni oddaji 24ur ter dijaki in študenti mariborskih šol oziroma fakultet.

Gosta razprave sta iz svojih perspektiv in strokovnih ozadij skušala najti odgovor na ključno vprašanje, kako se obraniti pred sovražnim govorom in lažnimi novicami, ki so čedalje bolj prisotne v informacijskem svetu. Ta pereča tematika je zlasti aktualna v času tik pred evropskimi volitvami, saj imajo lažne novice in sovražni govor močno razdiralen potencial za demokratično družbeno ureditev.

Razpravo z naslovom Lažne novice kot grožnja evropski demokraciji v organizaciji Zavoda PIP – Pravni in informacijski center Maribor (EUROPE DIRECT Podravje) v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in Evropsko komisijo v Sloveniji sta otvorila rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič in vodja Predstavništva Evropske komisije dr. Jerneja Jug Jerše.

V uvodnem nagovoru je rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič dejal: »Lažne novice so vsesplošna težava z resničnimi posledicami, ki postavljajo pod vprašaj integriteto informacij in ogrožajo zaupanje v medije in institucije. Pravica do svobode izražanja je zelo široka, vendar ima svoje meje in jo je potrebno omejiti v primerih, kadar svoboda izražanja ene osebe krši pravice druge osebe ali vrednote družbe kot celote. Pri tem pride do zagat zlasti v primerih, ko želi država oziroma državni vladni aparat postati »varuhinja resnice« ali pa tudi, ko populistični politiki za lažne novice označujejo tudi kritične novice proti njim in s tem povzročajo cenzuro kritičnega mišljenja. Ob tem pa je nujno razumeti, da pravica do svobode izražanja ne pomeni hkrati tudi pravice do širjenja laži v kakršnikoli obliki in s strani kogarkoli. Zato je potrebno lažne novice obravnavati kot zlorabo svobode izražanja, ki mora biti v sodobni družbi razumljena kot nedopustna in nesprejemljiva. Enako mora veljati tudi za vse pojavne oblike sovražnega govora. Današnja razprava naj ob tvornem sodelovanju mladih doprinese k zavedanju, da vsi nosimo družbeno odgovornost za demokratizacijo družbe in da smo ob tem soodgovorni za omejevanje širjenja lažnih novic ter preprečevanje sovražnega govora. «

»Čez dober mesec se bomo spet podali na Evropske volitve, ki so druge največje demokratične volitve na svetu,. Evropsko unijo moramo varovati pred tistimi, ki želijo spodkopati njeno verodostojnost, sejati dvom v naše institucije in z dezinformacijami zabrisati mejo med resnico in lažjo,« pa je bila jasna Jug Jerše, ki je dodala, da je ravno pred nekaj dnevi Evropska komisija začela uradne postopke za oceno, ali je Meta morda kršila akt o digitalnih storitvah v zvezi z zavajajočim oglaševanjem. Svet EU je nedavno sprejel tudi Akt o umetni inteligenci, ki poudarja, da potrebujemo na tem področju tudi etične standarde. Kot naposled prizna, pa vse to ne bo zadostovalo. »Moramo spodbujati tudi neodvisno, raziskovalno novinarstvo, zato smo zasnovali Evropski akt o svobodi medijev, ki skrbi za pluralnost in neodvisnost medijev v Evropski uniji in ravno jutri bo ta akt stopil v veljavo,« sklene, mladim pa svetuje, naj bodo nadvse pozorni na spletne vsebine, ki vplivajo na njihovo odločitev o tem, komu bodo dali glas na skorajšnjih evropskih volitvah.

Pričujoči strokovnjaki in goste razprave so zedinjeni, da lahko večkratna izpostavljenost ljudi lažnim informacijam podre njihovo zaupanje v medijske vire in institucije.

Sicer ne gre za novost, saj obstajajo dokazi o politično motiviranih lažnih novicah že iz starorimskih časov. Posledično lahko ljudje na podlagi napačnih informacij sprejemajo napačne življenjske odločitve, od urejanja financ do zdravstvenih odločitev. Sovražni govor je lahko tudi posredna posledica lažnih novic – če ljudje verjamejo lažem, ki podpihujejo sovraštvo in spodbujajo nezaupanje do sicer kredibilnih institucij, se bodo ljudje prej vdali sovražnim čustvom in pričeli širiti sovražni govor.

