Pred Mestno občino Maribor, na Ul. heroja Staneta 1, je bila danes izobešena zastava z novim grbom.

Mariborski grb temelji na mestnem pečatniku iz 14. stoletja, na katerem so združeni srednjeveški heraldični simboli: obzidje, odprta mestna vrata in golob nad njimi.

Heraldična prilagoditev

V novem grbu se uporabi minimalna heraldična prilagoditev: uporabi se standardni polkrožni ščit, pobarvajo se okna in mestna vrata, strešni glaviči dobijo konice, ki so bile izpuščene zaradi pomanjkanja detajlov v srednjeveškem pečatniku (jih pa vsebuje pečatnik iz leta 1520) in golob se upodobi v beli barvi, v kateri se pojavlja skozi pretežni del zgodovine grba Maribora, od srednjega veka dalje.

“Prilagoditev in spremembe v simbolih so minimalne in ne posegajo v samo zgradbo in obliko. So pa pomembne glede praktičnosti, pomena, estetike in kulturno-zgodovinske dediščine simbola, ki je nastal v srednjem veku. Popravki vračajo grb v okvire originalnega grba, ki upošteva heraldična pravila,” so zapisali na družbenem omrežju Mestne občine Maribor.

Ministrstvo za infrastrukturo je izdalo nov sklep, s katerim se imetnikom dnevnih, tedenskih, mesečnih, polletnih in letnih vozovnic integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) podaljša veljavnost, saj jih zaradi zaustavitve javnega prometa od 16. 11. ni moč koristiti.

Vir: Facebook Marprom
Slika je simbolična

Celoten sklep z navedenimi roki podaljšanja različnih vozovnic IJPP je dostopen na povezavi. V njem je med drugim tudi določeno, da ni mogoče uveljavljati vračila kupnine za terminske vozovnice.

Enako bo veljalo tudi za terminske vozovnice za gondolo

V skladu z odločitvijo ministrstva bodo ravnali tudi v mestnem potniškem prometu v Mariboru; tako bodo kupcem njihovih mesečnih avtobusnih vozovnic za november in letnih šolskih vozovnic po ponovni vzpostavitvi mestnega linijskega prometa ustrezno podaljšali njihovo veljavo. Enako bo veljalo tudi za terminske vozovnice za krožno kabinsko žičnico na Pohorju (mesečne, polletne in letne).

Medtem imetniki mesečnih in letnih avtobusnih vozovnic, ki so na podlagi njih pridobili potrdilo za brezplačno parkiranje v belih conah do konca novembra, do podaljšanja vozovnic za to obdobje ne bodo upravičeni. S podrobnejšimi informacijami bodo potnike seznanili ob ponovnem začetku delovanja javnega potniškega prometa.

Spletno srečanje učencev OŠ Stražišče Kranj in dijakov III. Gimnazije Maribor s Svenjo Schulze, nemško zvezno ministrico za okolje, varstvo narave in jedrsko, 19.11.2020
»IZBOLJŠATI IZMENJAVO IZKUŠENJ MED MLADIMI IN EU V BOJU PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM«

FOTO: Pixabay.com

V četrtek, 19. novembra 2020, je preko spleta potekalo srečanje Svenje Schulze, nemške ministrice za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost z učenci in dijaki iz Slovenije, Nemčije in Portugalske, ki so vključeni v mednarodni projekt TRIO (Three4Climate), v katerem države, mesta in šole sodelujejo v boju proti podnebnim spremembam. Slogan projekta se glasi »Misli evropsko, deluj lokalno«.

Iz Slovenije so na srečanju sodelovali dijaki iz III. Gimnazije Maribor in učenci iz Osnovne šole Stražišče Kranj. Tema pogovora na srečanju se je nanašala na evropsko podnebno politiko. Učenci in dijaki so razpravljali o čisti energiji, varčevanju z energijo, trajnostni mobilnosti, onesnaževanju, varovanju okolja in vsem kar je povezano s podnebnimi spremembami in Zelenim dogovorom EU, sprejetim konec leta 2019. Namen srečanja je bil, da politični odločevalci slišijo kako o podnebnih spremembah razmišljajo otroci in mladina, ne samo na lokalnih področjih ampak tudi na ravni celotne EU.

