V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
“V našo ekipo vabimo tehnika za razstave,” sporočajo iz UGM.
V UGM iščejo novega tehnika (M/Ž) za postavljanje razstav, potem ko se je upokojil njihov dolgoletni sodelavec. Delo vključuje načrtovanje, izvedbo in/ali nadzor izvedbe tehničnih del pri postavljanju in podiranju razstav ter transportu razstavnega in drugega gradiva; rokovanje z umetninami; opravljanje osnovnih mizarskih, pleskarskih in kovinarskih del; upravljanje z elektronskimi aparati; vzdrževalna dela, idr.
Izobrazba: zaželena tehniška smer, V. stopnja Zaželeno: 1 leto delovnih izkušenj, predhodno delovanje znotraj kulturnega sektorja Zahtevano: osnovno znanje angleškega jezika, izpit za avto
Delovno mesto je razpisano za določen čas 1 leta, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Prijave lahko oddate do vključno 18. aprila 2024 na elektronski naslov: uprava@ugm.si
Dodatne informacije: Tatjana Frangež, 02 22 95 860
Stanovanjski sklad RS pospešeno gradi 1500 novih javnih najemnih stanovanj po vsej Sloveniji.
»Zelo smo zadovoljni, da Stanovanjski sklad RS v tem trenutku pospešeno gradi 1.500 novih javnih najemnih stanovanj po celotni Sloveniji. Vseh osem projektov dokazuje, da vsem regijam posvečamo enako pozornost. Tako se približujemo ciljni ravnini, saj jih bomo prihodnje leto, ko bo potegnjena črta pod vse rezultate večinoma zaključili. Naš Sklad je v pretežni meri ključni nosilec izvajanja aktivnosti Nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2025,« direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec.
Trenutno se izvajajo naslednji projekti: Koper (Nova Dolinska, 91 stanovanj), Novo Mesto (Podbreznik, 103 stanovanja), Jesenice (Partizan, 46 stanovanj), Kranj (Ob Savi, 271 stanovanj), Lukovica (Soseska Lukovica, 80 stanovanj), Lendava (Ob Kobiljskem potoku, 76 stanovanj), Podutik Ljubljana (Glince, 378 stanovanj) in Maribor (Novo Pobrežje, 431 stanovanj).
O trenutnem stanju glavnih dveh projektov v Ljubljani in Mariboru sogovornik Remec razlaga: »Dva ključna projekta sta v Podutiku v Ljubljani in Novem Pobrežju v Mariboru, za katere, razen 60 stanovanj v Glincah, še nimamo zagotovljenega financiranja, zato je še toliko bolj pomembno, da se izpolnijo vse obljube iz strani Ministrstva za solidarno prihodnost. Veliko je odvisno tudi od Ministrstva za finance, ki bo moralo v tej množici projektov, ki se izvajajo, zagotoviti tudi obljubljena sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj.«
Kakšno pa je trenutno stanje izvajanje projektov, direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec pojasnjuje: »V Podbrezniku v Novem mestu in Nova Dolinska v Kopru se naši gradnji zaključujeta. V obeh primerih gre tudi za sodelovanje z mestnima skladoma, in sofinanciranje polovice njihovega dela projekta. Za manjše projekte, ki so na Jesenicah, v Lukovici in Lendavi, smo se odločili, da gremo v razpise po principu projektiranja in gradnje, da bi zagotovili čim cenejšo izvedbo. Trenutno je pri projektu Partizan Jesenice odprt razpis za projektiranje in gradnjo. V res kratkem času sledita tudi projekt Lendava in Lukovica. Projekt v Kranju ob Savi se intenzivno projektira. Izbrana rešitev se je morala prilagoditi sorazmerno zahtevni situaciji osvetlitve oziroma senčenja s projektanti smo našli optimalno rešitev. Tudi Novo Pobrežje v Mariboru se intenzivno projektira. Za projekt Glince v Ljubljani pa pridobivamo gradbeno dovoljenje po integralnem postopku.«
Lastne investicije so zagotovile 1.343 novih stanovanj v vrednosti dobrih 200 milijonov evrov
Stanovanjski sklad RS je za sofinanciranje javnih in oskrbovanih stanovanj v lokalnih skupnostih v preteklih letih omogočil gradnjo 1.062 neprofitnih stanovanj, za ta namen smo financirali skoraj 55 milijonov evrov. Večina jih je bila v kreditih in dodeljena Ljubljanskemu mestnemu skladu, kar je tudi realno glede na največje potrebe v Ljubljani, veliko pa je bilo tudi manjših projektov v vseh regijah. Lastne investicije so zagotovile 1.343 novih stanovanj v vrednosti dobrih 200 milijonov evrov. Skoraj 1.800 stanovanj pa je v gradnji in pripravi. »Skupna investicijska vrednost je 350 milijonov evrov, ki je nekoliko višja zaradi vseh zahtev bank po rezervnih investicijskih sredstvih. Realna investicija je na koncu vsaj 10 odstotkov nižja kot zahtevajo banke. Z nakupi po pozivu smo pridobili 420 stanovanj, največ na Koroškem, kjer so cene nižje. Za to smo namenili 41 milijonov evrov. Uspešno smo izpeljali tudi nakup Spektra, s čemer smo pridobil več kot 2.000 javno najemnih stanovanj v Zasavju za 6,8 milijona evrov. Brez našega nakupa bi ta stanovanja šla izven javne sfere. Tako skupaj govorimo o 4.871 dodatnih javnih najemnih stanovanjih,« še pojasnjuje Remec.
Strnil pa je: »Naš cilj je bil, da bomo z vsemi aktivnostmi v okvirju izvajanja Nacionalnega stanovanjskega programa 2015 – 2025 zagotovili 10.000 javno najemnih stanovanj. Zdaj vidimo, da bi ta cilj lahko uresničili. Pogoj za to so v nadaljevanju izdatna finančna sredstva, ki bi morala biti zagotovljena tako za dokapitalizacijo sklada kot tudi za sofinanciranje občinskih projektov. Na Stanovanjskem skladu RS delamo intenzivno, hitro in učinkovito.«
Mariborska Mestna četrt Studenci 7. 4. praznuje, saj je bil prav na ta dan leta 1919 na Osnovni šoli Janka Padežnika uveden pouk v slovenskem jeziku. V čast visoki obletnici so sinoči prav na tej šoli pripravili prireditev.
Uvedba slovenskega jezika na osnovno šolo je zagotovo veliko pomenila krajanom, je poudaril Matej Vodopivec, predsednik sveta MČ Studenci. Gre namreč za prenos pouka iz nemščine v slovenščino. Poudaril je, da so na prireditvi posebej pohvalili učence, ki sodelujejo v projektu skupnostne shrambe. V določeno zbiralno omaro namreč na tej šoli dajejo hrano, ki jo nato dajejo pomoči potrebnim. Podelili pa so tudi štiri priznanja. Dobili so jih pomočnica ravnateljice OŠ Janka Padežnika Koraljka Čeh, Darko Majer, Marjan Kovač in Vesna Dolanc.
Ravnateljica OŠ Janka Padežnika Sonja Filipič je še povedala, da je vrsto let osrednja prireditev prav na šoli. Sicer pa je ta ustanova zelo povezana z mestno četrtjo in skupnostjo, prav tako sodelujejo tudi z vrsto društev, ki delujejo v tem okolišu. Zelo poudarjajo sodelovanje, povezovanje. Vesela je tudi, da se mnogi Studenčani spomnijo, kako je bilo nekoč na šoli, sploh če so njihovi potomci, otroci in vnuki na tej šoli, tako da tudi sami pridejo na obisk.
