V Mariboru so po dvoletnem zastoju le stekla obnovitvena dela na Vojašniškem trgu. Novo podobo naj bi trg, ki se nahaja pri osrednji tržnici, dobil čez leto dni, ob tem pa so v SNG Maribor predlagali, da se ga poimenuje po režiserju Tomažu Pandurju. Mnenja glede tega so deljena, a ne zaradi Pandurja, ampak zaradi izbrisa dosedanjega imena.

FOTO: Pixabay

Dela na Vojašniškem trgu so zastala po arheoloških raziskavah v letu 2018. Treba je bilo namreč ponoviti postopek javnega naročila za izbiro izvajalca gradbenih del, saj so bile ponudbe v prvem razpisu za občino predrage. Prav tako so čakali na odobritev sofinanciranja z evropskimi sredstvi.

Po besedah Teobalda Pajnika iz občinske projektne pisarne so projekt obnove trga zdaj razdelili na dva dela in poverili izvedbo dvema izvajalcema. Prvi bo poskrbel za zgornji del pri tržnici, kjer bodo namesto trenutne podrtije uredili vhodno avlo za avditorij lutkovnega gledališča in rekonstruirali del srednjeveškega zidu. Drugi izvajalec pa bo uredil spodnji del trga, ki se navezuje na stopnišče do glavnega vhoda v lutkovno gledališče.

Trg bo po načrtu, ki so ga izdelali arhitekti že ob obnovi nekdanjega minoritskega samostana za potrebe lutkovnega gledališča, dobil novo tlakovanje in urbano opremo, zasajena naj bi bila tudi drevesa. “Trg, ki je doslej samo propadal, želimo spraviti v kulturno-zgodovinsko zgodbo, ki bi ta najstarejši del mesta na novo oblikovala,” je Pajnik povedal za STA.

V skladu s podpisano pogodbo morajo biti dela končana do konca avgusta prihodnje leto. Ločeno se je jeseni lani pričela obnova bližnjega objekta, ki je nekoč služil kot shramba ledu, zdaj pa v njem urejajo vinogradniški muzej. Ta naj bi novo podobo dobil že letos.

Sredi aprila so se začela dela tudi na Sodnem stolpu nižje pri Dravi, kjer urejajo prireditveni prostor. Poleg novih tal, fasade in ogrevalnega sistema bo med drugim tudi ponovno vzpostavljena povezava z avditorijem lutkovnega gledališča, s čimer bodo povezali obe prizorišči. Tu naj bi se dela končala spomladi prihodnje leto.

Dela na vinogradniškem muzeju in Sodnem stolpu po besedah Pajnika tečejo brez posebnosti, nekaj težav imajo le zaradi ovir pri dobavi materiala iz tujine zaradi novega koronavirusa. Kljub temu pričakuje, da s končanjem obeh objektov ne bo zamud.

Skupna vrednost projekta revitalizacije Vojašniškega trga, ki zajema tudi vinogradniški muzej in Sodni stolp, je ocenjena na okoli šest milijonov evrov. Večji del sredstev naj bi prišel iz Kohezijskega sklada preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Nastanek trga s cerkvijo na prostoru današnjega Vojašniškega trga po ocenah arheologov sega v same začetke srednjeveškega Maribora, še preden je bilo poseljeno območje Glavnega trga in preostalega starega mestnega jedra.

Sedanje poimenovanje izhaja iz dejstva, da je tu nekoč stala vojašnica. “Vojašniški trg ni nastal, ker bi nekomu bila všeč vojska, ampak ker je bila tam kasarna mariborskega 47. pešpolka, v katerem je bila vsaj polovica Slovencev. Gre torej za pomnik tudi slovenskim vojakom in polku, ki je bil v prvi svetovni vojni aktiven na vseh frontah Avstro-Ogrske, tudi na Soški fronti, kjer se je boril za današnjo zahodno slovensko mejo,” je za časnik Večer pojasnil zgodovinar Sašo Radovanovič.

Do morebitnega preimenovanja trga je zadržana tudi direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih-Slana. “Gre namreč za ostanke zgodovine, ki bi jih morali, razen v redkih primerih, pustiti pri miru, saj so pričevalci nekega časa. Da si Tomaž Pandur zasluži poimenovanje ulice ali trga v našem mestu, je dejstvo. Razumem tudi predlog, da se poimenovanje uvrsti v mestno središče. Pa vendar ime Vojašniški trg ohranja spomin na obdobje zgodovine našega mesta, ki je večini manj znano, spomine pa je vredno ohranjati,” je pojasnila v odzivu na pobudo sveta Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor za preimenovanje v Trg Tomaža Pandurja.