Učenci zastavili tudi svoja vprašanja na temo podnebnih sprememb

Učenci in dijaki so gospe ministrici zastavili tudi svoja vprašanja na temo podnebnih sprememb in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter ji predstavili svoje ideje in zamisli. Pri tem so bili zelo aktivni. Predvsem jih je zanimalo na kakšen način se na področju Nemčije lotevajo prehoda v ogljično nevtralno prihodnost, predvsem na gospodarskem – industrijskem in prometnem področju. Ena izmed učenk je imela za gospo ministrico zanimivo pobudo, da bi se lahko po celotni Evropi zgradile kolesarske poti in bile med sabo povezane. Tako bi lahko potovali iz države v državo kar s kolesi, kar bi prispevalo k zmanjšanju onesnaženja zraka.

Cilj projekta je izboljšati izmenjavo praktičnih vprašanj o podnebnih ukrepih tako z vrstniki kot z EU. Vsi sodelujoči partnerji se zavedajo pomembnosti in nevarnosti podnebnih sprememb ter dejstva, da moramo v boju sodelovati vsi ljudje. S tem nemško ministrstvo postavlja nov vidik vertikalnega sodelovanja med lokalno skupnostjo ter nacionalnimi in EU institucijami ter pričetek močnejšega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam.

Projekt podpira rotiranje predsedovanja Svetu EU

Projekt TRIO podpira rotiranje predsedovanja Svetu EU. Nemčija je predsedovanje prevzela v drugi polovici leta 2020, skupaj s Portugalsko, ki bo predsedovanje prevzela v prvi polovici leta 2021 in Slovenijo, ki bo to vlogo prevzela v drugi polovici leta 2021. Nemška vlada podpira podnebne ukrepe z aktivnostmi, ki vključujejo nacionalne in lokalne odločevalce. V središču aktivnosti bodo ambiciozne podnebne akcije tako v mestih kot na šolah, ki bodo povezovale zainteresirane strani med vključenimi državami in tudi na ravni EU.

Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani na tej povezavi.

Na današnji virtualni novinarski konferenci so predstavili glavne točke napovedane seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor. Uvodoma pa se je mariborski župan Saša Arsenovič najprej zahvalil zdravstvenim delavcem in bolnikom za potrpljenje. Nato pa je izrazil razočaranje nad zavrnjenimi dopolnili za mestne projekte v skupni višini okoli 40 milijonov evrov.

Poslanci jih namreč niso sprejeli. „Seveda iščemo rešitve tudi na druge načine, seveda bomo poslušali zdaj, da nečesa nismo naredili, ampak jaz mislim, da to ni edini razlog,“ je dejal Arsenovič in dodal: „Da nas nikjer ni, je zame zelo slab znak. Ampak to, da država razmišlja centralistično, ker so tam vsi v službah, je že vsem jasno, to ni nič novega.“ Povedal je, da se bodo iskanja rešitev lotili, tudi pravno, če bo treba. Glede na to, da ima Maribor tako univerzo kot tudi univerzitetni klinični center, meni, da je primerjava z Ljubljano, kar se tiče investicij, žalostna. Še bolj žalosten mu je pogled na BDP. Izpostavil je še, da domet Maribora ni dovolj močen in da bi tu bila potrebna pomoč države.

Za spodbujanje zaposlovanja dodatna sredstva

Glede na to, da se resno predvideva, da bo v naslednjem letu več brezposelnih, so v proračunu k postavki za spodbujanje zaposlovanja dodali še 150 tisoč evrov, v prihodnjih dveh letih torej 250 tisoč evrov. Tak je vsaj predlog, ki ga na seji potrdi ali zavrne mestni svet. Iščejo pa tudi načine, da bi lahko pomagali najšibkejšim.

Novih 50 tisoč evrov za svetovanje pri prodajnem postopku Farmadenta

Na seji Mestnega sveta MO Maribor bodo obravnavali rebalans letošnjega proračuna, pri katerem je nekaj sprememb, med njimi je tudi ta, da bi radi za 50 tisoč evrov zvišali sredstva za svetovanje pri prodajnem postopku večinskega deleža Farmadenta. Arsenovič je namreč dejal, da so že dobili dva izkazana interesa in še nekaj drugih povpraševanj, zdaj pa morajo kot dober gospodar preveriti, kaj se dogaja na trgu. Poudaril je, da to ne pomeni prejudiciranja prodaje.

