V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Sobota, 27. junij ob 12. uri, Čolnarna pod Športnim parkom Ruše že tradicionalno organizira pravo pravcato “Ruško plažo – Poletni dan športa”.
Vir: Športni park Ruše
CEZAM Ruše že tradicionalnoi prireja “pravo pravcato Ruško plažo – Poletni dan športa”, ki se se bo odvila na Čolnarni pod Športnim parkom Ruše. “Skupaj s Klubom študentov Ruš, Selnice ob Dravi in Lovrenca na Pohorju ter Občino Ruše pripravljamo nepozabno doživetje ob čudovitem ambientu reke Drave. Strokovnjaki iz društva PureSport bodo poskrbeli za varno veslanje s kajaki, kanuji in SUP-i na Dravi, vsa potrebna oprema vam bo brezplačno na voljo na sami lokaciji. Brata Malek iz športno – cirkuškega društva Eleja bosta s svojo animacijo zagotovo navdušila vse prisotne. Za kulinarično ponudbo in specialitete iz foodtruck-a pa bo skrbel OuiChef. Da pa se bomo počutili kot na pravi plaži, bo poskrbel DJ Toni Božanski s svojimi vročimi hiti,” so sporočili organizatorji.
“Začnite poletje z Ruško plažo!” pravi v.d. direktorja Lucija Smolnik.“Prireditev se bo izvedla v skladu s priporočili Nacionalnga inštituta za javno zdravje RS,” še sporočajo organizaotorji.
Na 14. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor bodo zdaj drugič obravnavali rebalans proračuna za leto 2020.
S tokratnim rebalansom namreč znižujejo proračun zaradi učinkov epidemije covid-19. Mestni svetniki pa bodo glasovali tudi o spremembi cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v MOM, pri kateri pa se cena za uporabnike ne spremeni.
Kot že več petkov, so tudi danes potekali protivladni protesti, tudi v Mariboru kjer se je skupaj zbralo nekaj več kot 300 protestnikov.
V Mariboru, na Trgu svobode je bilo tokrat občutno manj protestnikov na kolesih. Ponovno so zbirali podpise za odstop vlade, nekaj je bilo tudi napisov s kredo po tleh. Protestniki so nosili tudi transparente, a manj kot prejšnji teden. Napise “Smrt janšizmu! Svoboda vsem!” so tokrat razporedili okrog spomenika. Kot vedno je protestnike podprla tudi množica ljudi ob robovih trga. Skupaj se je zbralo nekaj več kot 300 protestnikov.
V primerjavi z ljubljanskimi protesti, kjer so bili danes nemiri že pred napovedano uro protestov, je bil mariborski protest precej mirnejši. “V Ljubljani je policija v celoti ogradila Trg republike. Nekaj protestnikov je ograjo prestopilo in v ograjenem delu bralo ustavo. Ker se kljub opozorilom policije niso umaknili, jih je ta fizično odstranila. Glavnina protestnikov pa se je za začetek preusmerila na Prešernov trg,” je poročal STA.
Več utrinkov iz Maribora si oglejte v videu in v fotogaleriji.
Na Svetem Primožu v Vuzenici so danes priredili proslavo in tradicionalno družabno srečanje policijskih veteranov osamosvojitvene vojne 91. Udeležili so se delavci in delavke v policiji, člani KUD MNZ Koroška, ter člani IPA RK Koroška. Proslavo so v počastitev 29. Obletnice samostojnosti RS pripravili v sodelovanju z Občino Vuzenica. Po krajšem kulturnem programu je sledilo družabno srečanje.
Dan policistov in policijskih veteranov obeležujemo 28. junija. Na ta dan se je pred devetindvajsetimi leti dogodil spopad za mejni prehod Holmec. To je bil eden izmed spopadov med slovensko osamosvojitveno vojno, ki je potekal med 27. in 29. junijem 1991 med pripadniki Slovenske policije in TO RS na eni strani ter pripadniki JLA na drugih za mednarodni mejni prehod Holmec. To je tudi eden najbolj obsežnih in intenzivnih spopadov celotne vojne. V spopadu je sodelovalo 62 pripadnikov JLA. Na slovenski strani je sodelovalo 81 policistov in 233 teritorialcev. Od tega sta 2 policista (Bojan Štumberger in Željko Ernoič) padla.
