V zadnjih dneh so na več šolah in vrtcih v Mariboru in okolici zabeležili okužbe z novim koronavirusom.

Več o tej tematiki je danes za medije pojasnila ravnateljica III. gimnazije Maribor Marija Lešer, ki je povedala, da je bistveno, da se ozavešča tako starše, kot učence. Zaradi okužbe učenca je trenutno v karanteni en razred, ki se predvidoma v šolske klopi vrača 15. septembra, trenutno pa se izobražujejo na daljavo. Več pa v spodnjem videu.

Spregovorili smo tudi ravnateljem OŠ Rače, pod katero sodi tamkajšnji vrtec, kjer je okužen eden izmed zaposlenih, ki pa ni bil v stiku z otroci. Odsotnih je trenutno pet oseb, več pa v spodnjem pogovoru.

Osnovno šolo Franca Lešnika – Vuka v Slivnici pa je prvi dan obiskal oče otroka, ki je kasneje dobil test, ki je potrdil okužbo s koronavirisom. Ravnatelj Franc Gosak, nam je zaupal, da k sreči so ravnali dobro preventivno in kljub temu, da je okužena oseba prvi dan bila na šoli, med učenci in zaposlenimi zaenkrat ni zabeleženega koronavirusa. Upa, da bo tako tudi ostalo.

Gradbeni inšpektor je odredil rušenje koče na Trikotni jasi na Pohorju.

Odredili so tudi takojšnje prenehanje opravljanja dejavnosti. Inšpekcijski postopek, ki je bil izveden letos poleti se je pred nekaj časa končal in v odločbi piše, da morajo rušiti objekt in takoj prenehati z dejavnostjo. To smo preverili pri lastniku Iztoku Tomšiču, ki nam je zadevo potrdil in tudi povedal, da ga žalosti, da se omenjeno dogaja. Sam to pripisuje nevoščljivost in se bo na odločbo pritožil.

Še vedno imajo odprta vrata

Inšpektor je odredil rušitev in zaprtje celotnega objekta. Tomšič nam je zaupal, da je z omenjenim seznanjen že nekje dva tedna, a da imajo še vedno odprta vrata, saj jim je koča na Trikotni jasi vir preživetja. Tudi za več zaposlenih, ki bodo v najslabšem scenariji morali na Zavod za zaposlovanje in s tem izgubili pomemben prihodek.

Tomšič že dela na pridobivanju dokumentacije od letošnjega poletja. Jezi ga, da je na omenjeni lokaciji objekt postavljen že vrsto let, pa se nihče ni ukvarjal z zakonitostjo le-tega, zdaj ko pa se je sam lotil obnove, pa se mu mečejo polena pod noge.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ob današnji izstrelitvi prvih slovenskih satelitov Nemo HD in Trisat dejal, da se piše zgodovina. Izstrelitev slovenskih satelitov je pozdravil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Satelit TRISAT, vir: Univerza v Mariboru

“Slovenija se je s tem pridružila krogu držav z delujočimi sateliti v vesolju, kar je vrhunski dosežek in na kar moramo biti izjemno ponosni!” je Počivalšek poudaril na Twitterju.

Na ministrstvih za gospodarstvo in izobraževanje so kasneje v skupnem sporočilu pozdravili “izjemen uspeh in dosežek, ki ga izstrelitev satelitov predstavlja na področju znanosti in raziskav”.

“Prepričani smo, da delovanje in vzpostavitev satelitskih sistemov dokazuje, da lahko slovenske raziskovalke in raziskovalci, kljub omejenim virom in zmožnostim, dosegajo odlične rezultate in znanstveno-tehnološke preboje na najbolj zahtevnih področjih, med katere zagotovo sodi upravljanje satelitov v vesolju,” so dodali.

Vsem raziskovalcem in podjetnikom, ki so bili vključeni v aktivnosti, so zaželeli, da bo delovanje satelitov v vesolju čim bolj zanesljivo.

Pahor pa je čestital ekipi projekta Trisat in Centru odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili Nema HD, “ki sta slovensko znanstveno odličnost ponesla med zvezde”.

Iz Francoske Gvajane so davi ob 3.51 po več preložitvah vendarle izstrelili raketo vega, s katero sta v vesolje poletela tudi prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat. Raketo s 53 sateliti iz 13 držav bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi različnih razlogov prelagali vse do danes.

Iz Francoske Gvajane so danes po več preložitvah vendarle izstrelili raketo vega, s katero sta v vesolje poletela tudi prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat.

Satelit TRISAT, vir: Univerza v Mariboru

To je tudi zgodovinski dogodek za evropsko znanost, saj na evropski raketi ni bilo še nikoli toliko satelitov.

Raketo podjetja Arianespace so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju. Zdaj pa je že v vesolju.