Nakup zemljišč na Pohorju

Drugi razlog za spremembe v rebalansu proračuna pa je predlagan nakup zemljišč na Pohorju, kjer je tudi sestavni del vodnega zajetja Arena, je povedal direktor Marproma Bernard Majhenič. Gre za tri parcele. Župan Arsenovič je dodal še, da mora popraviti navedbe nekaterih medijev glede načrtov občine za prenos upravljanja smučarske dejavnosti na novo podjetje znotraj holdinga javnih podjetij. Šlo naj bi za prenos upravljanja pohorskih smučišč na druga podjetja, zdaj pa za smučišča skrbi Marprom. Majhenič je dodal, da je od ideje do izvedbe dolga pot, da pa sam meni, da bi tovrstna rešitev bila pravilna in dolgoročna, saj Maprom nima med osnovnimi dejavnostmi športnih dejavnosti, ter da je ideja nastala že leta 2016, ko se je mestni svet zavezal da bo poiskal druge rešitve.

Pred slabimi tremi tedni smo v povezavi s projektom termične obdelave odpadkov v Mariboru naslovi vprašanja na direktorja Energetike.

Iz Javnega holdinga Maribor, pod katerega po novem spadajo vsa mariborska javna podjetja, tudi Energetika, pa so nam odgovorili: “Obveščamo vas, da javne predstavitve omenjenega projekta še ni bilo. Trenutno je v zvezi z našim prispevkom k reševanju te pereče problematike na področju odpadkov v Mestni občini Maribor pripravljen le dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki je podlaga za nadaljnje aktivnosti. Dokument vsebuje informacije pravno-formalne in tehnično-izvedbene narave ter grobo oceno investicije, na podlagi česar je narejena tudi preliminarna projekcija ekonomike.”

Nekatere centre so vključili v kvoto odpadkov 

Na današnji spletni novinarski konferenci pred naslednjo redno sejo MO Maribor, je beseda tekla tudi o tako imenovani sežigalnici. Direktor Energetike Maribor, Alan Perc je pojasnjeval: “V DIIPu za termično obdelavo odpadkov je naslednji korak naročilo vseh študij, predvsem okoljske študije povezane z emisijami v zrak, podtalnico, hrup. Da se prepričamo, da je dejansko ta lokacija absolutno ta lokacija, ki je najbolj primerna tako iz vidika infrastrukture, zdravja ljudi, kot konec koncev tudi same energetske oskrbe.”

“Jasno je tudi, da sledijo aktivnosti s strani Ministrstva za okolje in prostor, ki mora primarno tudi odločiti o podelitvi koncesije za to dejavnost, povezati se je treba tudi z ostalimi regionalnimi centri za ravnanje z odpadki, katere smo dejansko mi vključili v kvoto odpadkov,” je še danes povedal Perc.

Vsi niso zainteresirani za sodelovanje

Po naših informacijah so računali na Snaga Maribor, Cero Puconci, Javne službe Ptuj, Komunala Slovenska Bistrica, KOCEROD. Za to smo na vse naštete naslovili novinarska vprašanja če so jih s tem že seznanili in ali bi predelovali odpadke pri njih?

Alan Hodnik iz Javne službe Ptuj nam je povedal: “Da, pri nas je bil predstavnik podjetja Energetika Maribor, ki je predstavil interes MOM. Podrobnejših pogovorov ni bilo. Zaenkrat nismo zainteresirani za sodelovanje, saj imamo na Ptuju lastne načrte na tem področju.”

Ivan Plevnik, direktor podjetja KOCEROD zapiše: “V zvezi z vašimi vprašanji vam sporočam, da v tej zvezi do danes z nami ni nihče kontaktiral iz Maribora. Projekta sežigalnice v regiji ne načrtujemo, načrtujemo pa druge alternativne oblike predelave za zmanjšanje količin klasične termične obdelave.”

Snaga Maribor bo v projektu sodelovala: “Z Energetiko Maribor sodelujemo in bomo sodelovali tudi na tem projektu. Pogovori so na ravni usklajevanj vhodnih podatkov – surovine za termično obdelavo.”