Prireditev je bila v dvorani, pomočnica ravnateljice Koraljka Čeh, ki je bila tudi režiserka predstave, je dejala, da nastope učenk zastavili s pogledom v preteklost, zaigrale so namreč, kako je bilo ob uvedbi slovenskega jezika, pa tudi povedale več o znamenitostih mestne četrti. Nastopili so tudi mlajši otroci, ki so zapeli nekaj pesmi in tudi zaplesali. Nekaj izjemnih priredb znanih slovenskih pesmi pa so zapele še pevke iz skupine Florentine. Obiskovalci so lahko prisluhnili še branju pesmi in besedil ter marsičemu drugemu.
Danes ob 11. uri je Mestna občina Maribor na Grajskem trgu počastila 141. obletnico prižiga prve žarnice v Mariboru, ki je zasvetila 4. aprila 1883. Ta pomembna prelomnica v zgodovini mesta ne simbolizira samo začetka elektrifikacije v Mariboru, temveč je tudi odsev zavezanosti mesta k napredku in inovacijam. Govorci na današnjem dogodku, župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič, direktor podjetja Energetika Maribor Jože Hebar in direktor podjetja Marprom Ranko Šmigoc, so soglasno izpostavili pomembnost elektrifikacije in trajnostnega razvoja.
Župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič je ob tej priložnosti poudaril: »Na območju Mestne občine Maribor danes gori skoraj 15 tisoč svetilk javne razsvetljave, zadnja leta nameščamo izključno pametno LED-razsvetljavo, ki ponoči deluje z nižjim svetlobnim lokom, prizadevamo pa si tudi za posodobitev celotnega sistema. Vzpostavljamo sistem razsvetljave, ki bo omogočal komunikacijo z ostalimi gospodarskimi javnimi službami in bo lahko hrbtenica pametnega mesta. Načrtujemo postavitev sončnih elektrarn na osmih javnih objektih, kar bo prav tako dobrodošlo za znižanje stroškov pri rabi električne energije.«
Direktor Energetike Maribor iz Skupine JHMB Jože Hebar je izpostavil potrebo po oblikovanju svoje energetske prihodnosti, ki bo zanesljiva, v veliki meri samozadostna, okoljsko in stroškovno sprejemljiva in tudi diverzificirana. Energetika Maribor je v preteklem letu s soproizvodnjo toplote in električne energije proizvedla 78 GWh električne energije pri kapaciteti do 18 MW. Sončne elektrarne, trenutno s skupno močjo 0,5 MW, se bodo v prihodnosti še razširile, kar odraža zavezanost k obnovljivim virom energije. Podjetje prav tako razvija diverzifikacijo virov z inovativnimi projekti, kot sta toplotna črpalka Pristan in kotel na lesno biomaso, ter polnilno infrastrukturo, ki bo podprla e-mobilnost v mestu. S temi koraki Energetika Maribor postavlja temelje za trajnostni energetski sistem in aktivno prispeva k zmanjševanju okoljskega odtisa mesta.
Pomemben korak k zmanjšanju izpustov CO2
Direktor Marproma iz Skupine JHMB Ranko Šmigoc je predstavil dosežke na področju elektrifikacije javnega potniškega prometa. Od konca preteklega leta linija 6 Vzpenjača obratuje izključno z električnimi avtobusi, kar predstavlja pomemben korak k zmanjšanju izpustov CO2 in hrupa v mestu. S sedmimi električnimi avtobusi in tremi električnimi vozili Maister v svoji floti Marprom skupaj z MO Maribor načrtuje nadaljnjo elektrifikacijo, ki predvideva dobavo 11 novih električnih avtobusov do začetka leta 2026. Strategija podjetja vključuje tudi razvoj energetsko učinkovite polnilne infrastrukture, ki bo do leta 2030 omogočila, da bo polovica vseh vozil v javnem prevozu električnih. To bo Maribor postavilo ob bok mestom z najvišjim deležem električnih vozil v javnem potniškem prometu.
Romsko društvo Romano pralipe Maribor je danes ob Svetovnem dnevu Romov, pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili Romsko skupnosti, živeče Rome v Mariboru in Sloveniji.
Na tiskovni konferenci so sodelovali predstavniki Mestne občine Maribor, predsednik Sveta Romski skupnosti RS, predsednik Diaspora Roma Evropa in Balkana iz Nemčije ter predstavnik mariborskih Romov Fatmir Bečiri.
Predstavnik mariborskih Romov Fatmir Bečiri je dejal: “Mladi Romi se civilizirajo, ne želijo biti v getu, kot pred 30 leti. Mlade družine imajo urejene bivalne razmere, mladi Romi ne želijo biti na socialni, verjemite mi, da si iščejo službo, ker si želijo biti zaposleni in poskrbeti za svoje otroke.”
Povedal je tudi, da je vse več Romov, ki se pridno izobražuje, večina naredi osnovno šolo, vse več pa je tudi takšnih, ki študij nadaljujejo po končani srednji šoli.
Dejal je še: “Želimo dialog. Želimo sodelovanje. Pozivamo lokalno skupnost. S strpnostjo bomo naredili vse. Absolutno pa pozivam državo, da bi prevzela naše predloge, ki so potrebni za Rome v širšem prostoru. Sodelujemo dobro, a pozivamo, da prevzamejo predloge in mnenja.”
“Morebitne težave rešujemo s komunikacijo, dialogom”
Vesna Žličar, predstavnica Mestne občine Maribor, je dejala, da se zavedajo, da je romska tematika zelo pomembna, zato je bila pred leti ustanovljena komisija, morebitne težave rešujejo sprotno.
Po končani tiskovni konferenci se je odvila svečana prireditev z nastopajočimi iz različnih držav in iz Slovenije.
Kar 97 pogumnih in dobrosrčnih posameznikov je včeraj prejelo medalje policije za svoja požrtvovalna in hrabra dejanja, ki so nam vsem lahko v zgled in na katera smo neizmerno ponosni. Pri tem je bilo podeljenih 89 medalj za požrtvovalnost in osem medalj za hrabrost.
Za Sama Novaka 19. maj 2023 ni bil običajen delovni dan. Pri opravljanju dela na gradbišču je nekaj po 14. uri zaslišal pljusk vode in v Dravi opazil žensko. Ker jo je tok že začel odnašati, je preskočil ograjo gradbišča in se pognal za njo.
“Ponudil ji je roko in jo pozival, naj se ga oprime. Ker je zavrnila njegovo pomoč, jo je s transportnim prijemom potegnil k sebi. Na pomoč so mu priskočili sodelavci, ki so v vodo potisnili gradbeno lestev in mu žensko pomagali izvleči na brežino. Samo Novak je opazil, da je ženska v duševni stiski,” so zapisali v opisu prejema medalje.
Poklical je številko za klic v sili in zaprosil za reševalno ekipo. Pokrili so jo z gradbenim flisom in bodrili do prihoda reševalcev. Ti so jo prepeljali v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Občanki,
ki je bila v očitni duševni stiski, je Samo Novak brez pomišljanja priskočil na pomoč in se pri tem tudi sam izpostavil nevarnosti, zato je prejel medaljo policije za požrtvovalnost.
Nekatere svetniške skupine Mestne občine Maribor so pozvale Dejana Petkoviča, k odstopu s funkcije člana Nadzornega odbora.
Kot so zapisali so jih njegove nedavne izjave na 8. izredni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor globoko zaskrbele. “Iz njegovih izjav je bilo namreč razvidno, da se kot predsednik distancira in dvomi v ugotovitve Nadzornega odbora, katerega delovanje vodi. To je prvi tovrstni primer, ki je jasno pokazal na nejasnost predsednikovih pristojnosti ter njegovo razumevanje vloge organa, ki ga vodi,” zapišejo.
V nadaljevanju pa: “S svojimi dejanji relativiziranja na Nadzornem odboru sprejetega poročila, o katerem bi po občinskih aktih moral le poročali, je mag. Dejan Petkovič omadeževal ugled in delovanje tega organa, ter najvišjemu nadzornemu organu občine nadel madež politične pristranskosti. Mag. Dejan Petkovič je namesto, da bi ravnal strokovno, kot se od njega pričakuje, ravnal politično in nestrokovno, ter izkazal, da ne pozna aktov Mestne občine Maribor.”