Približno 40 minut po vzletu se je kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil mikrosatelit Nemo HD, in sicer na višini orbite, po kateri bo krožil okoli Zemlje, na približno 515 kilometrih. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani je predviden ob 10.43.

Odcepitev nanosatelita Trisat je predvidena nekaj po 5.30 na višini okoli 530 kilometrov. Tudi to je višina orbite satelita, s katerim naj bi prvi stik prek postaje v Mariboru vzpostavili okoli 10.50.

Raketo s 53 sateliti bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so jo načrtovali marca letos, vendar jo je preprečila pandemija covida-19. V drugi polovici junija pa so morali izstrelitev večkrat preložiti zaradi močnih višinskih vetrov.

Nato so jo nameravali izstreliti v sredo zjutraj po srednjeevropskem času, a jim jo je zagodel tajfun v bližini južnokorejskega otoka Jeju, kjer je zemeljska postaja, ki je pomembne za spremljanje misije. Vremenske razmere so se zdaj umirile, tako da so izstrelitev lahko izvedli davi.

Eden od slovenskih satelitov je Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.

Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj je prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Mikrosateliti so razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so običajno desetkrat manjši, pa so na spodnji palubi nameščeni standardizirani razpršilniki.
VIR: STA

Krvodajalska akcija “Vijol’čna kri za vse ljudi” 2020, ki se danes in jutri odvija na stadionu Ljudski vrt med 7.30 in 14. uro, je letos podrejena izrednim razmeram zaradi omejevanja novega koronavirusa. Vsi, ki so se je želeli udeležiti, so se morali predhodno naročiti.

“Pomembno je, da ne pozabite, da se dogodka udeležite, le če ste popolnoma zdravi. Obvezna je uporaba obrazne maske, na samem dogodku pa je potrebno držati varnostno razdaljo,” so zapisali organizatorji v sporočilu. Mojca Pepelnik, ki skupaj z drugimi organizira krvodajalsko akcijo, je poudarila, da bodo vsi, ki bodo darovali kri, tudi letos dobili posebno in unikatno darilo. Odvzem krvi bo še enkrat znova potekal v press centru NK Maribor, za malico pa bo poskrbljeno.

Preteklo leto je od 265 udeležencev kri darovalo 234 ljudi, kar pomeni, da je bila lanska akcija rekordna, zato letos velja povabilo: “Srčno vabljeni, da se udeležite naše tradicionalne, že devete akcije in da skupaj pomagamo rešiti številna življenja v teh res nič kaj prijetnih časih.”

Organizatorji so sporočili nekaj prvih statističnih podatkov Festivala Lent 2020. Obiskalo ga je okoli 54.500 ljudi.

Statistični podatki Festivala Lent 2020

Število obiskovalcev: okoli 54.500
Prodane vstopnice in kapacitete prizorišč: 21.554
Art kamp: 18.000
Ostalo izven prizorišč: 15.000
Število prireditev: 240

Več kot 54 tisoč ljudi je tako letos uživalo v festivalsko obarvanem Mariboru. Število prireditev, ki so jih izvedli je bilo 240. V Art kamp so izvedli kar 710 delavnic, spremljevalnih dogodkov Festivala Lent pa je bilo 12. Vse skupaj nastopajočih so zabeležili 1.240, od tega je bilo 100 tujcev, vsi ostali pa so bili domačini.

Gledalci so imeli na izbiro 34 prizorišč 24 zvrsti (avdio – vizualni performans, delavnica, doživetje, film, projekcija, folklora, folklorni festival, glasbena predstava, gledališka predstava, igre, impro večer, komedija, koncert, likovna instalacija, literarni večer, lutkovna predstava, monodrama, okrogla miza, otroška predstava, ples, pogovor,
razstava, stand up, šport, ulično gledališče).

Festival ustvarjalo veliko ljudi

Akreditiranih je bilo 178 novinarjev in 10 različnih medijev. Festival Lent 2020 je pripravilo 39 zaposlenih v Narodnem domu Maribor in preko 600 sodelavcev okoli 60 članov
tehničnih ekip; dnevno ga je varovalo 20 varnostnikov in 50 rediteljev. Od tega v Art kampu (skupaj sodelujočih in mentorjev: 264, število organizacij: 110, prostovoljci: 23, koordinatorji: 12).

Iz Marproma obveščajo, da bo zaradi sanacijskih del v ponedeljek, 31. avgusta, predvidoma do 15. ure popolnoma zaprto vozišče Ob ribniku.  

Zaradi zapore bodo avtobusi na liniji 18 Pekre vozili po spremenjeni trasi – obvoz bo urejen po Maroltovi ulici.

Med zaporo ceste Ob ribniku ne bo v uporabi avtobusno postajališče Ob Ribniku; kot nadomestno lahko uporabite postajališče Pohorska – Mlada lipa ali postajališče v Zvezni ulici, še sporočajo iz Marproma in dodajajo: “Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo varno ter udobno vožnjo z mestnimi avtobusi.”