V Komunali Slovenska Bistrica direktor pojasnjuje: “Zaenkrat nas v pogovore ni vključil še nihče. Vsekakor zadeva mora postati regijska saj bomo le tako lahko zagotovili dovolj goriva za termično izrabo. Uradno pogovori o sodelovanju še niso stekli oziroma nas še nihče ni kontaktiral. Vsekakor v kolikor bo država podelila koncesijo za termično obdelavo MKO oziro sežig, ki bo postala obvezna gospodarska javna služba bi se morala zadeva reševati regijsko, saj bo drugače težko zagotoviti zadostne količine goriva za ekonomsko upravičenost naložeb v sežigalnico in bo prevelik pritisk na eleborat gospodarske javne službe in na cene storitve, ki jih plačajo občani.”

Predlagali, da naj glede prispevnih območij odloči pristojno ministrstvo

Pred tremi tedni so nam z JHMB odgovorili tudi, da se z nobeno od zgoraj omenjenih družb še niso srečali: “Z nobeno od teh družb se v okviru tega projekta še nismo srečali, smo pa jih navedli v naši vlogi o zainteresiranosti izvajanja državne gospodarske javne službe termične predelave odpadkov, ki smo jo marca letos posredovali Ministrstvu za okolje in prostor, pri čemer izpostavljamo, da smo bili od vseh projektov poleg Ljubljane tudi najbolje ocenjeni. Ob tem dodajamo, da je MOM Ministrstvu za okolje in prostor v svoji vlogi podala tudi predlog, da naj glede prispevnih območij odloči pristojno ministrstvo.”

Mariborsko Pohorje je v pričakovanju zimske sezone. Čakajo primerne temperature za začetek zasneževanja smučišč.

“Otvoritev nove smučarske sezone na Pohorju planiramo drugi vikend v decembru, pri čemer bo točen datum odvisen od epidemiološke situacije in vremenskih razmer. Večjih novosti v zimski sezoni 2020/2021 ne načrtujemo, se pa normalno pripravljamo na njeno izvedbo in bomo do začetka opravili vsa potrebna dela na smučarskih terenih, žičnicah in drugi infrastrukturi ter opremi,” so nam pojasnili na Marpromu.

Zimska sezona bo potekala v skladu z navodili NIJZ

Z zasneževanjem smučišč bodo začeli takoj, ko bodo dovolj nizke temperature to dopuščale. Kakšne omejitve in ukrepi bodo veljali pozimi, pa ta čas težko napovedo.

Kot poudarjajo bo le-to odvisno od navodil, ki jih bodo za izvajanje dejavnosti izdali Nacionalni inštitut za javno zdravje in ostale pristojne službe: “Ta navodila bomo seveda spoštovali in smučarsko sezono izpeljali v skladu z njimi. O obisku v trenutni situaciji prav tako težko govorimo, saj bodo nanj vplivali dejavniki, ki jih ne moremo predvideti vnaprej.”

V teh dneh so se starši otrok v Mariboru spraševali, če so ponovno vsa igrala v mestu zaprta za uporabo. Zadevo smo preverili na mariborski občini.

FOTO: Pixabay.com

Na številnih javnih igralih v Mestni občini Maribor so bili zadnje tedne in mesece varnostni trakovi, ki so jih namestili ob začetku epidemije, odstranjeni oz. potrgani, na igralih pa otroci.

Namen preprečevanje širjenja koronavirusa

A igrala so ponovno označena s trakovi, ki nakazuje prepoved uporabe, saj so nam iz občine sporočili: “MO Maribor se je z namenom preprečevanja širjenja virusa COVID-19 in zbiranja ljudi odločila ponovno zapreti vsa zunanja otroška igrala. Javna otroška igrala so tako v času poostrenih ukrepov zavarovana s trakovi.”

MO Maribor je zaradi večjih kršitev pogodbenih obveznosti in več pozivih vodstvu Mestnega mladinskega sveta Maribor (MMSM) le-temu sporočila, da z 31. 12. 2020 odstopa od pogodbe o brezplačni uporabi prostorov na Trgu revolucije 9, ki je bila sklenjena med MO Maribor in MMSM. Mladinski svet mora izpraznjene prostore predati MO Maribor najpozneje do 15. januarja 2021. MO Maribor namerava prostore ponovno ponuditi za izvajanje participativnih programov in projektov za mlade, na podlagi poziva ali razpisa, z upoštevanjem Zakona o mladinskih svetih in drugo področno zakonodajo.