Danes so se na proslavi spomnili na padle policiste, proslavili dan samostojnosti, ter podelili plakete za dolgoletna dela v zvezi ali društvu Sever.
Družinsko trgovsko podjejte Jagros d.o.o. iz Rogaške Slatina letos beleži že 31 let poslovanja. Svoje poslovne enote ima predvsem na Štajerskem.
Danes odpirajo 41-to poslovalnico tukaj v Selnici ob Dravi, sicer pa so na mariborskem prisotni že s poslovalnicami v Bistrici ob Dravi, pod Pohorjem v Radvanju, v Prušnikovi, imajo večji center v Melju in poslovalnico v Šentilju, Sladkem vrhu in Dupleku.
Trgovine Jager so na Štajerskem poznane po svoji široki ponudbi, kakovostnih izdelkih in vedno nizkih cenah.
Pri ponudbi v trgovinah Jager dajejo prednost poleg kakovosti tudi izdelkom slovenskega in predvsem lokalnega porekla. Trgovine Jager so družinsko podjetje, katerega sedaj vodi že druga generacija treh bratov. Trgovine Jager sestavlja preko 800 članski kolektiv, ki pa se bo v prihodnje z odprtjem večje poslovalnice v Hočah ter odprtjem centralnega skladišča v Hočah še povečal.
Ob tej priložnosti danes tukaj predajamo v uporabo novi Supermarket Jager, kjer vam bodo nudili popolno ponudbo živil, svežega mesa in široko ponudbo tehnike, gradbenih materialov, kmetijskih strojev in vsega za vrtičkarstvo in kmetijstvo. V etaži pa je široka ponudba tekstila in obutve priznanih blagovnih znamk po ugodnih cenah.
V sklopu objekta bo tudi Kava Bar, kjer vam bodo nudili odlično kavico in ostale napitke.
Danes ob otvoritvi vas trgovine Jager in Kava bar Bistrica vabita, da se okrepčate s sveže pripravljenimi hamburgerji in v trgovini pa vas čakajo tudi degustacije priznanih dobaviteljev. Še posebej vabljeni k pokušini kvalitetnega kruha iz Ptujskih pekarn, kjer velja pekovska tradicija že od leta 1961. Danes ob otvoritvi so za vas pripravili posebne otvoritvene ugodnosti na vseh oddelkih, seveda pa se bodo trudili, da bodo vedno ugodni oz. vedno poceni, kar je tudi slogan podjetja Jagros .
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so danes odprli novo biokemijsko platformo na oddelku za laboratorijsko diagnostiko, kjer opravijo letno več milijonov preiskav različnih bioloških materialov. Z novo opremo bo mogoče hitrejše izvajanje preiskav.
Vojko Flis, direktor UKC Maribor, je izpostavil, da gre za enega najpomembnejših projektov v njihovi ustanovi v zadnjih letih v smislu tehnološkega posodabljanja opreme. Gre namreč za osrednji laboratorij v ustanovi, kjer analizirajo vzorce z vseh drugih oddelkov, zato njegovo delovanje vpliva na delovanje vseh drugih členov kliničnega centra. Flis je dejal: “Gre za tehnološko pridobitev, ki bolnikom v regiji omogoča sodobne načine ugotavljanja bolezni, pa tudi sodobne načine zdravljenja bolezni, saj je številne sodobne laboratorijske preiskave treba opravljati tudi med samim zdravljenjem. Na ta način je mogoče zdravljenje tudi spremljati.”
Otvoritev biokemijske platforme Oddelka za laboratorijsko diagnostiko UKC Maribor. Foto: Nina Bračič, UKC Maribor
Nove, popolnoma avtomatizirane linije za izvedbo laboratorijskih preiskav so na oddelku za laboratorijsko diagnostiko zelo veseli, saj je bila dosedanja oprema dotrajana in so skoraj vsakodnevno potrebovali pomoč serviserjev, so zapisali na STA.
Postopek nabave je kljub pozivom k nujnosti posodobitve opreme trajal več let, saj so preigravali več možnosti, na koncu pa so se namesto za nakup odločili za večletni najem opreme. “Številne sodobne ustanove gredo v najem sodobne tehnološke opreme, ker ta oprema preprosto prehitro zastareva,” je dejal Flis. “Najemi nam omogočajo hitrejšo menjavo opreme, česar v tej ustanovi prej nismo poznali, in upam, da bomo v to smer šli tudi pri zagotavljanju nujno potrebne opreme na ostalih oddelkih,” je dodal.