Predlog je trenutno v obravnavi na občinski komisiji za preimenovanje ulic, župan Saša Arsenovič pa ga po neuradnih navedbah ne podpira. Vojašniški trg je pred leti želel preimenovati že tedanji župan Franc Kangler, in sicer v Trg Janeza Drnovška, a ta pobuda ni bila uresničena.
Vir: STA

Župan Saša Arsenovič je že večkrat izpostavil potrebo po mednarodni osnovni šoli v Mariboru.

Vir: pixabay.com

Meni, da bi takšna institucija pomembno prispevala k nadaljnjemu razvoju mesta in regije, saj bi pritegnila ljudi iz tujine k stalnemu bivanju na tem območju. Zaenkrat so mednarodni osnovnošolski programi v Sloveniji le v Ljubljani.

“Mednarodni osnovnošolski program v Mariboru potrebujemo, če želimo, da bo mesto privlačno za izobražene strokovnjake in vlagatelje, ki si bodo želeli tukaj ustvariti družino, razvijati kariero ali vlagati. Zato ocenjujemo, da bi mednarodna osnovna šola pomembno pripomogla k razvoju mesta,” so za STA povedali na občini.

Zamisel so med drugim predstavili varuhu človekovih pravic Petru Svetini, ki jo je podprl. “Zakaj ne bi omogočili takšnih pogojev, da bi pritegnili tudi tujce, ki bi delali in živeli v Sloveniji? Država bi lahko stopila Mariboru naproti in pomagala na primer pri ustanavljanju mednarodne šole in vrtca, kar bi tudi prebivalce preko meje pritegnilo, da se nastanijo v Mariboru in tu zaživijo,” je ocenil med junijskim obiskom v Mariboru.

Občina je idejo predstavila tudi ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec, a se zaveda, da takšen projekt do uresničitve potrebuje veliko priprav. Med drugim je treba najti prostor in ustrezen kader ter akreditirati šolski program, zato bo do uresničitve ideje najverjetneje trajalo še nekaj let.

V register zasebnih vrtcev in šol, ki izvajajo mednarodne programe, so po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport vpisani štirje pravni subjekti. To sta Mednarodni šoli QSI in IES ter Francoska šola in Britanska mednarodna šola, vse s sedežem v Ljubljani.

Mednarodni program lahko izvaja tudi javna šola. To počneta Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana in Šolski center Ljubljana.

Zasebne mednarodne šole se financirajo same, medtem ko se program, ki ga izvaja javna šola, sofinancira iz državnega proračuna.

V skladu z zakonodajo mora mednarodni program osnovnošolskega izobraževanja, tudi če ga izvaja zasebni zavod, vključevati najmanj 140 ur slovenščine na posamezno šolsko leto.
VIR:STA

Po naših informacijah je včeraj, 6. avgusta, podala svojo odpoved direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, Doris Urbančič Windisch.

Nanjo in ostale akterje smo že včeraj zaprosili za odziv in jim postavili vprašanja, odgovore večine še čakamo, so nam pa iz MO Maribor nekaj pred 9. uro sporočili: “Z odstopom direktorice Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Doris Urbančič Windisch smo na Mestni občini Maribor seznanjeni.” Z vprašanji o slabem obisku Maribora in nizkim številom unovčenih vavčerjev smo see obrnili na nekaj mestnih svetnikov MO Maribor.

Josip Rotar meni, da bi bilo potrebno pod drobnogled vzeti vodenje Zavoda za turizem Maribor – Pohorje in ugotoviti kakšna promocija ter za katere ciljne skupine se je izvajala.

“Poleg tega bi še dodal, da Maribor potrebuje svežo, moderno, konceptualno turistično zgodbo. V to je potrebno vložiti denar, angažirati najboljše marketinške agencije ter graditi zgodbo z vsemi turističnimi deležniki. Rezultati takšne kampanje so ponavadi vidni šele čez 3 – 5 let. Sicer pa se strinjamo, da ima Maribor ogromen potencial, predvsem zaradi narave, ki ga obdaja, kulturne dediščine in mestne arhitekture. Kot tak bi moral biti oz postati turistična atrakcija znotraj Slovenije in izven naših meja,” še pojasni Rotar.