FOTO: Mestni mladinski svet Maribor/Facebook

MO Maribor je od pogodbe o brezplačni uporabi nepremičnine odstopila, zaradi ponavljanja in stopnjevanja kršitev pogodbenih obveznosti, o katerih je bil MMSM, s strani pristojnega Urada za kulturo in mladino MO Maribor, večkrat obveščen že v letu 2019, nazadnje pa z dopisom in sklicanim sestankom poleti 2020.

Zanemarjal dolžnost rednega plačevanja obratovalnih stroškov

MMSM je v času sofinanciranja v letu 2019 zanemarjal dolžnost rednega plačevanja obratovalnih stroškov in poročanja o delu, kar je bilo nedvoumno zahtevano na podlagi sklenjenih pogodb. MO Maribor je poskušala odnos MMSM do pogodbenih obveznosti primerno urediti že novembra 2019, vendar se MMSM na pozive ni odzval vse do julija 2020, prav tako pa ni predložil zahtevanega programa dela za leto 2020, kar predstavlja osnovo za brezplačno uporabo prostorov na Trgu revolucije 9, ki so v lasti MO Maribor. Zaradi navedenega je MO Maribor poleti 2020 seznanila MMSM z namero o prekinitvi pogodbe.

MMSM je na podlagi te namere predložil program dela za tekoče leto, ki je zajemal tako nesprejemljivo obrazložitev o zakasnitvi kot tudi nesprejemljivo podlago za sofinanciranje. Program dela za leto 2020 in vzrok za zakasnitev sta namreč temeljila na navedbah MMSM o sofinanciranju s strani Urada za mladino Republike Slovenije (URSM), čeprav je bila vloga MMSM za sofinanciranje s strani URSM že predhodno zavrnjena. MMSM je bil opozorjen na navajanje neresničnih podatkov in obveščen o nesprejemljivi obrazložitvi grobe prekoračitve roka za predložitev letnega programa dela.

MO Maribor napovedala odstop od pogodbe

Zaradi vsega navedenega je morala MO Maribor napovedati odstop od pogodbe o brezplačni uporabi nepremičnine v lasti MO Maribor, ob tem pa predvidela razpis za uporabo prostorov, na katerega bi se lahko prijavil tudi MMSM, v kolikor bi izpolnil obstoječe obveznosti do MO Maribor. MO Maribor se je ves čas na konstruktiven način zavzemala za razrešitev nastale situacije z MMSM in želela doseči spoštovanje osnovnih pogodbenih obveznosti, vendar pri tem žal ni bila uspešna. Tudi rok za izpraznitev prostorov na Trgu revolucije 9 je zastavila tako, da MMSM omogoča nujno ureditev internih zadev.

Ob vsem navedenem pa še vedno obstaja možnost delnega sofinanciranja stroškov osnovnega delovanja MMSM do konca leta 2020, vendar MMSM žal zavrača dolžnost poročanja o porabi dodeljenih sredstev za leto 2019 v obliki, ki bi neposredno dokazovala nesporno porabo javnih sredstev. Ob tem velja poudariti, da je ustrezen pregled porabe javnih sredstev dolžnost sofinancerja v primeru, ko se pogodbene obveznosti ne izvršujejo v skladu z določili veljavne pogodbe. Slednje je ob velikih zamudah, spornih utemeljitvah zamud, nerednem plačevanju obratovalnih stroškov, brezbrižnem odnosu do opominov in pomanjkanju ustreznega programa dela osnovni razlog, da MO Maribor v tem letu še ni sofinancirala dela MMSM. Ali bo MMSM ponovno začel prejemati sredstva MO Maribor in uporabljati prostore v lasti občine na podlagi novega razpisa, je v največji meri odvisno od izpolnitve pogodbenih obveznosti na strani MMSM.

Ne želijo onemogočiti delovanja MMSM

MO Maribor je MMSM v letu 2016 financirala v znesku 17.000 evrov, v letu 2017 v znesku 17.850 evrov, v letu 2018 v znesku 22.743 evrov in v letu 2019 v znesku 21.472,93 evrov (načrtovanih je bilo 23.425 evrov). V letu 2020 je bil prvotni plan sofinanciranja 23.894 evrov, vendar je bilo, zaradi neizpolnjevanja obveznosti MMSM, 10.000 evrov prerazporejenih v druge nujne namene, in sicer za pomoč samozaposlenim v kulturi. MMSM v letu 2020, kot smo že zapisali zgoraj, še ni izpolnil
pogojev za nakazilo sredstev.