“Zaradi resnosti situacije in potrebe po ohranitvi integritete ter neodvisnosti Nadzornega odbora pozivamo mag. Dejana Petkoviča k odstopu,” zaključijo.
Podpisani so: Lista kolesarjev in pešcev, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, SDS – Slovenska demokratska stranka in Stranka mladih – Zeleni Evrope.
Zaključen je Javni razpis za sofinanciranje programov in dodelitev oziroma sofinanciranje uporabe prostora programom Letnega programa športa v MOM za leto 2024.
Komisija za izvedbo javnega razpisa Letnega programa športa (JR LPŠ) v Mestni občini Maribor za leto 2024 je tudi v letošnjem letu pred zastavljenim rokom zaključila pregledovanje in ocenjevanje vlog prispelih na javni razpis. V okviru prijave na javni razpis so prispele 103 vloge, od katerih se je uvrstilo v nadaljnji postopek 100 vlog.
Po pregledu vseh vlog je bilo ugodenih 96 vlog, zavrnjene so bile 3 vloge, zavržena pa je bila 1 vloga, tako, da je bila uspešnost prijaviteljev 96%.
Vlagatelji so tako na JR LPŠ 2024 prijavili skupno 1292 vseh obrazcev, od tega 309 obveznih obrazcev in 983 programskih obrazcev za 9350 prijavljenih športnikov od tega 2572 registriranih in 280 kategoriziranih športnikov, ki so evidentirani v bazi OKS-ZŠZ in Nacionalnih panožnih zvez.
Na podlagi uspešnosti vlagateljev je bilo razdeljenih skupno 4.012.071,09 EUR, od tega 1.559.155,04 za namen programov LPŠ in 2.452.916,05 EUR za namen sofinanciranja uporabe športnih objektov.
V naslednjih dneh bodo lahko vlagatelji pričeli s prevzemanjem odločb in sklepanjem pogodb o sofinanciranju LPŠ za leto 2024 z Mestno občino Maribor, po podpisu pogodb pa tudi s črpanjem dodeljenih sredstev.
V Ljudskem vrtu so danes ob začetku dobrodelne akcije “Zasluženo odsluženo” predstavili zbirateljsko kolekcijo oblačil, ustvarjeno iz ikoničnih nogometnih dresov. Drese so darovale največje legende mariborskega kluba, za njihovo preobrazbo pa je, po idejni zasnovi agencije Aritmija, poskrbel priznani slovenski oblikovalec David Hojnik.
Dobrodelna akcija “Zasluženo odsluženo” nadgrajuje in utrjuje uspešno sodelovanje med družbo Mastercard in Nogometnim klubom Maribor. Na pobudo, da sodelujejo pri dobrodelni akciji, so se v NK Maribor z veseljem odzvali: “V športnem delu in v poslovnem svetu si v NK Maribor prizadevamo stopiti korak dlje, delati nove korake naprej. V tej akciji se je dejansko sodelovanje pisalo samo po sebi – NK Maribor, ki ustvarja neprecenljiva doživetja in Mastercard, ki takšna doživetja podpira. S takšnimi projekti pa vračamo tudi v nogometno okolje, iz katerega črpamo sedanje in bodoče nogometaše, naše člane. S tem smo sklenili krog. Izkupiček bo namreč namenjen nakupu nogometnih žog, ki jih bomo podarili okoliškim klubom in tako še dodatno pripomogli k razvoju mladih nogometašev,” je povedal Bojan Ban, poslovni direktor NK Maribor.
S projektom “Zasluženo odsluženo” bodo neprecenljivi trenutki, povezani s posameznim dresom, dosegli ne le enega, ampak številne navijače.
Aleš Petejan, direktor marketinga, Mastercard Slovenija: “Povezovanje ljudi in ustvarjanje edinstvenih doživetij je zapisano v DNA družbe Mastercard. Med osrednjimi strastmi, ki smo jih prepoznali kot gonilno silo vsakega posameznika, ima šport pomembno mesto. Prav z njegovo pomočjo ustvarjamo bolj vključujoče in spodbudno okolje tudi za mlade športne talente, saj smo prepričani, da je vlaganje vanje ena najpomembnejših naložb za prihodnost. Z nakupom izdelkov lahko prav vsak pripomore k razvoju bodočih nogometnih legend, v družbi Mastercard pa bomo ob plačilu s kartico Mastercard ta znesek še podvojili.”
Ob zaključku najuspešnejših preteklih sezon so postali dresi Nogometnega kluba Maribor med navijači najbolj zaželen kos vijoličnega oblačila. Tega so se dobro zavedali v agenciji Aritmija, ko so pričeli s snovanjem akcije.
Foto: Mediaspeed
“S to mislijo smo ustvarili zbirateljsko kolekcijo oblačil, sestavljeno iz delčkov avtentičnih dresov, ki ne le da časti veličastne trenutke, ampak omogoča navijačem, da fizično občutijo delček zgodovine. Želeli smo tudi, da akcijo izpeljemo z vrhunskimi lokalnimi ustvarjalci, zato smo k sodelovanju povabili oblikovalca Davida Hojnika,” je povedal Goran Radinović, ustanovitelj in kreativni direktor Aritmije.
Za preobrazbo dresov je poskrbel priznani slovenski oblikovalec David Hojnik, s čimer so ti dresi dobili novo življenje kot del navijaške ali vsakdanje garderobe.
David Hojnik, oblikovalec: “Že takoj v začetku se mi je zdela ideja za to akcijo zelo drzna, saj nek dragocen kos, kot je dres nogometaša, vzameš v roke in iz njega ustvariš nekaj novega. Vendar mislim, da nam je uspelo. Ti drugi kosi oblačil, majice in puloverji, so primerni za vsakodnevno uporabo ali pa kot spomin, saj imajo neprecenljivo težo in vrednost. Na vsakem dresu je zabeležena tudi zgodba od kod ta dres izvira, oštevilčen je, dejansko pa bo imel lastnik tega novega kosa pri sebi delček zgodovine.”
Foto: Mediaspeed
Z darovanimi dresi, med drugim so jih darovali Aleš Mertelj, Marcos Tavares, Aleš Mejač in številni drugi, so se nogometne legende zahvalile za večletno podporo s tribun.
Kolekcija bo na voljo v Vijol’čni bajti Mercator in Vijol’čni bajti Tyrševa, ekskluzivne drese pa lahko kupite tudi preko spleta.
Foto: Mediaspeed
Dobrodelna sredstva se bodo zbirala po tem ključu:
Cena majice: 29,90 (donacija: 20€)
Cena hoodija: 44,90 (donacija: 30€)
_________________________________________________________________________________
Seznam dresov in trenutkov, ki so postali del kampanje:
Marcos Tavares, 2014
Marcos Tavares odigra proti Schalkeju svojo drugo tekmo v Ligi prvakov.
Jasmin Handanović, 2020
Jasmin Handanović odigra svojo zadnjo, 351. tekmo za NK Maribor.
Aleš Mertelj, 2011
Aleš Mertelj poda na Ibroxu za gol in s tem za prvo uvrstitev v Ligo Evropa.
Aleš Mejač, 2015
Aleš Mejač zaigra v Ljudskem vrtu prvo tekmo svoje zadnje sezone.
Josip Iličić, 2023
Josip Iličić utiša s podajo za gol 33.000 navijačev Fenerbahčeja.
Dino Hotič, 2017
Dino Hotič je leta 2017 igral v tem dresu na Anfieldu pred 2000 vijol’čnih navijačev.
Petar Stojanovič, 2015
Petar Stojanović se je leta 2015 v tem dresu poslovil od Ljudskega vrta.
Sintayehu Sallalich, 2016
Sintayehu Sallalich je leta 2016 v tem dresu v Ljudskem vrtu proslavil zmago proti Aberdeenu z 1:0.