Celotna investicija znaša okoli 3,5 milijona evrov,UKC Maribor pa jo krije z lastnimi sredstvi. To je po Flisovih besedah precej ugodno glede na prve ocene investicije, ki so se sicer gibale okoli sedem milijonov evrov.
Predstojnik oddelka za laboratorijsko diagnostiko Maksimiljan Gorenjak je kot glavno prednost nove biokemijske platforme izpostavil večjo hitrost in zanesljivost preiskav. “Pridobili smo izredno sodobno tehnološko platformo, ki za zaposlene pomeni varnejše, zanesljivejše in posledično bolj sproščeno delo,” je dejal.
Njihov laboratorij deluje brez prekinitev, 24 ur na dan vsak dan v tednu, in letno opravi okoli tri milijone preiskav oziroma posreduje okoli pet milijonov rezultatov. “Dnevno gre iz te linije okoli 14.000 rezultatov,” je pojasnil predstojnik.
Vir: STA
Nevarnost za okužbo z novim koronavirusom, ki je za skupine večja, imajo v mislih tudi organizatorji letovanj za otroke.
Slika je simbolična Vir: pixabay.com
Nekateri so se že odločili, da ga letos ne izvedejo. Med njimi sta mariborski Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine Idrija, so za STA potrdili v Mariboru in Idriji.
“Težko odločitev smo sprejeli po skrbnem preučevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji kot tudi Hrvaške in po ugotovitvi, da narava druženja in število otrok na letovanju predstavlja preveliko tveganje za morebiten izbruh in širjenje novega koronavirusa med vsemi udeleženci,” so v mariborskem Rdečem križu zapisali na družbenem omrežju Facebook.
V krovni organizaciji Rdečega križa, kjer želijo tudi letos čim več otrokom iz vse Slovenije zagotoviti počitnice v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič, pa medtem skupaj iščejo najboljše rešitve. Podrobnosti bodo zato sporočili naknadno, so v Rdečem križu Slovenije napovedali za STA.
Na Debelem rtiču sicer med šolskimi počitnicami tako kot v preteklih letih tudi letos pričakujejo skupine otrok, ki bodo prišli na zdraviliško letovanje, in otroke iz manj spodbudnih okolij, ki jim različni donatorji omogočijo teden dni počitniških dni ob morju.
Organizacijo letošnjih letovanj pa je odpovedala tudi Zveza prijateljev mladine (ZPM) Idrija, ki otroke sicer vozi na počitnikovanje v Sečo pri Portorožu in Poreč na Hrvaškem. “Ko smo se morali odločiti za ali proti letovanju, smo se zaradi večje varnosti otrok odločili, da letovanja letos ne bo,” je za STA dejala Sabina Vidmar iz ZPM Idrija.
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pa se je odločila, da bo vse otroke peljala le v letovišče v Savudrijo, medtem ko so jih prvotno nameravali peljati tudi v Poreč. V Savudriji je namreč več prostora tako na plaži kot okoli počitniškega doma. Ocenili so, da bodo tako lažje zagotavljali potrebno razdaljo med otroki, so za STA navedli v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, kjer pa drugih informacij o odpovedih letovanj zaenkrat nimajo.
VIR: STA
V soboto, 20. junij 2020, bo v Vodolah na posestvu Sončni raj tretji Medeni dan, ki bo ponudil animacijo in program vse od 10. naprej pa do 16. ure. Za dobro počutje bodo skrbeli Tanja Žagar kot glasbena gostja in športnik Filip Flisar, čez dan pa se bodo zvrstila tudi razna predavanja. Poskrbeli pa so tudi za animacijo za otroke.
Z Medenim dnevom se bodo na posestvu spomnili na svetovni dan čebel, in sicer na površinah Medenega parka, kjer so zasadili skupno več kot 10.500 sadik izključno avtohtonih medonosnih rastlin. Te bodo čebelam zagotavljale možnost opraševanja in naravnega razmnoževanja. Ustvarjalci želijo ohranjati slovensko tradicijo in ustvarjati trajnostni učni park za otroke, mladino in odrasle.