Vladimir Šega nam zaupa, da kot laik lahko le ocenjuje, da število nočitev nikakor ne odtehta vložka v promocijo. Prav tako mi ni znano, ali je strošek te promocije bil namenjen zgolj domačim »vavčer« turistom ali širše: “Vsekakor pa je mesto privabilo večje število gostov le v povezavi s športnimi ali kulturnimi dogodki. Zato se mi zdi bolj smiselno vlagati v te dogodke, kar lahko potem tržimo, kot »paket« kulture; športa; kulinarike, ogleda, sprehoda…, namesto v »prazno in ne-vsebinsko« promocijo. Kakšen hrib, urejen center in nekaj znamenitosti ima precej mest. Zaradi naše nečimrnosti in nepripravljenosti na sodelovanje, pa še to ne znamo izkoristiti. Kaj šele, da bi složno stopili skupaj ob promociji teh kar nekaj odmevnih dogodkov. Dokler si bomo v mestu metali polena pod noge in bo vsak gledal le na svoj vrtiček, ni za pričakovat nek naval turistov.”

Stojan Auer nam pove, da je stališče LPR, da je v vodstvu Zavoda za turizem nekaj hudo narobe: “Ob izvolitvi novega župana Saša Arsenoviča smo upali, da bodo njegovi prvi manevri ravno v smeri oživljanja mariborskega turizma in njegovega velikega potenciala.”

Izjavo, da mesta niso privlačna turistom Auer komentira: “Izgovori so slaba tolažba. Krivdo je potrebno iskati pri sebi. Po mnenju LPR – Liste za pravičnost in razvoj, bi bile v vodstvu Zavoda nujne spremembe. Kot rečeno. Odgovornost je vodstvu in članih sveta Zavoda za turizem.” Za konec še doda, da je na potezi župan Saša Arsenovič.

Matic Matjašič pa nam pojasni: “Najprej moramo mi – Mariborčani živeti z turistično zgodbo Maribora in na vsakem koraku promovirati toto naše mesto, še bolj to velja za lokalne politike, kadre v turizmu, če mi ne bomo živeli s to zgodbo turističnega Maribora, težko pričakujemo, da bodo to začutili turisti. Pozivam tudi vse lokalne politike, zaposlene v mestni upravi in povezanih družbah ter kolege iz mestnega sveta, da vavčerje izkoristimo pri ponudnikih v Mestni občini Maribor in s tem pokažemo, da verjamemo v turizem v Mariboru.”

Matjašič je pokometiral tudi vodenje Zavoda za turizem Maribor – Pohorje: “Izjave direktorice Zavoda za turizem Maribor-Pohorje (meni poznane iz medijskih prispevkov) sploh v delu, da Maribor pač ni zanimiv in da turisti iščejo kolesarske in pohodniške poti, zahteva vsaj javno opravičilo če že ne odstopa. Nekdo, ki ne verjame v zgodbo Maribora, bo to zgodbo težko “prodajal” turistom. Iskreno upam, da je šlo za lapsus, za katerega se bo direktorica opravičila in z dejanji pokazala, da je Maribor še kako zanimivo mesto in da ima s Pohorjem in okoliškimi griči izjemne kolesarske in pohodniške poti, že samo zaradi teh bi pričakoval vsaj 10.000 vnovčenih vavčerjev.”

Po neuradnih informacijah naj bi direktorica dobila negativno oceno s strani zaposlenih. Smo pa v našem mediji včeraj razkrili številke, koliko sredstev je bilo namenjenih za promocijo mesta in koliko vavčerjev je bilo v Mariboru izkoriščenih.

Večina sogovornikov še doda, da pričakujejo, da bo Zavod za turizem predstavil natančni razrez 163.000 evrov, ki jih je bilo v prvi polovici leta namenjenih promociji Maribora.

V poletnih mesecih je bilo pokoriščenih vavčerjev v Mariboru izjemno malo, medtem ko pa na Ptuju beležijo zelo dober odziv. Preverili smo, koliko sredstev sta mesti namenili za promocijske aktivnosti in kakšni so rezultati.