Jean-Philippe Mendy, 2013
Jean-Philippe Mendy je leta 2013 v tem dresu zabil svoj prvi gol od skupaj štirinajstih v sezoni.
Damjan Bohar, 2015
Damjan Bohar je leta 2015 v tem dresu zabil dva ligaška gola.
Marko Šuler, 2016
Marko Šuler je leta 2016 v Ljudskem vrtu proti Celju igral svojo stoto tekmo za NK Maribor.
Valon Ahmedi, 2017
Valon Ahmedi leta 2017 v tem dresu, v Ljudskem vrtu, ni poznal poraza.
Mitja Viler, 2015
Mitja Viler je leta 2015 v tem dresu z volejem zabil gol Radomljam.
Rudi Požeg Vancaš, 2019
Rudi Požeg Vancaš je jeseni 2019 za končno zmago zabil proti Olimpiji.
Nejc Potokar, 2012
Nejc Potokar je leta 2012 prispeval k zmagi v Sarajevu proti Železničarju, ki je odprla pot do Lige Evropa.
“Obveščamo vas, da je Občina Ruše s strani Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov prejela obvestilo, da urad ustavlja postopek informativnega javnega zbiranja ponudb, saj se je tekom postopkov ugotovil, da ni več potreb po predmetni namestitvi,” so sporočili iz občine Ruše.
Urad torej ne bo pristopil k podpisu pogodbe za namestitev oseb iz Ukrajine, ki imajo v Sloveniji priznano začasno zaščito, v Občini Ruše, so še zapisali.
Doživljajsko igrišče v Mariboru so, kot smo poročali, prejšnji teden zaprli, čeprav je bilo dobro obiskano v vseh letih delovanja. Zavod Igrišče Maribor se je preko razpisa ministrstva potegoval za sredstva njegovo delovanje, a jih žal niso dobili. Zdaj se v zavodu na vse načine borijo, da bi zbrali z različnih virov dovolj sredstev za obatovalne stroške, najemnino in za prostovoljce.
To soboto, 6. 4. 2024, pa bodo simbolično za tri ure odprli vrata doživljajskega igrišča, saj je ta dan pri Slovenski filantropiji določen kot dan za spremembe. Slovenska filantropija se že leta trudi za en dan v letu privabiti ljudi, da se preskusijo kot prostovoljci v organizacijah, kjer sodelujejo s prostovoljci. Nina Krašovec iz Zavoda Igrišče Maribor pravi: “In na ta dan vse organizacije, ki delamo s prostovoljci, vabimo vse ljudi, občane, da se preskusijo v vlogi prostovoljca.”
Vabijo prostovoljce, da skupaj očistijo gozd in igrišče
V soboto bodo v malem betnavskem gozdu, kjer je tudi ograjeno Doživljajsko igrišče Maribor, urejali cel mali betnavski gozd, “skušali bomo pregnati zimo iz vseh kotov, ker je tam še vedno jesensko listje, smeti po tleh,” je dejala Krašovčeva in dodala: “Naša naloga je, da v treh urah očistimo gozd. Odprli pa bomo tudi doživljajsko igrišče. Osvežili bomo peskovnike, pograbili mivko, vrnili igrače v uporabo, pripravili klopi, mize za posedanje v toplem delu leta.” Zato vabijo vse, ki imajo čas, da se jim pridružijo. Zadnjih 14 let že tako skrbijo za mali betnavski gozd in za igrišče. V gozdu pa vsa leta tudi ne samo čistijo klopi, ampak jih tudi obnavljajo.
Prvi odzivi na prošnjo po pomoči so odlični
Prvi odzivi na njihov klic po pomoči, so po besedah Nine Krašovec, odlični: “Ogromna, močna podpora s strani uporabnikov igrišča, torej s strani tistih, ki ighrišče zelo pogosto uporabljajo. Veliko ogranizacijo so naredili, zbirajo denar po različnih kanalih, pripravljajo več akcij za zbiranje sredstev.” Dejala je še, da so se celo v tujini odzvali na njihov klic po pomoči. “Najbližje igrišče take vrste je v Gradcu, v Avstriji. Tudi oni zbirajo sredstva za nas.”
“Ljudje so pristopili do nas, da bi nam pomagali tudi fizično. Dobili smo ponudbo ljudi, ki si želijo postati prostovoljci in nam želijo pomagati, sodelovati in na tak način vračati družbi, se učiti,” je še povedala in dodala: “To nas je navdalo s takim optimizmom, da smo pripravljeni še vztrajati in iskati načine, kako bi lahko letošnje leto vseeno zagotovili delovanje igrišča, ,čeprav nimamo sredstev. Iščemo sredstva za plačilo obratovalnih stroškov, iščemo ljudi, ki si želijo biti prostovoljci in ki jih zanima delo z otroki in z mladimi. In da nam lahko na tak način pomagajo.”
O tem, kako so se znašli v težavah in njihovi prošnji za pomoč smo že poročali. Prispevek o tem si lahko ogledate spodaj:
Sredi marca so se v mariborskem Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) pojavile garje, o čemer smo poročali. V preteklem tednu je o tem spregovoril direktor ZPKZ Maribor Robert Šilc. V uredništvo pa smo dobili tudi anonimno pismo, v katerem se razkriva dogajanje in stanje v mariborskem zavodu za prestajanje kazni zapora, o čemer smo prav tako poročali. Vodja sindikata mariborskih pravosodnih policistov Žarko Gunjič je za naš medij pojasnil, kaj se dogaja in kaj želijo pravosodni policisti.
Poročali smo o pojavu garij v mariborskem zaporu, prav tako tudi o anonimnem pismu, ki razkriva dogajanje in stanje v mariborskem zaporu. Garje so zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci. Sredi marca so se pojavile v mariborskem zaporu med priporniki. Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor Robert Šilc je nedavno podal izjavo za medije glede pojava okužb s prenosljivo boleznijo, garjami, ki jih imajo priporniki. Šilc je dejal, da je bilo v času izjave okuženih pet pripornikov, 33 pa jih je bilo v preventivni karanteni. Pa tudi, da se držijo navodil, ki so jih dobili s strani zdravnikov in NIJZ. “Od začetka so bile osebe, do sedaj je bilo pet okuženih, v izolaciji. Sobe, v katerih so se nahajali, so bile pod posebnim tretmajem, tudi vsi, ki so bili v stiku so bili v izolaciji in prejeli potrebne medikamente.”
“Nekateri odklanjajo zdravljenje”
Vodja sindikata mariborskih pravosodnih policistov Žarko Gunjič je za naš medij potrdil, da imajo v mariborskem zaporu oziroma priporu primere okuženih z garjami in da je več oseb tudi v karanteni. “Garje kot take niso problem, smo jih že imeli v zaporu, sicer v manjšem obsegu,” je dejal in nato dodal: “Struktura zaprtih oseb, ki so zdaj v mariborskem zaporu, pa kaže, da so osebe iz drugih okolij, drugih navad, običajev, tudi jezikovne bariere so. Nekateri tudi odklanjajo zdravljenje.” Potrdil je tudi to, da so se garje pojavile pri pripornikih, ne pri zapornikih, toda ob tem je še izpostavil: “V Mariboru je bolj ali manj skoraj vse pripor, zaradi tega, ker je toliko pripornikov, mali del je zapornikov. A dejansko ne igra nobene vloge za nas, ali je pri pripornikih ali zapornikih.” Ne nazadnje imajo stike tako z enimi kot drugimi.
Pravosodni policisti so se uprli zaradi nezadostnih ukrepov
Gunjič je izpostavil: “Sprožilni moment, da se je večje število pravosodnih policistov uprlo, da so šli v bolniški stalež, ker so izgoreli, je zaradi nezadostnih ukrepov, netransparentnosti, prikrivanja, na nek način je namreč vse skupaj prišlo z zamikom. Mi v sindikalni organizaciji smo od prvega pojava primera, to je 12. 3. ali 13. 3., ko je bil identificiran prvi primer, spremljali situacijo. In nekaj konkretnih ukrepov s strani stroke v zaporu in vodstva nam, ki delamo s to populacijo, ni bilo dano ali pa je prihajalo z zamikom. Dobili smo pavšalna navodila, a bolj v smislu, kako naj ravnamo, improviziramo.”