V soboto bodo otrokom ponudili raznovrstne animacije za otroke, lutkovne predstave, poslikave obraza, adrenalinska napihljiva igrala in zipline Čebelji let, ki ga bo tokrat nadgradil s svojo prisotnostjo Filip Flisar. Odrasli obiskovalci pa bodo v tem času lahko obiskali različne delavnice in zanimiva predavanja.
Svoje domače izdelke bodo ponujali različni lokalni ponudniki. Letos prvič bo v času Medenega dneva obratovala tudi Fontana vin z degustacijo lokalnih vin. Ob koncu dneva pa bo nastopila še Tanja Žagar. Za hrano bo poskrbela ekipa restavracije Meeting pub & restaurant.
Medeni dan se bo pričel ob 10. uri in se zaključil s koncertom Tanje Žagar, ki bo ob
16. uri. Na posestvo in z njega bo vsake pol ure vozil brezplačen avtobus z avtobusne postaje pod nakupovalnim središčem Europark do posestva Sončni raj in obratno.
Program predavanj in drugih prireditev:
11.00 – Boris Vene – Kriza kot darilo, kriza kot odskočna deska (medsebojni odnosi,
zdravje in obilje) – 180 minut
11.00 – Miša Pušenjak – Vrtičkarstvo (moderno vrtičkarstvo) – 60 minut
11.00 – Simona Tomažič – Ključi do zdravja (predavanja z delavnico) 60 minut
12.00 – Sonja Turnšek – Predstavitev Access Bars in telesnih procesov Access
Consciousnessu – 60 minut
12.30 – Stane Benedetič – Bela jelka kraljica gozdov in uporaba v praksi – 60 minut
13.00 – Lutkovna predstava – Šivilja in škarjice – 35 minut
14.00 – Tanja Bagar – Kanabidoidi v vsakdanjem življenju (konoplja in CBD) – 60 minut
14.00 – Dušan Donko – Tai chi – 60 minut
15.00 – Brigita Lorenčič – Predstavitev joge obraza
16.00 – koncert s Tanjo Žagar – 120 minut
18.30 – zadnji avtobusni prevoz (iz Posestva SONČNI RAJ smer Europark)
Vstopnina za Medeni dan
Da bi se izognili množičnemu plačevanju vstopnine na posestvo, predavanj in zipline-a na samem dogodku, so se organizatorji odločili, da letos ponudijo vstopnice za celoten dogodek že v predprodaji preko spleta. Cena se gibljejo od osnovne, ki znaša 5 evrov za odrasle in 4 evre za otroke, do najdražje, ki znaša 20 evrov za odrasle in 10 evrov za otroke, odvisno od izbranega paketa. Podrobnosti o nakupu in paketih so na spletni strani www.medenidan.si.
Na seji občinskega sveta Občine Ruše so z desetimi glasovi za in osmimi proti občinski svetniki v prvi obravnavi odločali o odloku o ustanovitvi javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo Rast Ruše, z enakim številom glasov za in sedmimi proti pa so sprejeli tudi akt o spremembah in dopolnitvah akta o ustanovitvi javnega zavoda CEZAM, ki je prav tako danes doživel prvo obravnavo. Predvsem ob točki o ustanavljanju javnega zavoda Rast Ruše, ki bi prevzel dejavnosti, ki jih že izvaja CEZAM in različne druge organizacije in društva v Rušah, se je razvnela tudi razprava o upravičenosti ustanovitve novega zavoda, tako s finančnega kot predvsem vsebinskega razloga. Razpravo je zaključil občinski svetnik Blaž Sternad z ugotovitvijo, da bodo tisti, ki bodo imeli kaj od tega zavoda, glasovali za, ostali pa bodo proti.
Samo gradivo načrtovanega novega javnega zavoda Rast Ruše je predstavil nekdanji direktor Cezama in sedanji direktor zavoda Hram v Selnici ob Dravi Mihael Kranjčevič. Predlagatelji ustanovitve novega zavoda Rast Ruše so svetniške skupine Neodvisna lista #SKUPAJ, Socialni demokrati, 2 x 2 – Neodvisna lista in
svetnik Danilo Lešnik (NLVP). Kot razlog za sedanji predlog ustanovitve novega javnega zavoda je na seji Kranjčevič navedel, da bi se nov javni zavod ukvarjal z dvema dejavnostma, ne pa tako kot Cezam z več dejavnostmi, ki o njegovih besedah sodijo v več resornih ministrstev in naj bi zato težje dobili sredstev. Po njegovih besedah bi imel nov javni zavod poudarek na socialno-varstvenih programih.