FOTO: Pixabay

Medtem ko v Mestni občini Ptuj gostijo do 2. avgusta več kot 3100 vavčerjev, je v Mestni občini Maribor v enakem obdobju vnovčenih slabih 1700 vavčerjev, nam sporočijo iz Fursa. Na podlagi tega smo se odločili, da preverimo zakaj je temu tako. Kot nam je pojasnila direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec, so na Ptuju so za promocijske aktivnosti namenili 10 tisoč evrov za dober efekt, v Mariboru pa je šlo 163 tisoč evrov sredstev v prvi polovici leta 2020, vavčerjev pa je bilo koriščenih skoraj polovico manj kot na Ptuju.

VIR: Furs

Vprašanje je, ali je Mestna občina Maribor z naravnimi danostmi, kot sta Drava in Pohorje, res tako nezanimiva za turiste? Direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Doris Urbančič Windisch je izrazila mnenje, da mesta niso zanimiva za goste, ki koristijo turistične bone. Pa je res tako? Konec koncev je Ptuj prav tako mestna občina, ki pa beleži dobre rezultate. Zakaj v Mariboru težave s privabljanjem turistov? Promocijska kampanija ni efektivna? Ali Maribor res nima ničesar za ponuditi Slovencem, za koriščenje vavčerja, kot meni direktorica Doris Urbančič Windisch?

V Mariboru so sredi leta sklenili tudi skupno kampanjo Pohorje 365, kjer so povezali vse regionalne turistične organizacije in agencije ter ključne nosilce turizma okoli Pohorja. Bistriška turistična agencija Pohorje turizem, ki skrbi za trženje omenjene kampanije, je doslej uspela pakete v kampanji Pohorje 365 prodati štirim družinam, piše Večer. Ilona Stermecki iz omenjene agencije kljub slabim številkam meni, da je začetek dober.

Glede na to, da prodajajo ravno pakete, kjer je ključno povezovanje, je njena izjava za Večer lahko razumljena precej nenavadno, češ da se ljudje raje odločajo za Kope, kjer je ponudba zelo povezana. Ilona Stermecki za slabo obiskanost Maribora še krivi to, da ljudje Maribor dojemajo kot mesto, družine pa poleti iščejo pohodništvo in kolesarjenje v naravi.

A ravno to Maribor nudi – kolesarjenje in pohodništvo. Da je to ciljna niša, gre sklepati tudi po objavah Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, ki v najnovejšem promocijskem videu na veliko oglašuje ravno kolesarjenje in pohodništvo.

Koliko je dejansko turistov kolesarjev smo preverili na Marpromu. Kot pojasnjujejo jih veselijo spodbudni rezultati v kolesarskem parku po ponovnem odprtju: od 11. maja do 31. julija so v njem našteli 4800 kolesarjev, v enakem obdobju lani pa jih je bilo 3400. Statistika torej demantira izjave agencije Pohorje turizem, saj kot kaže Maribor je kolesarska destinacija.

Medtem pa na periferiji beležijo odlične rezultate, saj se je večina ponudnikov odločila za lastno promocijo. Ena izmed kampanij, ki so jo pozdravili odprtih rok je bila tudi rubrika Lokalno z vavčerjem na BK TV.

Največ turističnih bonov so upravičenci do vključno 2. 8. 2020 delno ali v celoti izkoristili v Občini Piran, in sicer 52.241, v skupni vrednosti 8.014.032 evrov, za naš medij pojasnijo na Fursu.

V zgodnjih jutranjih urah so delavci postavili 22 ton težko jekleno konstrukcijo nadhoda ob Titovi cesti v dolžini 40,5 metra in širine 3,74 metra. Nadhod za pešče – vzhod bo celovito povezal infrastrukturo na tem območju z navezavo na obstoječe kolesarske in pešpoti.

FOTO: Mestna občina Maribor

Kot smo poročali že včeraj, bo s tem na širšemu območju zagotovljena potrebna infrastruktura za kolesarski in pešpromet. Zaključek del je predviden v sredini septembra, do 25. avgusta pa bo cesta C4 (za Europarkom) predvideno zaprta.

Kot so nam pojasnili na MO Maribor, je vrednost celotnega projekta okoli 363 tisoč evrov (brez DDV): “Za projekt je MO Maribor pridobila finančno podporo Kohezijskega sklada, preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v višini 206 tisoč evrov.”