V zaporu so sicer dobili napotila NIJZ, da naj operejo posteljnino, skrbijo za osebno higieno, oboleli naj se mažejo z mazilom, preventivno pa tudi tisti, ki so bili v stiku z njimi. Martina Juder Kogler iz NIJZ je v izjavi za medije odgovorila za primer, če so pravosodni policisti pospremili osebo iz enega prostora v drug oziroma nekoga vklenili, bili s to osebo v kratkotrajnem stiku, da ni nevarnosti za prenos. Gunjič nam je dejal, da so tudi njim tako razložili, a da so vseeno v skrbeh. “Ko smo mi izpostavili, naj nam dajo informacije,smo dobili navodila.Kaj pa v primeru, da pride do fizičnega posredovanja v sobi ali v bivalnem prostoru, če bi prišlo do kakega upora? Takrat pač pride do tesnega stika. Navodila za to pa niso dali. Ja, če gre za mimohod, pa vemo, da ni nevarnosti. Dobili pa smo odgovor: ‘Mi smo naredili vse.’ in pika. Kaj to pomeni? Nekdo hazardira z našim zdravjem. Vemo, da to ni neka življenjsko ogrožujoča bolezen, to je vsem jasno, a vseeno!”
Težave vidi v odnosih, ne v garjah
“Garje niso problem, zaradi česar so se pravosodni policisti uprli,” je poudaril Gunjič in izpostavil: “Globlji problem je! Izpostavljanje vsega kadrovsega manjka, odnosi med ljudmi, sploh odnosi na relaciji vodstvo – pravosodni policisti. Plačilna dinamika oziroma plačilni sistem, takšen kot je, sicer je sistemske narave, .. To je skupek vsega, v kombinaciji z nam nepravilnim odnosom.”
Kar se tiče sedanjih izostankov pravosodnih policistov v mariborskem zaporu zaradi bolniškega staleža in drugih vzrokov, pa je še dejal: “Jaz bom rekel, da bo počasi tam varnostna situacija ogrožena, ker približno polovica pravosodnih policistov manjka, verjetno še kaj več.”
Da so razmere v vseh tovrstnih zavodih po Sloveniji podobne, kar se tiče prezasedenosti, je še dejal in spomnil: “Na Dobu so se uprli v mesecu decembru, tam so se potem sicer nekaj dogovorili, karkoli pač so se. A ni daleč od tega, da se bodo ljudje uprli tudi na drugih lokacijah. Zakaj? Ker nas vsi razumejo. Vsi nam dajo prav. Nihče ne reče, da ni res, a ne premakne pa se nič.”
Na Osnovni šoli Selnica ob Dravi so imeli dan dejavnosti. Namesto klasičnega pouka so učenci na različnih delavnicah spoznavali druge države, celo celine ter običaje, navade, kulinariko, naravo, živali in mnogo drugega.
Dan dejavnosti so izvedli v okviru projekta Erasmus, kot partnerji v projektu z osnovno šolo iz Srbije. Dan dejavnosti so poimenovali Pot okoli sveta.
Nekaj skupnih dejavnosti so imeli v zgodnjih dopoldanskih urah, imeli so nekaj gostov, poslušali so predavanja, potopise po različnih deželah, nato pa so se učenke in učenci razdelili po skupinah.
Na teh delavnicah po razredih pa so počeli marsikaj. Skupina učencev in učenk je tako kuhala in pekla jedi, ki so znane v drugih državah. Druga skupina je izdelovala kuliso avtobusa, s katerim bodo na zaključni prireditvi “potovali” po različnih državah. Prav na vsaki postaji jih čaka zgodba in predstavitev nove države.
Mlajši učenci in učenke so izdelali kipce živali, ki živijo v Afriki, nekaj živali so tudi naslikali in pobarvali. Starejši učenci so se učili plesati italijanski ples tarantela. Prav tako starejši učenci so lahko več izvedeli tudi o dogajanju in politiki v tujih državah. Ena skupina je tudi pela in plesala ob bobnih.
Delavnic je bilo še več, prav tako tudi aktivnosti, učenci in učenke pa so bili na njih glede na svojo izbiro.
V oddaji Vzhodna smo govorili o zapletih pri gradnji onkologije v Mariboru – namreč lastniki 14 stanovanj v objektih znotraj bolnišničnega kompleksa so se skupinsko pritožili na že pridobljeno gradbeno dovoljenje ter tudi dosegli njegovo vrnitev v ponovno odločanje.
V oddaji so bili gostje Vojsko Flis, generalni direktor UKC Maribor, Tomaž Pliberšek, v. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, in Silva Krsnik, pacientka, ki je prebolela raka, hkrati pa je tudi prostovoljka na onkologiji. Med oddajo je bil prikazan tudi prispevek, v katerem so svojo plat zgodbe povedali stanovalci, ki živijo v neposredni bližini onkologije UKC Maribor.
V oddaji je Pliberšek poudaril, da so sredstva za odkup zagotovljena, nadgradnja oddelka za onkologijo UKC Maribor pa po njegovem kljub zapletu s stanovalci bližnjih stavb ni ustavljena.
Prva faza nadgradnje onkološkega oddelka, ki zajema zvišanje obstoječe stavbe za tri nadstropja in so jo začeli izvajati lansko poletje, se trenutno zaključuje. V nadaljevanju nameravajo ob oddelku zgraditi še novo večnadstropno stavbo za potrebe onkologije.
V oddaji sta Vojko Flis in Tomaž Pliberšek pojasnila, da sta bila z zadevo šele zdaj seznanjena ter da bosta napela vse sile, da bi z vsemi akterji v prihajajočih dneh uredila zadevo. Zaradi tega so tudi imeli sestanek s predstavniki Mestne občine Maribor. In sicer v petek, 29. marca, dva dni po oddaji Vzhodna.
Ko smo pred oddajo na Mestno občino Maribor naslovili vprašanja, ali so vpeti v reševanje situacije, so nam dejali: “Trenutno še nimamo podrobnih informacij, saj bo v petek, 29. marca potekal sestanek reševanja nastale situacije.” V petek, 29. marca, smo zato preverili, kaj so se dogovorili. A smo v odgovor dobili le: “O dogovorjenih zadevah vezanih na temo, vas pravočasno obvestimo.”
Sledi še sestanek s stanovalci
Ker do danes, 2. aprila, niso sporočili nobenih informacij o sestanku, smo na MO Maribor naslovili vprašanja, kdo vse se je sestanka udeležil, kakšni so naslednji koraki za rešitev, koliko stanovanj je na voljo, kje, v kakšnem stanju in v kolikšni kvadraturi? V odgovor pa smo dobili zgolj skope informacije: “Sestanka so se udeležili managerka občine Neva Pipan, direktorica JMSS Irena Španinger in dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor. Na sestanku so se vsi deležniki seznanili s situacijo, po praznikih pa sledi še sestanek s stanovalci.”
Akcijo deaktivacije bodo izvedli v nedeljo, 7. aprila dopoldne. Takrat bo moralo svoje domove zapustiti okoli 50 ljudi.
Strokovnjaki bodo med akcijo najprej poskušali z mehanskim odvijanjem odstraniti oba vžigalnika. Če to ne bo uspešno, pa bodo izkopali jamo osmih metrov globine in v njej uničili bombo z detonacijo. Trenutno po besedah Zonjiča ocenjujejo, da to ne bo potrebno.
