Na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu se je danes z več zaslišanji nadaljevalo sojenje domnevnima napeljevalcema k napadu na lokal mariborskega župana Saše Arsenoviča marca 2019. Med drugim je sodni izvedenec za preiskave eksplozivnih sredstev in naprav Franc Klemenčič predstavil ugotovitve glede uporabljenih pirotehničnih sredstev.

Na slovenjgraškem sodišču sodijo Robertu Reherju in Danijelu Marholdu, ki jima obtožnica očita napeljevanje h kaznivemu dejanju povzročitve splošne nevarnosti oz. pomoči pri tem, Marholdu pa dodatno tudi kaznivo dejanje oviranja dela pravosodnih in drugih državnih organov. Oba obtožena sta na predobravnavnem naroku januarja lani zanikala očitke, da sta zrežirala napad na gostinski lokal v središču Maribora 28. marca 2019, ki sta ga po ugotovitvah kriminalistov izvedla takrat 21- in 17-letni moški.

Sodni izvedenec Klemenčič je za eksplozijo, zaradi katere je na stekleni fasadi lokala nastalo za okoli 16.000 evrov škode, po navedbah tožilca Iva Šumeta pa bi zaradi eksplozije lahko bilo ogroženo tudi življenje naključnih mimoidočih, izvedensko mnenje pripravil že v predhodni kazensko-mladoletniški zadevi, za tokratno sojenje pa je bilo predlagano njegovo neposredno zaslišanje.

Glede nevarnosti uporabljenega pirotehničnega sredstva je Klemenčič na vprašanje tožilca danes pojasnil, da je po podatkih njegovih kolegov s Poljske tam zaradi eksplozije t. i. pozdravne bombe, ki ponavadi z močnim pokom naznanja ognjemet, ena oseba umrla. V Sloveniji pa je po besedah izvedenca znan primer, ko je približno eno leto pred obravnavanim mariborskim dogodkom zaradi eksplozije takšnega pirotehničnega sredstva fant ostal brez obeh rok.

Glede eksplozije v Mariboru je izvedenec ocenil, da bi t. i. sekundarna fragmentacija lahko bila nevarna, če bi nekdo v času eksplozije šel mimo in bi ga zadel kakšen delec stekla ali lamelne obloge. V eksploziji je na mestu, kjer je bilo nalepljeno eksplozivno sredstvo, nastal 14-centimetrski “krater”, delci stekla pa so bili po besedah danes zaslišanega nekdanjega direktorja Galerije Gosposka Boštjana Hedžeta razkropljeni znotraj celotnega lokala Rožmarin, prav tako zunaj.

Marholdovega odvetnika Željka Leljaka je med drugim zanimalo, ali bi lahko “stvar”, ki je počila, označili kot petardo. “To ni petarda, gre za pozdravno bombo, ki je ponavadi uporabljena za uvod v ognjemet,” je odgovoril izvedenec Klemenčič. Dodatno je pojasnil še, da tudi po količini eksplozivne snovi to ne sodi v kategorijo petarde, glede uporabe pozdravnih bomb pa, da lahko te v praksi uporabljajo le ustrezno usposobljeni, ki imajo dovoljenje in pripravljen načrt za izvedbo ognjemeta.

Klemenčič, ki je izvedeniško mnenje pripravil na osnovi predloženih dokumentov in fotografij, količino uporabljenega pirotehničnega sredstva pa ocenil tudi na podlagi svojih več kot 30-letnih izkušenj na tem področju, predvideva, da je bila v eksploziji uporabljena snov kupljena na črnem trgu. Gre za kalijev perklorat in aluminij v prahu.

Na današnji obravnavi so med drugim zaslišali tudi Darka Zariča, ki se je na mariborski občini zaposlil po omenjenem dogodku, in sicer konec maja 2019, in o okoliščinah dogodka ne ve ničesar. Na današnje zaslišanje je bil, kot je nato pojasnila sodnica Valerija Matvos-Jeromel, vabljen zaradi domneve tožilstva, da bi morebiti eksplozija lahko bila povezana s spremembo financiranja športnih društev v Mariboru, ki je takrat prešlo na elektronski sistem. “Ne bi znal povedati,” je odgovoril Zarič na Leljakovo vprašanje, ali bi lahko bila kakšna povezava med dogodkom in spremembo financiranja. Obtožena se sicer ukvarjata z boksom in borilnimi veščinami.