Mestna občina Maribor je v sklopu izvajanja projekta dodatno naročila zunanjo kontrolo kakovosti za izdelavo jeklene konstrukcije, celovito ureditev javne razsvetljave in preureditev oziroma korekcijo temelja na priključku na obstoječo kolesarsko in pešpot na zahodni strani nadhoda. Glavni izvajalec je družba Adriaplan, d. o. o., iz Sežane, izvajalec jeklene konstrukcije je družba Petrič, d. o. o., Ajdovščina. Antikorozivno zaščito in barvanje izvaja podjetje Tekol iz Maribora.

Mestna občina Maribor sporoča, da bo Zaradi gradbenih del pri ureditvi Koroške ceste delna, na nekaterih delih pa tudi popolna zapora pločnikov in vozišča ter priključkov na odseku od krožišča s Strossmayerjevo ulico do križišča z Gosposvetsko cesto. Zapora bo veljala  veljala vse do 17. avgusta.

“Izvajalec, Družba Asfalti Ptuj, je namreč zaprosil za podaljšanje, saj del ni uspel končati v predvidenem terminu, do 31. julija.Voznike prosimo za dosledno upoštevanje začasne prometne ureditve ter za razumevanje in strpnost,” so zapisali na Facebook strani Mestne občine Maribor.

Kot smo že poročali lansko leto, je Mestna občina Maribor intenzivno pristopila k projektu nadhoda na Titovi cesti.

qrf

Objekt Nadhod za pešče – vzhod je namenjen zunajnivojskemu prečkanju priključne ceste C4 do Europarka, ob krožnem križišču na Titovi cesti v Mariboru. Kot so za naš medij pojasnili na Mestni občini Maribor bodo ta nadhod navezali na obstoječe kolesarske in pešpoti: “S tem bo na širšemu območju zagotovljena potrebna infrastruktura za kolesarski in pešpromet.”

Zaključek del je predviden v sredini septembra; v teh dneh pričakujejo, da se bo začela montaža konstrukcije nadhoda, zato bo predvidoma do 25. avgusta cesta C4 zaprta.

Kot nam še pojasnijo na MO Maribor, je vrednost celotnega projekta okoli 363 tisoč evrov (brez DDV): “Za projekt je MO Maribor pridobila finančno podporo Kohezijskega sklada, preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v višini 206 tisoč evrov.”

Mestna občina Maribor je v sklopu izvajanja projekta dodatno naročila zunanjo kontrolo kakovosti za izdelavo jeklene konstrukcije, celovito ureditev javne razsvetljave in preureditev oziroma korekcijo temelja na priključku na obstoječo kolesarsko in pešpot na zahodni strani nadhoda.

Glavni izvajalec je družba Adriaplan, d. o. o., iz Sežane, izvajalec jeklene konstrukcije je družba Petrič, d. o. o., Ajdovščina. Antikorozivno zaščito in barvanje izvaja podjetje Tekol iz Maribora.

Iz Policijske uprave Maribor so sporočili, da je sinoči, ob 19.50,na Ptujski cesti izven naselja Maribor, zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, padel 49-letni kolesar.

slika je simbolična

“Ob padcu se je lahko telesno poškodoval in so ga z reševalnim vozilom prepeljali v UKC Maribor,” so sporočili iz PU Maribor. Policisti so ugotovili, da je imel v organizmu 1,36 mg/l alkohola. Izdali so mu plačilni nalog.

Iz podjetja Marprom so sporočili, da bo v poletni sezoni je v strogem središču Maribora vsak dan na razpolago brezplačen prevoz z dvema ali celo tremi električnimi mini vozili Maister.

Dve vozili sta zaprti en poletni avtomobil pa je odprtega tipa. “Maistra lahko izkoristite kadarkoli med 8. in 20. uro in si tako z njim v vročih poletnih dneh olajšate pot po območju za pešce, ki bi jo sicer morali prehoditi. Zapelje vas lahko od Trga svobode do glavne tržnice – po prenovljenem Glavnem trgu in Koroški cesti – ali pa po Lentu med Vodnim in Sodnim stolpom,” so še dodali.

Do udobnega prevoza z Maistrom, ki je namenjen predvsem starejšim ljudem, gibalno oviranim in staršem z majhnimi otroki, vas loči le klic na telefonsko številko 030 700 035. Prav tako ga lahko ustavite, ko ga srečate v središču mesta, in voznika prosite, da vas zapelje do želenega cilja.