»Ker ljudje več ne vedo komu zaupati in čemu verjeti, ker je v določeni meri za širjenje dezinformacij in sovražnega govora odgovorna tudi politika in ker so že povsem zabrisane meje med sovražnim govorom in svobodo govora, je v času pred evropskimi volitvami nadvse pomembno osvetliti problematiko lažnih novic, ki imajo družbeno razdiralen potencial in lahko zamajejo stabilnost Evropske unije,« pa je pred dogodkom glede problematike lažnih novic pojasnil Miha Šimon, vodja Europe Direct Podravje (Zavod PIP).

Prav zaradi poplave dezinformacij so govorci prejeli ključno vprašanje o tem, kako pravzaprav določiti, kaj je lažna novica in kaj resnica.

»Laž ima vedno nek namen,« je jasna urednica rubrik v informativni oddaji 24ur Alenka Marovt. »Motivi so lahko zelo različni, politični, ekonomski, osebni. Lažno novico lahko zanikaš, jo večkrat popraviš, lahko pokažeš, če drži ali ne drži, ampak laž se večkrat lepše sliši. Je prepričljiva, enostavna, ker razburja – ljudje imajo radi dramo – in tako postane viralna,« je dejala. Kot urednica rubrike Dejstva navaja mukotrpno delo raziskovalnega novinarstva, saj preverjanje dejstev vzame precej časa in energije, pri čemer politiki pogosto načrtno rušijo njihov ugled. »Da se lahko prebiješ čez baze podatkov, moraš biti izjemno natančen. Paziti moraš, da navedeš sama dejstva in ne delaš napak. In potem te v isti minuti preko družbenih omrežij diskreditira politika. To je za mlade novinarje izjemno, izjemno boleče,« navaja.

Kot priznava, je čedalje težje biti novinar, saj jim ugled pada, so čedalje manj cenjeni, o čemer priča tudi kadrovska podhranjenost. Nekateri se ukvarjajo tudi z eksistenčnimi problemi, velikokrat so tudi tarča blatenja na družbenih omrežij. »Bila sem bolestni sovražnik naroda, prostitutka … Mladi zato zapuščajo novinarske vrste,« opozarja urednica, ki se zaradi doslednega navajanja dejstev, podobno kot njeni kolegi, sooča tudi s sovražnim govorom.A hkrati čedalje več prikazanih ali izgovorjenih laži na spletu terja razmišljajoče posameznike, ki bodo te lažne vsebine ovrgli. Zato se zastavlja vprašanje, v kakšnem svetu lahko pristanemo brez strokovnjakov, ki razkrinkajo laži? »Če ne bomo imeli nikogar, ki laži ne bo zanikal in slednjega utemeljil z dejstvi, smo se vdali. Smo pogrnili kot demokracija, kot družba, zato moramo vztrajati,« je bila jasna.

Precej prahu dviguje tudi vse več t .i. “deep fake-ov”

Gre za videe ali slike, ki so predelani s pomočjo umetne inteligence, do te mere, da gledalec zares verjame videnim vsebinam. Kot opozarja dr. Plohl, “bo produkcija tovrstnih lažnih vsebin v prihodnosti z razvojem orodij, kot je Sora, le še bolj napredovala. Sedaj lahko morda še nekako opazimo, da so vsebine umetno poustvarjene – pri videih je treba biti pozoren na nenavadno premikanje ustnic, kar nakazuje, da neka oseba določenih besed sploh ni izrekla, ampak so ji bile “umetno vstavljene”, nenavadne kretnje, tudi svetloba ni prava. Tudi Marolt priznava, da “se tega iskreno vedno bolj bojimo. To je resna grožnja tudi v vsakdanjem življenju,” je dejala.