V nadaljevanju sojenja je predvideno zaslišanje še nekaterih prič, tudi teh, ki jih danes ni bilo, med drugim mariborskega župana Arsenoviča. Nadaljevanje obravnave je razpisano za 14. maj.

vir: st

Mariborski vodovod iz Skupine JHMB obvešča porabnike pitne vode na območju občine Miklavž na Dravskem polju in sicer v ulicah Nad izviri, Na Gomili, Ulici Zofke Kukovič, Štekarjevi ulici, Ulici Kirbiševih od hišne številke 1 do 10 ter na Ptujski cesti od hišne številke 101 do 111, da bo zaradi nujnih vzdrževalnih del v petek, 26. 4. 2024, med 8. in 12. uro izpad oskrbe s pitno vodo.

“Ob tem odjemalcem priporočamo, da pred prvo vnovično uporabo pitne vode opravite izpiranje interne instalacije tako, da na vseh iztočnih mestih pustite teči vodo tako dolgo, da se ponovno zbistri. Zahvaljujemo se za razumevanje,” so zapisali na Mariborskem vodovodu.

Institut informacijskih znanosti (IZUM) v Mariboru gosti sestanek koordinacije centrov EuroHPC JU, evropske pobude oziroma skupnega podjetja s sedežem v Luksemburgu, ki v sodelovanju z državami in zasebnimi partnerji razvija povezan in varen ekosistem superračunalništva, kvantnega računalništva, storitev in podatkovne infrastrukture v EU.

V IZUMU-u, kjer je najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji, in ob tretjem rojstnem dnevu superračunalnika HPC Vega, so se zbrali predstavniki evropskih raziskovalnih in računalniških centrov, ki gostijo sisteme EuroHPC, kot je HPC Vega (Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR – izum.si.).

Zbrane so uvodoma pozdravili ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, vodja sektorja za infrastrukturo pri EuroHPC JU Evangelos Floros, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič ter direktor IZUM-a dr. Aleš Bošnjak.

»Superračunalnik Vega je odličen primer sodelovanja na različnih ravneh – Evropske komisije, slovenske vlade in akademske ter raziskovalne skupnosti, kot so Univerza v Mariboru, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Novem mestu ter IZUM. Superračunalnik, imenovan po slovenskem matematiku Juriju Vegi, spodbuja odprto znanost, raziskave in inovacije v Evropi. Pravzaprav je bil Vega prvi superračunalnik, ki je bil predstavljen v okviru skupnega podjetja EuroHPC aprila 2021, in je eden izmed 50 najboljših superračunalnikov na svetu. Podpira razvoj najsodobnejših aplikacij v znanosti, javni upravi in industriji na številnih področjih, zlasti na področjih strojnega učenja, umetne inteligence in visoko zmogljive analize podatkov,« je med drugim dejala ministrica Stojmenova Duh.

Po njenih besedah je skupna pobuda Evropske komisije, evropskih držav in zasebnih partnerjev za razvoj superračunalniškega ekosistema svetovnega razreda v Evropi ključnega pomena za obdelavo in analizo naraščajoče količine podatkov ter njihovo čim večjo izrabo v korist državljanov, podjetij, raziskovalcev in javnih uprav.

»Evropa mora okrepiti svoje zmogljivosti na področju digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, kvantno računalništvo in polprevodniki, da bi zagotovila prihodnjo konkurenčnost ter ohranila tehnološko vodilno vlogo in zanesljivost oskrbe. Poleg nadaljnjih naložb v superračunalniško in polprevodniško infrastrukturo je treba olajšati dostop do te infrastrukture za podjetja ter podpreti razvoj in pozicioniranje Evropske unije kot vodilne med svetovno konkurenco,« je poudarila ministrica Stojmenova Duh in med drugim izrazila pričakovanje, da bomo v prihodnje uvedli tudi zadovoljstvo nad superračunalnik Vega 2.

»Glede na dosedanje dokazane dobre prakse na področju HPC lahko v novem projektu pričakujemo tesno sodelovanje na nacionalni in na mednarodni ravni ter zelo visoko računalniško moč superračunalnika Vega 2, ki bo pomagal reševati najbolj zapletene in zahtevne probleme svetovnih gospodarskih, okoljskih in socialnih sistemov,« je še dejala ministrica Stojmenova Duh.