Na območju 400 metrov okoli najdbe po besedah poveljnika civilne zaščite Mestne občine Maribor Sama Robiča biva okoli 50 ljudi, ki se bodo med akcijo morali umakniti. V pasu do 600 metrov okoli bombe bodo omejili gibanje, svoje delovanje bo moralo prilagoditi tudi okoli 70 podjetij, ki delujejo tam. V prihodnjih dneh bodo vsi obveščeni o nujnih ukrepih.
“Pred končnico državnega prvenstva bi se najprej radi dotaknili letošnje sezone, ki je bila precej stresna. Po odhodu podjetja Merkur smo našli novega generalnega sponzorja in sicer podjetje i-Vent na čelu z Milanom Kustrom,” sporočajo iz OK I-Vent Maribor.
V letošnji sezoni so nanizali že dva vrhunska rezultata in sicer 2. mesto v srednjeevropski ligi MEVZA ter 2. mesto v Pokalu Slovenije, kar je velik uspeh za klub saj so s tem dokazali, da je odbojka v Mariboru še kako živa in dosega vrhunske rezultate kljub krepko nižjemu proračunu ostalih ekip.
S ponosom sporočajo, da v klubu na mestu glavnega trenerja 1. ekipe ostaja Sebastijan Škorc, ki ga odbojkarski javnosti ni treba posebej predstavljati: “Kot igralec je s tremi klubi zaigral v Ligi prvakov, bil nepogrešljiv član slovenske reprezentance. Kot trener je z našim klubom v sezoni 20/21 osvojil državno prvenstvo in je gonilna sila našega kluba. Deloval je tudi v slovenski reprezentanci, kjer je bil pomočnik selektorja in osvojil dve medalji na evropskem prvenstvu. Z pomlajeno ekipo je dosegel letos spet vrh slovenske odbojke (srednjeevropska liga MEVZA, pokal Slovenije) v sredo pa čaka naše fante še končnica državnega prvenstva – prva tekma polfinala 1.Sportklub lige.”
Želja je nadaljevanje uspešne zgodbe še naprej
Sebastijana Škorca je ob tem dejal: “Delati v domačem okolju in z najboljšimi sodelavci v najlepšem mestu je nekaj najlepšega. Z gospodom Kustrom in gospodom Prišenkom smo se dogovorili za sodelovanje zelo hitro in želja vseh je, da odbojka nadaljuje uspešno zgodbo v mestu in da se borimo za najvišja mesta. Trenirali bomo še naprej veliko in tako rastli kot ekipa. Igralci pa se bodo razvijali in trkali na vrata reprezentance. Kot klub smo v zadnjih 4-5 letih dali največ reprezentatov in to nam je vodilo za naprej. Hvala klubu za izkazano zaupanje, hvala družini, ki mi stoji ob strani in seveda hvala sodelavcem saj brez njih ne bi bilo vseh teh rezultatov”.
Gregor Prišenk pa je povedal: “Veseli smo, da je trener Sebastijan Škorc podaljšal pogodbo z našim klubom. On je zelo pomemben del mozaika, ki ga gradimo. Verjamemo, da je tudi on zadovoljen v naši sredini, kar dokazuje z več kot uspešnim delom. Verjamem v uspešen zaključek letošnje sezone, kjer imamo še vedno možnosti za naslov državnega prvaka, kot tudi v zelo uspešno naslednjo sezono, ko se bomo spet podali v boj za vse lovorike. Hkrati bi rad povedal, da smo v klubu zelo veseli, da se nam je pridružil gospod Kuster, ki bo na skupščini kluba, ki bo v kratkem, postal tudi nov predsednik klub.”
Prav tako v klubu ostajajo tudi najožji sodelavci Sebastijana Škorca. To je Alen Kranjc, nepogrešljiv člen trenerskega štaba in desna roka Sebastijana Škorca. Z ekipo pa ostajata tudi kondicijski trener Jure Muršec in statistik 1. ekipe ter trener mlajših kategorij v klubu Filip Leva.
Univerza v Mariboru je poenotila tutorski sistem za vse članice in enotno odločila, da se ta financira iz prispevka študentov ob vpisu. Za študijsko leto 2024/25 bo prispevek znašal 10 evrov. Dodaten strošek je vznejevoljil študente in njihove predstavnike, a univerza vztraja pri svoji odločitvi.
Obrnili smo se na Univerzo v Mariboru, kjer so nam dejali: “Namen institucionalnega tutorskega sistema na UM je zagotavljati ugodnejše pogoje za aktivno vključevanje vseh študentov v univerzitetno življenje ter pomoč pri razreševanju njihovih splošnih in specifičnih študijskih izzivov od vpisa na študijski program do zaključka študija. Tutorstvo se zato povezuje tudi z drugimi dejavnostmi, vezanimi na izvedbo in zagotavljanje kakovostnega študijskega procesa, in podpornimi storitvami za študente.”
“Podporne storitve za študente so podrobneje opisane na spletni strani moja.um.si. Poleg boljše splošne študijske izkušnje posameznega študenta je namen tutorstva tudi dolgoročno spodbujane študijske uspešnosti, ustvarjanje pozitivne tekmovalne klime med študenti in višja kakovost študija, kar se kaže v boljši prehodnosti študentov med letniki, krajšem času študija, manjšem številu pristopov k preverjanju in ocenjevanju znanja, boljših študijskih rezultatih, večji kreativnosti, razvoju študentovih strokovnih in osebnih talentov ter v hitrejšem in lažjem prehodu na trg dela. Prav tako je pričakovani učinek organiziranega izvajanja tutorstva tesnejša povezanost med samimi študenti kakor tudi med študenti in zaposlenimi ter krepitev pripadnosti fakulteti/univerzi,” so sporočili iz Univerze.
Na Univerzi v Mariboru smo se za prenovo tutorskega sistema odločili, ker je bilo ob analizi tutorstva na Univerzi v Mariboru ugotovljeno, da sistem ni enak za vse članice Univerze v Mariboru ter da se v okviru financiranja, ki ga je izvajal ŠOUM, ne financirajo tutorjih vseh članic Univerze v Mariboru.
“Radi bi izpostavili tudi, da sistema tutorstva nikoli ni izvajal ŠOUM kot uradni izvajalec za celotno univerzo, so pa imele posamezne članice s ŠOUM sklenjene sporazume za (so)financiranje dela posameznih tutorjev. Univerza v Mariboru je pristopila k poenotenju sistema tutorstva, kar smo naredili na podlagi analize, ki jo je pripravila delovna skupina, imenovana s strani rektorja UM in v katero so bili imenovani tudi predstavniki študentov. Tutorski sistem smo umestili med razvojne cilje Univerze v Mariboru 2021-24, skladne s strateško usmeritvijo Univerze v Mariboru, da ustvarjamo inkluzivno izobraževalno okolje ter v središče pedagoškega procesa postavljamo študenta in visokošolskega učitelja,” pojasnjujejo.
Na Univerzi v Mariboru vidimo tutorstvo kot način, kako študentje prispevajo k skupnosti in delijo svoje znanje in izkušnje z drugimi študenti. To spodbuja občutek solidarnosti in skupnostnega duha med študenti.
V nadaljevanju pa: “Ker pa se zavedamo, da tako študentje kot tudi visokošolski učitelji tutorji (ki za svoje delo sicer ne prejmejo posebnega plačila) v aktivnosti, povezane s tutorstvom, vložijo veliko svojega časa in truda, smo tutorski sistem zasnovali na način enkratnega prispevka vseh študentov za njegovo izvajanje. Zavedati se moramo namreč, da se tutorski sistem izvaja ravno za študente in je na voljo vsem študentom, če in ko ga potrebujejo. Pristojnost izvajanja tutorskega sistema znotraj institucionalnih navodil Univerze v Mariboru je na strani posameznih fakultet in ga je na nivoju fakultete tudi najustrezneje vrednotiti. Končno vrednost na ravni celotne Univerze v Mariboru bo mogoče natančno opredeliti šele po tem, ko bodo vse fakultete določile svoja podrobna navodila ter ko bo jasno, koliko sredstev so študentje s stroški ob vpisu namenili tutorskemu sistemu.”