MO Maribor si prizadeva razrešiti nastalo situacijo in nikakor ne želi onemogočiti delovanja MMSM ter programov različnih mladinskih organizacij, vsekakor pa od organizacij, ki jih sofinancira, pričakuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.

O predoru pod mestnim jedrom Maribora smo v živo spregovorili z dvema sogovornikoma. S podžupanom Mestne občine Maribor, Samom Petrom Medvedom in Vojkanom Jovičićem iz IRGO Consulting doo, ki je bil vodja študije o izvedljivosti umestitve predora pod središče Maribora.

VIR: MO Maribor

Mestna občina Maribor je naročila študijo izvedljivosti predora po centrom Maribor, le-ta je, ob upoštevanju določenih pogojev gradnje, potrdila možnost umestitve predora pod staro mestno jedro. Predor bi potekal pod Slovensko ulico od križišča Gosposvetske in Vrbanske ceste na zahodu do križišča Titove ceste s Partizansko cesto in Prešernovo ulico na vzhodu v skupni dolžini 980 metrov, razmišljajo pa tudi po podaljšanju do Meljske ceste, nam je v pogovoru zaupal podžupan Samo Peter Medved.

Tovrstna dela potekajo povsem svetu

Vodja študije Vojkan Jovičić je na naše vprašanje, kako bi predor umestili pod staro mestno jedro dejal: “Tehnološko je izziv, a tovrstna dela potekajo po vsem svetu, kjer je potrebno urediti v urbanem okolju, mestni promet, ki mora potekat večnivojsko. Tehnološki postopki za tovrstne gradnje so utečeni, dobro so tudi pokriti s strokovno literaturo in je veliko izkušenj iz celega sveta.”

Finančno bi bil skoraj kilometer dolg predor precejšen zalogaj, podžupana smo vprašali kakšno o okvirnem strošku: “Ocena investicije, ki jo imamo iz študije preverljivosti je 25 milijonov evrov, to je investicijski zalogaj, ki bi ga država zmogla, občina glede samih zemljišč in pa projektne dokumentacije prav tako. Težave je v tem da evropski sredstev ni mogoče pridobiti za gradnjo prometne infrastrukture in tu nam je dostop do kohezijskih sredstev močno omejen.”

Računajo na sofinanciranje države

“Občina sama takšnega projekta ni sposobna izvest. Minister se je pred enem tednom seznanil s projektom in podprl idejo. Pozdravil je to, da občina proaktivno razmišlja,” nam na vprašanje o financiraju projekta pojasni podžupan. Kakšni pa so nadaljnji koraki mariborske občine? “Najprej je to, da mora občina to zadevo prostorsko umestit, to je čisto stvar, ki se tiče mesta, druga stvar je to, da pripravimo projektno dokumentacijo, tretja pa je to, da uredimo kategorizacijo državnih cest v mestu – Gosposvetska, Partizanska, Meljske. S tem pa pride potem tudi možnost sofinanciranja države. Možnost pridobivanja evropskih sredstev, bi lahko bila preko trajnostne mobilnosti, preko zapiranja celotnega historčnega jedra za promet.”

V kolikor pridejo v poštev sredstva trajnostne mobilnosti mora biti pripravljena projektna dokumentacija, še pojasni Medved: “Želeli bi si, da s projektom gremo naprej, da ne izgubljamo časa. Izvesti je vklučitve v prostorske akte. Seveda si želimo tvornega pogovora z državo, z ministrstvom za infrastrukturo, da najdemo pot kako to financirati.”

Na polovici predora predviden ubežni rov na površino

Vojkan Jovičić iz IRGO Consulting doo še pojansi, da je bilo v študiji ugotovljeno, da je optimalna rešitev za zahodni obvoz v predor križišče Gosposvetske in Vrbanske ceste, za vzhodni uvoz v predor pa križišče Partizanske in Titove ceste. Predor je konkavne oblike z 10 odstotnim vzdolžnim naklonom na vstopno – izstopnih klančinah in 0,5 odstotkov naklona na ostalem delu trase. Najnižja točka predora je na koti 254 metra n. m. in se nahaja približno na polovici predora, kjer je prav tako predviden ubežni rov na površino.

Celotnemu pogovoru pa lahko prisluhnete na spodnji povezavi.