Veliko pomislekov občinskih svetnikov ob ustanavljanju novega javnega zavoda v Rušah
V dolgi razpravi pa je kar nekaj občinskih svetnikov izrazilo pomisleke proti ustanavljanju novega zavoda. Tako je Barbara Jert dejala, da ne vidi razloga, da ne bi vseh dejavnosti, ki so navedene v gradivu, izvajal Cezam.
Županja Občine Ruše Urška Repolusk je odgovorila Jertovi, da je to del reorganizacije.
Ali ustanovitev in delovanje novega javnega zavoda res ne bosta imela posledic na občinski proračun?
Predlagatelji niso v svoji predstavitvi novega zavoda z nobeno besedo predstavili finančne konstrukcije zavoda, tako se sploh ne ve, koliko bo ta zavod stal. Zapisali pa so, da ne bo nobenih novih posledic za občinski proračun. A vprašanje je na mestu, saj bo tak zavod poleg zaposlenih potreboval tudi direktorja, računovodstvo, pravno svetovanje itd. Tega se je v razpravi dotaknil občinski svetnik Darko Knez.
Obstaja pa velika možnost, da bo Cezam izgubil sredstva Urada za mladino, prav tako pa bodo izgubljena sredstva ministrstva za kulturo. Prav tako je zanimivo, da je tudi revizorka Cezama pohvalila delo na področju kulture, sedaj pa se to področje obstoječemu javnemu zavodu Cezam odvzema.
Zavod dobrodošel, če bodo imeli občani od njega korist
Da bi bil nov javni zavod dobrodošel, pa je menil občinski svetnik Martin Lesjak, dejal je, da bi rad, da bi imeli občani od obeh zavodov korist.
Prav tako podpira ustanovitev novega zavoda tudi Jernej Ajd, občinski svetnik iz 2 x 2 – Neodvisne liste, ki je ena od predlagateljic ustanovitve novega javnega zavoda.
Občinski svetnik Levice Drago Bolčina pa je sicer pozdravil možnost novega javnega zavoda, a ob tem povedal mnenje njegovega lokalnega odbora Levice, ki je bilo nasprotno od njegovega.
Tudi nov javni zavod bi imel dejavnosti, ki spadajo pod različne resorje in ministrstva
Razpravi se je s svojimi dvomi pridružila tudi občinska svetnica Silverija Belčič in vprašala, ali je občina Ruše sploh toliko velika in ali ima take potrebe, da bi imeli še en javni zavod. Prav tako se je obrnila na poročevalca Kranjčeviča, čemu je trdil, da prej ni mogel kandidirati na javnih sredstvih za sredstva, ki so jih dala različna ministrstva. Ajd pa je povedal, da bi se lahko zdaj lotili drugače.
Kdo bo imel od novega zavoda koristi?
Pa vendar vse to ni motilo niti predlagateljev na čelu s Kranjčevičem. Ob koncu razprave, ki jo je prekinila županja Občine Ruše Urška Repolusk, se je oglasil še občinski svetnik Blaž Sternad, ki je izpostavil mnenje, da bodo za ustanovitev novega javnega zavoda “glasovali za tisti, ki boste nekaj imeli od tega, tisti, ki nekako ne bomo imeli nič od tega, pa bomo proti.”
Pestri dnevi v Ljudskem vrtu se nadaljujejo, potrjen je že drugi nov nogometaš za novo zgodbo – Ilija Martinović, so sporočili na klubski spletni strani. Kot poudarjajo postavljamo temelje prihodnjega projekta, po vratarju je bila na vrsti obrambna vrsta.