»V času volitev opažamo porast lažnih novic,« pa opozarja dr. Nejc Plohl, asistent z Oddelka za psihologijo Univerze v Mariboru, čigar raziskovalni interesi posegajo tudi na področje lažnih informacij, teorij zarot in priložnosti ter pasti uporabe nove tehnologije. »Čustveno nabite novice postanejo hitro viralne, odvrnejo pozornost s kompleksnih tem, super so tudi za manipuliranje javnega mnenja in odločitev. Tudi sovražni govor je uporabna strategija za politiko, saj je sovražni govor vselej usmerjen proti določeni skupini in s tem razdvaja ljudi. Če smo tako v svoji skupini in javno govorimo proti drugi skupini, dobivamo politične točke v svoji skupini.«

Opozarja tudi ne to, da je lahko oseba, ki nam še tako prepričljivo sporoča svoje zamisli, še vedno v zmoti. »Dostikrat smo preveč pozorni na retoriko, na ‘gotovost’ ljudi. V psihologiji imamo koncept Dunning-Kruegerjevega učinka, ki pravi, da imajo tudi najbolj gotovi ljudje v bistvu primanjkljaj v znanju, pa se tega ne zavedajo. Zato moramo biti vedno najbolj pozorni na vsebino,« pojasnjuje Plohl.

Med mladimi, ki so sodelovali v razpravi, je bilo opaziti precej zmedenosti glede tega, kdo ali kaj je kredibilen vir informacij, na katerega se lahko oprejo.

Precej se jih izobražuje z vsebinami, ki se viralno delijo na družbenih omrežjih, ob čemer pa dr. Plohl opozarja, da če neko vsebino deli več ljudi, to vsekakor ne pomeni, da je takšna vsebina resnična, prej obratno. »Lažne novice so ponavadi zelo odmevne, dramatične in to imamo radi. Prinesejo veliko komentarjev in všečkov, zato so tovrstne novice prioritizirane s strani algoritmov. Nekatere lažne novice so tako prejele veliko več všečkov kot resnične novice. Prav tako nam je lažje privoliti z varnostne omejitve, s katerimi se strinjamo in sledimo ljudem, s katerimi se strinjamo. Ko se tako zapiramo, se lahko zgodi, da smo konstantno izpostavljeni neki lažni novici, ki nas privede do občutka iluzorne resnice.«

Približuje se dan, ko bo Jagodna dežela v Bohovi ponovno odprla svoja vrata. Sabina Pečnik nam je povedala, da se veselijo odprtja, to bo predvidoma med 15. in 20. majem, upajo, da jim bo služilo vreme. Lokacija ostaja enaka.

“Lansko leto je bilo fenomenalno, zelo smo zadovoljni z zvestimi strankami, ki nas vsako leto obiščejo v velikem številu,” dodaja Pušnikova. Odpiralni čas in cenik bo znan v prihodnjih dneh.

Nam je pa Sabina že razkrila novost, ki jo pripravljajo v prihodnjem letu. Ostali bodo v Bohovi, a se selijo na še večjo njivo, tako bodo imeli obiskovalci še več možnosti, da naberejo slastne jagode.

Prav tako pa se vračajo na Muto, kjer bodo jagodno deželo odprli nekoliko kasneje kot v okolici Maribora.

“Zgodilo se je to, česar smo se najbolj bali. Nihče ne želi v dom sprejeti odrasle muce, saj je sezona mačjih mladičev že tukaj,” so zapisali na straneh Zavetišča za živali Maribor.

V nadaljevanju zapišejo: “Na dom pa čakajo krasne odrasle mačke, nekoč tudi majhne in takrat še za večino prikupne. Lisa, Marinka, Ajda, Miša, Minka in Žučo – obstaja dom tudi za njih?”

Kontakt: zavetisce.mb@snaga-mb.si ali 02 480 16 60 v času uradnih ur

Veteran klub iz Maribora je eden najstarejši tovrstni klubov v Sloveniji, saj je bil ustanovljen že davnega leta 1986.

Takrat se je zbralo nekaj navdušencev, ki so hoteli svojo tehniško dediščino ohraniti, ter se obenem tudi družiti in si izmenjevati mnenja s somišljeniki. Da so imeli prav, je lepo videti danes, ko je klub prerasel v enega večjih in najbolj aktivnih v Sloveniji, zapišejo na strani Veteran klub Maribor.

Minuli vikend se je v Mariboru, pri gostišču Gurman na Zagrebški odvilo Vseslovensko srečanje starodobnikov.