To so storitve, ki se izvajajo za vse študente, za katere UM ne prejme namenskega denarja in iz tega razloga je določen sistem plačila, kot ga omogoča zakonodaja. “Tutorski sistem se bo financiral iz prispevka študentov ob vpisu in iz morebitnih drugih virov. Skladno s sprejetim cenikom prispevkov ob vpisu za dodiplomski in podiplomski študij Univerze v Mariboru za študijsko leto 2024/25 prispevek za študentski tutorski sistem znaša 10,00 EUR, kar predstavlja za študenta za vse storitve na mesečni ravni 0,833 EUR. Ob tem je določeno, da mora vsa sredstva, ki se zberejo za tutorski sistem s prispevki študentov ob vpisu, fakulteta porabiti namensko, pri čemer se najmanj 90 % sredstev nameni nagrajevanju tutorjev študentov, razlika pa se lahko porabi za usposabljanja tutorjev.”
Študentski svet Univerze v Mariboru je na svoji seji v januarju 2024 podal soglasje tudi k višini predlaganega prispevka za študentski tutorski sistem, ki je vključen v prispevke ob vpisu v študijsko leto 2024/25. Na Univerzi v Mariboru se zavedamo pomena tutorstva in ga bomo izvedli v naslednjih študijskih letih, kot je bil določen s pravili. Zaenkrat ne pristopamo k spremembi nobene postavke, so sporočili iz univerze.
V oddaji na BK TV “Z županom” smo tokrat gostili župana občine Podvelka, Mirana Pušnika.
Miran Pušnik nam je po dobrem letu županovanja razkril, kaj je do zdaj bilo narejeno in katere projekte je še treba do konca mandata realizirati. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
Z velikonočnimi prazniki povezujemo tudi pokanje s karbidom, ki je sicer v večini krajev že izumrlo, spet drugod pa se trudijo, da tradicijo peljejo naprej. Stari ljudski verski običaj simbolizira Kristusovo vstajenje.
Pokanja smo se udeležili na domačiji Grmek v Rošpohu v Kamnici, kjer nam je Tomaž Grmek predstavil, kakšen je potek. Najprej se v zaprtem sodu kalcijev karbid zmeša z vodo in tako nastane plin acetilen. Nato se je s plamenom potrebno približati odprtini na sodu. Ob vžigu pride do glasnega poka, ob poku pa s soda odnese pokrov.
Grmek sicer opozarja, da je potrebna velika previdnost, saj se lahko kaj hitro pripeti nesreča.
V avli kirurške stolpnice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so pred dnevi odprli razstavo predmetov, listin, fotografij in drugih pričevalcev delovanja babištva nekoč in danes.
Razstavo so pripravili babice in babičarji oddelka za perinatologijo ob 270-letnici začetka formalnega izobraževanja babic na Slovenskem in ob vpisu babištva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
“Vloga babice se skozi zgodovino ni spreminjala. Njena vloga je biti podpora ženski in njeni družini ob porodu in to je tisto, kar je bilo ključno skozi celotno zgodovino babištva,” je ob tem povedala strokovna vodja zdravstvene nege na omenjenem oddelku Rosemarie Franc.
Študij babištva je trenutno v Sloveniji na voljo le v Ljubljani. Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je v govoru ob odprtju razstave pohvalila napore Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki si prizadeva, da bi akreditirala študijski program babištva tudi v Mariboru. “Za vse potrebe na nacionalni ravni namreč ena izobraževalna ustanova ne zadošča,” meni.
V Sloveniji se je formalno izobraževanje babic začelo leta 1753
“Babic v Sloveniji kakor tudi v drugih evropskih državah primanjkuje. Ne nahajajo se samo v porodnišnicah, kjer spremljajo porode, ampak medicinska sestra babica po sprejetem pravilniku sodeluje tudi pri preventivnih pregledih, in sicer samostojno pregleduje nosečnice v ginekološki ambulanti,” je spomnil strokovni vodja klinike za ginekologijo in perinatologijo Iztok Takač. Ob tem pozval, da se ta “pravica in dolžnost babice” prične v večji meri udejanjati tudi v praksi.
Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne dediščine je konec lanskega leta potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva ter tako prepoznal babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu ter naravnih in kulturnih dejavnikih, ki spodbuja dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin.
V Sloveniji se je formalno izobraževanje babic začelo leta 1753 z ustanovitvijo Babiške šole v Ljubljani na pobudo avstrijske cesarice Marije Terezije. Za očeta slovenskega porodničarstva velja Anton Makovec, ki se je podpisal pod prvi porodniški učbenik v slovenskem jeziku, napisal pa je tudi učbenik z naslovom Všegarske bukve za babice na deželi.
VIR: STA
V Osnovni šoli Vuzenica so se odločili povezati vso družino in pripraviti prireditev za vse, učenci in učenke pa so pokazali, kaj znajo.
Prireditev, ki so pripravili, je privabila veliko obiskovalk in obiskovalcev, ki so uživali ob nastopih na odru. Na odru pa se je res dogajalo. Tako na eni kot drugi strani osrednjega odra sta bila pevska zbora, na sredini pa so se vrstile točke, v katerih so učenci in učenke peli, igrali na instrumente, recitirali in plesali …
Po koncu zimske sezone na Mariborskem Pohorju in Arehu bo v začetku pomladi že na voljo ugoden nakup vseh sezonskih smučarskih vozovnic za naslednjo zimo. Prvo obdobje predprodaje z najnižjimi cenami bo trajalo od 23. marca do 7. aprila 2024. V tem času bo letos naprodaj tudi vozovnica Pohorka.
Predprodajo za zimo 2024/2025 bo podjetje Marprom iz Skupine JHMB izpeljalo v treh obdobjih; samo v prvem bodo sezonske smučarske vozovnice za odrasle stale 450 EUR, za mladino, študente in seniorje 377 EUR, za otroke 251 EUR in toliko tudi za invalide. Začetne cene Pohorke za omenjene kategorije so 309/262/178 EUR.
Pripravili novost
Letošnja novost je tudi, da bo v predprodajo na začetku vključena letna vozovnica XL; slednjo, ki zagotavlja neomejeno uporabo vseh naprav, smučišča in kolesarskega parka, bo tako mogoče kupiti po nižjih cenah kot doslej.
V nadaljevanju predprodaje se bodo cene sezonskih vozovnic gibale v skladu s pripravljenimi ceniki 2024/2025.V teh je bila glede na predhodno sezono narejena le manjša uskladitev cen v skladu s stopnjo inflacije v letu 2023. Novi ceniki so že dostopni na uradni spletni strani smučišča na tej povezavi.
Blagajna na spodnji postaji Pohorske vzpenjače bo imela v prvem terminu predprodaje določene dni podaljšan delovni čas: od ponedeljka do četrtka bo odprta med 7. in 15. uro, od petka do nedelje pa med 7. in 17. uro. Vozovnice bo moč naročiti tudi na daljavo preko e-naslova info@visitpohorje.si in jih plačati na podlagi prejetega predračuna.
Mariborska policistka Vanessa je sredi krožišča naletela na račjo kršiteljico cestno-prometnih predpisov.
“Takoj po klicu je prišel policijski avto z dvema policistkama, ki sta takoj stopili v akcijo in skupaj smo raco ulovili in jo nato izpustili ob Dravi. Gospe sta bili zelo prijazni ter zelo odzivni in takoj pripravljeni pomagati.”
Sodelavci Snage ta teden v sodelovanju z inšpektorji Medobčinske inšpekcijske službe izvajajo nadzor nad ločevanjem bioloških odpadkov v večstanovanjskih objektih.
Bili so tudi na Pobrežju in povedali, kaj so ugotovili. Že na prvi pogled je bilo videti, da se v zabojnike za biološke odpadke znajdejo stvari, ki tja ne sodijo.