FOTO: NK Maribor/Facebook
“Ko je Ilija tvoril štopersko navezo, je imel Aluminij po jesenskem delu letošnje sezone obrambo z najmanj prejetimi zadetki v ligi. To govori o njegovi nogometni kvaliteti, sam pa menim, da ima potencial za naslednje korake naprej, ki jih lahko v Mariboru ustrezno izrazi. Iskali smo branilca z njegovimi značajskimi lastnosti in ga v našli v Iliji, ki prihaja kot prost igralec,” je za nkmaribor.com, o kadrovski potezi povedal športni direktor Oliver Bogatinov.
Ilija Martinović je star 26 let, odigral je 75 tekem na slovenskih igriščih. Branilec je podpisal pogodbo, veljavno do poletja 2023.
“Za menoj so 3 sezone pri Aluminiju, dobro sem seznanjen z ligo, zato ne bom imel večjih težav pri prilagajanju, saj poznam veliko igralcev in celotno okolje. Tukaj sem dozorel kot nogometaš, Slovenija mi je veliko pomagala. Napredoval nisem le nogometno, ampak sem se izpopolnil tudi kot oseba, v življenjskih navadah. Vem, kam prihajam in se veselim izziva. Že od prej poznam Maribor kot klub, še iz časov igranja v Ligi prvakov in v evropskih tekmovanjih. Tudi moj prijatelj iz otroštva, Marko Janković, ki je tukaj igral, mi je povedal veliko lepega. Da gre za velik klub, na vseh področjih,” jeob predstavitvi dejal črnogorski branilec za klubsko spletno stran.
Danes popoldne so bile v Mariboru volitve nadomestnega državnega svetnika, predstavnika lokalnih interesov v tretji volilni enoti. Največ glasov je dobil Željko Vogrin, ki bo nadomestil Franca Kanglerja.
Željko Vogrin bo po nastopu funkcije nadomestnega državnega svetnika nadomestil Franca Kanglerja, ki je od marca imenovan za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu in tako ne more biti več državni svetnik. Občinski sveti devetih občin so sicer določili svoje kandidate, med vsemi pa je zmagal Vogrin, ki je pravzaprav tudi Kanglerjev strankarski kolega in nekdanji načelnik mariborske upravne enote.
Hoška Magna, kjer proizvodnja stoji že od začetka izbruha epidemije, tudi v naslednjih tednih še ne bo začela z delom. Vodstvo podjetja je zato okoli 200 zaposlenim na današnjem zboru delavcev ponudilo začasne alternativne možnosti – okoli 30 jih bo še naprej ostalo v Hočah, ostalim pa bodo do zagona proizvodnje omogočili delo v graški tovarni.
Kot je po zboru delavcev povedal prvi mož hoške družbe David Adam, želijo začasne negotove razmere kar najbolj mirno preživeti, zaradi česar so se vsem zaposlenim odločili ponuditi delo v svoji graški tovarni. Zagotovil je, da ne bodo odpuščali, pač pa bodo za vsakega zaposlenega poiskali najboljšo možno individualno rešitev.
“Da bi lahko postopke izpeljali na čim boljši način, smo danes že izpeljali prve sestanke s predstavniki sveta delavcev in sindikata,” je dejal Adam. Pogovore s sodelavci bodo opravili v naslednjih tednih, do takrat pa bo večina še naprej na delo čakala doma.
podpredsednik Magne Europe Dieter Althaus in vodja Magninega projekta v Sloveniji David Adam
Adam je še zagotovil, da se bodo trudili zaposlenim čim bolj olajšati razmere, da se bodo ti lažje odločili za vožnjo v Gradec, tudi z organiziranim avtobusnim prevozom. Čeprav glede na signale z današnjega zbora delavcev ne pričakuje, da bi delavci množično zavračali ponujeno možnost, pa se tistim, ki je ne bi sprejeli, obeta prekinitev pogodbe iz poslovnih razlogov.
Kako dolgo bo trajalo, da bi v Hočah, kjer so pred epidemijo lakirali karoserije za Jaguarja, lahko znova stekla proizvodnja, Adam ne more napovedati, saj je to odvisno od nadaljnjega razvoja avtomobilske industrije v naslednjih mesecih. Je pa zagotovil, da sedanje stanje nikakor ne vpliva na njihove nadaljnje načrte v Hočah. Še naprej namreč verjamejo v to lokacijo in nadaljujejo vse postopke za pridobitev dovoljenj za drugo fazo, prav tako se bodo potrudili izpolniti vse obveze iz prve faze.