Nekaj utrinkov:

Prijave za letovanje otrok na DMZ Pohorje in VIRC Poreč bodo pričeli zbirati predvidoma po 10. maju 2024.

“Točnega datuma še ne moremo objaviti, saj še nimamo vseh potrebnih dokumentov in informacij s strani občin, ki subvencionirajo letovanja. Prav tako še niso znani rezultati javnega razpisa za izbiro organizatorjev zdravstvenega letovanja otrok za leto 2024,” so sporočili iz ZPM Maribor.

Prijava bo možna samo s spletno prijavnico, ki bo na dan pričetka zbiranja prijav objavljena na njihovi spletni strani. “Obljubljamo pa, da bomo datum in uro začetka zbiranja prijav ter vsa navodila in pogoje za prijavo objavili že pred pričetkom zbiranja na naši spletni strani www.zpm-mb.si in socialnih omrežjih.”

Od včeraj ponovno vozi “kopalni vlak” med Mariborom in Koprom.

“Res je, da nas trenutne temperature še ne vabijo na kopanje (celo smučanje je ponovno mogoče), a verjamemo, da boste številni veseli dodatne možnosti za prevoz med regijami in poti v šolo ali službo,” so zapisali.

Več informacij, podroben vozni red in cene lahko najdete v iskalniku voznega reda na spletni stran TUKAJ.

V slovenskih zaporih so se pridružili dogodku Noč knjige in zaprtim osebam omogočili, da so knjižno gradivo tudi letos lahko prebirali v času nočnega počitka.

V Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje ter v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor in Odprtem oddelku Rogoza pa so poleg bralnih izvedli tudi druge aktivnosti ob mednarodnem dnevu knjige.

V celjskem zaporu so zaprte osebe pred dogodkom spodbujali k izposoji knjižnega gradiva, ki so ga lahko pridobile iz zavodske knjižnice ali iz Osrednje knjižnice Celje. Direktor celjskega zapora Tomaž Bračko je v sklopu dogodka podaril več otroških knjig, ki bodo na voljo otrokom zaprtih oseb in se bodo nahajale v prostoru, kjer se izvajajo obiski.

V mariborskem zaporu je letos v goste prišel slovenski pisatelj, dramatik, scenarist, politik in komediograf Tone Partljič

Pisatelj je v prijetni in sproščeni pogovorni uri zaprtim osebam predstavil svojo karierno pot; utrinke iz nastajanja znane filmske uspešnice Moj ata socialistični kulak; anekdote in poučne zgodbe iz svojega življenja ter večkrat poudaril pomen branja knjig. Na prireditvi so sodelovali tako obsojenci kot priporniki, ki so z veseljem in velikim zanimanjem prisluhnili gostu.

“V Odprtem oddelku Rogoza smo organizirali literarno srečanje, na katerem smo gostili Danico Zlatar. Upokojena učiteljica slovenskega in angleškega jezika je avtorica pesniške zbirke z naslovom Jabolko in knjige krajših zgodb z naslovom Portreti. Ob pogovoru so bile predstavljene njene pesmi in odlomki zgodb, poučno srečanje pa je potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju. Gostja je nekaj izvodov zbornikov in knjig podarila zavodski knjižnici, za kar se ji iskreno zahvaljujemo,” so zapisali.

K sodelovanju v sklopu mednarodnega dneva knjige so bili v skladu z možnostmi povabljeni vsi zapori in prevzgojni dom, s čimer se v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij že več let zapored pridružujemo vseslovenskemu projektu, katerega namen je promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe ter z branjem povezati vse generacije, pojasnijo.

Tema letošnjega dogodka je bila še posebej pomenljiva, saj je izpostavljala besedo svoboda. V fokusu sta bila ob praznovanju 120. obletnice rojstva književnika Srečko Kosovel in Edvard Kocbek.

V Malečniku že odštevajo, do edinstvenega Špricerkresa.

Malečničani smo tako tudi letos poskrbeli za edinstveno kresovanje, ki bo 30. aprila znova privabilo množico ljubiteljev dobre glasbe in vina. “Pogrela nas bo toplina kresa, edinega daleč naokoli in izbranih glasbenih ritmov,” so sporočili organizatorji.