Ministrica v kratkem pričakuje tudi obisk predstavnikov Evropske komisije, še letos pa naj bi bil objavljen nov razpis za superračunalnike in Slovenija se bo po njenih besedah nanj zagotovo prijavila.

“Zdaj je idealna priložnost, da se začnemo pogovarjati ne le o novem superračunalniškem centru, ki ga načrtujemo na lokaciji mariborske hidroelektrarne, pač pa tudi o superračunalniku, ki bo tam postavljen,” je dejal direktor IZUM-a dr. Aleš Bošnjak.

Bošnjak ocenjuje, da so možnosti za evropska sredstva realne. »Naš računalnik je ves čas polno zaseden, zato verjamem v investicije v center, kjer zadeve delujejo dobro,« meni Bošnjak.

“Z veseljem sporočamo, da smo pridobili novo poveljniško vozilo, ki je namenjeno vodenju večjih intervencij,” so zapisali na Gasilski brigadi Maribor.

“Ta pridobitev predstavlja pomemben korak naprej v naši zmožnosti učinkovitega odziva na različne izzive, s katerimi se soočamo v našem delu. Novo vozilo je opremljeno z najnovejšo tehnologijo in ima vse potrebne zmogljivosti, ki nam bodo omogočile boljšo koordinacijo in nadzor nad situacijo v primeru večjih požarov, nesreč ali drugih intervencij. Z njim bomo še učinkoviteje izvajali naše poslanstvo – zaščititi vas, naše skupnosti, in poskrbeti za vašo varnost,” so še zapisali na GB Maribor.

Senat Univerze v Mariboru se je na današnji seji med drugim seznanil, da je univerza med prvimi podpisnicami Barcelonske deklaracije. Kot je članom senata pojasnil rektor Zdravko Kačič, gre za deklaracijo o odprtih raziskovalnih informacijah, ki odprtost informacij o izvajanju in komuniciranju raziskav postavlja za novo normo.

Z mariborske univerze so v zvezi z omenjenim dokumentom sporočili, da je več kot 30 mednarodnih organizacij, med njimi tudi njihova univerza, prepoznalo potrebo, da se mora področje raziskovalnih informacij temeljito spremeniti.

Odločanje v znanosti namreč po njihovem prepogosto temelji na zaprtih raziskovalnih informacijah znotraj lastniških infrastruktur v upravljanju ponudnikov, ki strogo omejujejo uporabo oz. ponovno uporabo raziskovalnih informacij.

Barcelonsko deklaracijo je pripravila skupina več kot 25 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z raziskovalnimi informacijami v sklopu organizacij, ki izvajajo, financirajo in ocenjujejo znanstvenoraziskovalno dejavnost, ter organizacij, ki zagotavljajo raziskovalno informacijsko infrastrukturo.

Sicer pa se je senat mariborske univerze danes seznanil tudi s poročilom o doseganju ciljev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti univerze v preteklem letu, ki ga morajo posredovati Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Kot ugotavlja poročilo, je univerza dosegla zadane cilje, med katerimi so doseganje znanstvene odličnosti, prizadevanje za stabilno financiranje, krepitev zmogljivosti in infrastrukture za razvoj odličnosti, skrb za razvoj človeških virov ter odprta znanost, zato je senat po krajši predstavitvi poročilo soglasno potrdil.

vir:sta

Otroci osnovne šole Vojnik, so pod vodstvom mentorice Simone Šarlah, so v torek, 23. 4. 2024 med 9. in 14. uro v čakalnicah ponovno razveseljevali bolnike na Oddelku za onkologijo s stekleničkami upanja, ki so jih izdelali sami.

“Opremili so jih s pozitivno mislijo, ki jo najdemo v steklenički. Otrokom, ki s svojim srčnim dejanjem prinašajo dodatno upanje in pozitivno energijo v življenje naših bolnikov, se iskreno zahvaljujemo,” so zapisali v UKC Maribor.

Utrinki:

UKC Maribor je razpisal prosta delovna mesta v zdravstveni negi.

Kot so zapisali, iščejo diplomirani medicinski sestri na delovnem mestu v Enoti za anesteziologijo. Gre za zaposlitev za nedoločen čas. Do 3. maja pa imate čas za prijavo na delovni mesti na Kliniki za pediatrijo.

Več podatkov najdete v objavi spodaj.