Danes, v soboto, 30. marca je bil v Lovrencu na Pohorju tradicionalni blagoslov velikonočnega ognja.
Opravili so tradicionalni blagoslov velikonočnega ognja, s katerim potem verniki pokadijo in blagoslovijo svoje domove. Domačini – moški so navsezgodaj zjutraj z lesnimi gobami, seveda govorimo o neužitnih gobah, ki rastejo na bukovih drevesih, prišli do cerkve, jih zakurili v blagoslovljenem ognju in nato ta ogenj odnesli domov.
VIR: Občina Lovrenc na Pohorju
Gobe pred tem sušijo dlje časa, morajo namreč biti dovolj suhe, da ogenj ne ugasne, saj ga namreč po blagoslovu raznesejo po domovih po župniji. Tudi letos je blagoslov ognja, ki se ga vedno udeleži veliko Lovrenčanov, potekal pri obeh lovrenških cerkvah.
Velika sobota je sicer dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Med obredi je najbrž najbolj znan blagoslov velikonočnih jedi, ki ima posebno simboliko.
Doživljajsko igrišče v Mariboru je začasno zaprto. Zavod Igrišče namreč ni prejelo javnih financerskih sredstev. Zdaj iščejo načine, da bi lahko ponovno odprli vrata in ponovno povabili otroke, tudi take, ki že vrsto let hodijo na to igrišče ustvarjati in se družiti.
Vrata Doživljajskega igrišča v Mariboru so pred dnevi ostala zaprta, čeprav je bilo zelo dobro obiskano. Nina Krašovec, vodja Zavoda Igrišče Maribor, je za BK TV in naš portal lokalec.si povedala, kaj se dogaja z igriščem, ki je ostalo brez denarja, zdaj ga ni namreč niti toliko, da bi lahko izvajali aktivnosti. Morali so narediti popolno reorganizacijo. Govorili smo tudi z enim od prostovoljcev Sebastijanom Haličem, ki je bil zaposlen na zavodu, nato pa ostal kot prostovoljec, prav tako tudi z Dragano Gligorič, ki je mama ene od deklic, ki že vrsto let hodi na prav to doživljajsko igrišče.
Danes so še zapisali v obvestilu vsem staršem in otrokom, ki so obiskovalci Doživljajskega igrišča: “Dolgujemo vam pojasnilo, zakaj je igrišče trenutno zaprto in zakaj bo zaprto še v naslednjem tednu. Zavod Igrišče namreč nismo bili uspešni pri iskanju javnih sredstev za delovanje Doživljajskega igrišča, naš bančni račun je prazen in ne zmoremo niti stroškov za najemnino prostora. Igrišče smo zaprli za čas iskanja rešitev, saj tako zaskrbljeni ne zmoremo otrokom, mladim in mladim družinam nuditi opore v njihovih stiskah, se igrati skrivalnic ali ponavljat poštevanko.”
Avtobus v Doživljajskem igrišču Maribor
“Potrebujemo vašo pomoč. Vsak kovanec v šparovec na igrišču prispeva k delovanju, vsak par rok pri pripravi in urejanju prostora šteje ogromno! Tudi vzpodbudne besede in prijazni nasmehi nas motivirajo, da se trudimo dalje!Če zmorete, vseeno koliko, lahko pomagate tudi z nakazilom donacije za Doživljajsko igrišče na TRR: SI56 0400 1004 8839 974, odprt pri Nova KBM” so še dodali na koncu v Zavodu Igrišče Maribor.
Igralne in ustvarjalne površine zdaj samevajo:
Vrt v Doživljajskem igrišču MariborDoživljajsko igrišče MariborRokavice čakajo, da si jih nadenejo otroci in spet gradijo, mizarijo, ustvarjajo …
Kot vsako leto sta na Veliki petek nadškof Alojzij Cvikl in župan mesta Maribor Saša Arsenovič obiskala prejemnike pomoči v Ljudski kuhinji Betlehem.
Karitas poleg drugih programov pomoči v Ljudski kuhinji Betlehem pomaga tistim, ki si sami ne morejo zagotoviti vsaj enega toplega obroka na dan. Tako vsak dan sodelavci in prostovoljci mariborske Karitas v Ljudski kuhinji Betlehem razdelijo več kot 60 kosil.
Nadškof Alojzij je pred delitvijo kosila zbrane pozdravil in voščil doživete ter blagoslovljene velikonočne praznike z naslednjimi besedami: »Spoštovani, z mariborskim županom, želim danes, na veliki petek, na ta sveti dan, deliti nekaj trenutkov z vami. Danes podoživljamo Jezusovo trpljenje in smrt in položitev grob. Ta grob ni konec Jezusovega poslanstva med nami. Je začetek, kajti tretji dan so našli grob prazen. Niso ukradli njegovega telesa, saj se je razodel tistim, ki so ga iskali, kot Vstali in Živi Gospod. Jezusovo vstajenje je edina stvar, ki lahko osmisli naše bivanje, spremeni smer našega gibanja, ne več proti grobu in smrti, ampak tja, kjer je On, proti življenju. Želim vam, da tudi vaša srca napolni v teh velikonočnih dneh z veseljem in upanjem. Sedaj vemo, da bo konec dober! Na koncu bo zmago slavilo življenje!«
Nadškof in župan sta si nato nadela predpasnike ter postala prostovoljca Karitas in razdelila slovesno kosilo ter se v prijetnem pogovoru srečala s tistimi, ki bi te praznike sicer preživeli sami pozabljeni od vseh.
Hvala vsem, ki s svojim darom omogočate pomoč v Ljudski kuhinji Betlehem. To lahko storite tudi danes s poslanim SMS na tel. št. 1919 s ključno besedo DAR5 in s tem zagotovite eno toplo kosilo v teh prazničnih dneh. Iz srca hvala.
Predstavniki pristojne službe RS za zaščito in reševanje so danes v prostorih Gasilske brigade Maribor na Cesti proletarskih brigad 21 v Mariboru dali izjavo za medije glede četrtkove najdbe.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v lanskem letu v Ljubljani organiziral Festival duševnega zdravja, ki je beležil velik uspeh. Več kot 1800 obiskovalcev se je udeležilo delavnic, predavanj in ostalih aktivnosti.
Letos festival selijo v Maribor, potekal bo 15. maja.
Da bi vsebine festivala čim bolj približali prebivalstvu, se Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki sicer festival organizira, letos povezuje z Mestno občino Maribor.
Zato bosta generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje doc. dr. Branko Gabrovec in župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič podpisala pismo o nameri za sodelovanje.
Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti Tezno so v četrtek opoldne našli 250 kilogramov težko letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Kraj najdbe so zavarovali, sporočajo z Uprave RS za zaščito in reševanje.
Za nevarno najdbo bodo v prihodnjih dneh poskrbeli pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Podrobnosti bodo pristojne državne službe za zaščito in reševanje podale na današnji novinarski konferenci v prostorih Gasilske brigade Maribor.
V Mariboru so imeli v preteklosti že več takšnih primerov. Nazadnje so strokovnjaki uspešno deaktivirali 250-kilogramsko bombo, ki so jo januarja 2022 med gradbenimi deli našli delavci na Prevorškovi ulici na Teznem. Zaradi tega je bila potrebna evakuacija ljudi iz 300-metrskega pasu okoli lokacije bombe.
Še več ljudi se je moralo iz previdnosti začasno umakniti na varno ob onesposobitvi dveh bomb v bližini največjega nakupovalnega središča v mestu Europark in Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor oktobra 2019.
Maribor je bil v drugi svetovni vojni med najbolj bombardiranimi mesti na območju nekdanje Jugoslavije. Na območju mariborske občine je bilo med januarjem 1944 in aprilom 1945 izvedenih 29 bombnih napadov in odvrženih skoraj 16.000 kosov bomb, zato je možnost najdbe neeksplodiranih bomb iz tega obdobja razmeroma velika.