Parni valjar že nastavlja strune, pripravili so tudi že spisek nepozabnih melodij, dopolnila pa jih bosta DJ brata Fluher. V Malečniku bo poskrbljeno tudi za kulinarično razvajanje ob
Karlovih dobrotah – Bistro pri Karlu.

“Izjemna udeležba preteklih dogodkov v Malečniku je pokazala, da so ljudje naše dogodke vzeli za svoje, in da uživajo v izvrstni glasbi, domači družbi in kulinaričnih specialitetah, je ob tem dejal predsednik Turističnega društva Malečnik David Irgolič,” še dodajo.

Ponosni smo na to, da lahko v naših krajih ponudimo dogodke, ki so nekoliko drugačni in da je ravno to tisto, kar v naše kraje vedno znova privablja mnoge obiskovalce.

Marles se je minuli vikend predstavil na drugi največji razstavi modularnih in montažnih hiš na svetu, Modular Home Expo v Zagrebu in v družbi najboljših razkril svojo novo vizijo, inovativne arhitekturne rešitve ter novo podobo.

Marlesova gradnja zelenih in inovativnih objektov, s katero ustvarja z naravo povezano bivalno okolje, temelji na trajnostnih praksah in sodobni tehnologiji. Modular Home Expo je prva evropska razstava modularnih in montažnih hiš ter druga največja tovrstna razstava na svetu. Z najnovejšimi trendi na področju trajnostnih in energetsko učinkovitih modularnih hiš se na njej predstavijo najboljši evropski proizvajalci.

Zaradi svoje edinstvenosti in vse večjega povpraševanja po modularnih hišah je razstava vsako leto bolj obiskana. »Zadovoljni smo z našim nastopom na sejmu, kjer nas obiskovalci dobro poznajo. Kreativen pristop sejma Modular Homes Expo je prikazal veliko možnosti modularne in montažne gradnje, ki jo obiskovalci in javnost nujno potrebujejo v tem času odločanja za gradnjo. Hkrati so bili prisotni investitorji in poslovni partnerji iz Evrope, ki vidijo na Hrvaškem velik potencial,« pojasnjuje direktor podjetja Marles hiše Maribor, Tadej Gosak.

Kot sinonim za lesene rešitve se je Marles na Modular Home Expo predstavil že drugo leto zapored. Letos je obiskovalce seznanil s svojo novo vizijo, svojimi prenovljenimi arhitekturnimi rešitvami ter osveženo ponudbo tipskih in individualnih montažnih hiš. Marles z vlaganjem v inovativne in celovite rešitve stremi k podnebju prijaznemu bivanju in tako nadgrajuje svoje poslanstvo uresničevanja sanj svojih kupcev ter postavlja nove mejnike v kulturi bivanja.

Zaradi svoje več kot sto letne tradicije je Marles tudi sicer zelo prisoten na Hrvaškem, kjer je prav tako sinonim za kakovostno montažno gradnjo. Že desetletja po vsej državi gradi turistične objekte in vrtce, skupaj je bilo do danes postavljenih že okoli 200 Marlesovih objektov.

Nekateri vrtci, na primer vrtec na Švarči, Prečko, Marles Gajnice in Katarina Frankopan Krk, so bili zgrajeni pred več kot petdesetimi leti in še vedno zelo dobro služijo svojemu namenu.

Med mnogimi turističnimi naselji in hoteli, ki jih je na Hrvaškem postavil Marles, so najbolj prepoznavne luksuzne vile Wild Adriatic Way. Osmim očarljivim vilam, s skrbno premišljenimi vsemi podrobnostmi, se bosta do konca poletja pridružili še dve, kar potrjuje Marlesovo poslovno odličnost. V panelu o uvoznikih na Hrvaškem trgu, ki se je odvil na sejmu, je sodeloval tudi direktor podjetja, ki je povedal, da so v zadnjem času opazili znaten porast zanimanj za tako tipske kot individualne hiše na Hrvaškem. »V tem primeru sodelujemo s priznanimi hrvaškimi arhitekti, ki poznajo lokalno zakonodajo in potrebe naših bodočih potencialnih kupcev,« je pojasnil Gosak.