Sicer pa so se tudi v graški Magni pred časom razšli z okoli 150 agencijskimi delavci, tako da so tudi tam razmere na določenih programih težavne. Z omenjenim zmanjšanjem števila pogodbenih delavcev so na nek način omogočili prezaposlitev svojih delavcev iz Hoč, saj želijo ohraniti tukajšnjo dobro ekipo.
Sestanka z vodstvom hoške družbe se je udeležil tudi vodja sindikata KSS Gvido Novak, s katerim so pred izbruhom epidemije podpisali kolektivno pogodbo. Po njegovih besedah so se z vodstvom danes sestali že četrtič, kar se mu zdi zelo pohvalno, saj so bili zaposleni o dogajanju ves čas sproti informirani.
“Reševanja razmer so se glede na današnji predlog lotili zelo pozitivno, saj bodo vsem ponudili delo v Gradcu, govora o odpuščanju pa ni bilo. Za vsakega bodo skušali najti rešitev, kar ocenjujem kot zelo pozitivno,” je dejal Novak, ki ocenjuje, da bodo delavci v veliki večini sprejeli ponujene možnosti, saj bodo tako obdržali zaposlitev v Hočah.
Po njegovih besedah so tudi delavci, glede na okoliščine, zadovoljni, saj so v Gradcu nenazadnje odpuščali agencijske delavce, da bodo lahko tja odšli slovenski delavci. Prav tako ne glede na epidemijo postopki širitve tovarne tečejo normalno naprej, so jim pa po Novakovih besedah povedali, da je predlagani ukrep predviden do konca leta, ko naj bi postalo bolj jasno, kako se bodo popravile razmere.
Izvršni direktor za kadre pri graški Magni Jörg Tutner je povedal, da je pri njih trenutno zaposlenih 8500 ljudi, od tega okoli 1400 iz Slovenije, na katere so zelo ponosni. Odpuščali niso, so se pa zaradi razmer za sodelovanje zahvalili delu agencijskih delavcev, čeprav se ves čas trudijo za vsakega zaposlenega.
V podjetju so se med ukrepi sicer odločili za skrajšanje delovnega časa, avstrijska vlada pa je z ukrepi zagotovila, da zaposleni prejmejo med 80 in 90 odstotkov svoje plače. Ker imajo v Gradcu več programov, se razmere v njih precej razlikujejo. “V nekaterih delajo že stoodstotno, v drugih pa le okoli 50-odstotno,” je dejal Tutner in dodal, da je v sedanjih razmerah, ki jih še nikoli nismo doživeli, težko napovedati, kako se bodo zadeve v avtomobilski industriji odvijale v jesenskem času.
Vir: STA
Včeraj, malo pred poldnevom, je v enem od gostinskih lokalov v Mariboru prišlo do pretepa med dvema udeležencema. V pretepu se je 50-letnik hudo telesno poškodoval in so ga z reševalnim vozilom prepeljali v UKC Maribor.
Slika je simbolična
Policisti so popoldan prijeli še drugega udeleženca pretepa, 39-letnega Mariborčana in ga pridržali. Po do sedaj zbranih podatkih je med omenjenima prišlo do pretepa v gostinskem lokalu. Med prerivanjem sta padla po tleh, ob tem pa se je starejši na razbitinah kozarcev oz. kavnih skodelic hudo porezal po roki. Zaradi velike izgube krvi je njegova poškodba opredeljena kot posebno huda. Kriminalistična preiskava še ni zaključena, poteka pa v smeri utemeljitve kaznivega dejanja povzročitev posebno hude telesne poškodbe iz malomarnosti.
Klub mariborskih študentov bo v petek, 19. 6. 2020, ob 21.30, v Vetrinjskem dvoru Maribor priredil Frišn Stand UP s tremi gosti, ki nas bodo ob koncu karantene dobro nasmejali. Iskanje razlogov za zabavo in smeh, je bilo v zadnjih nekaj mesecih, zaradi razmer, ki so nas obkrožale, precej nemogoče.
Foto: Facebook KMŠ
Ob počasnem sproščanju ukrepov, je iz dneva v dan lažje najti vir zabave, ki nas sprosti, nasmeji in nam omogoči večerno sprostitev med ljudmi. Na Frišnem Stand Up-u nas bodo zabavali trije komiki, Marko Žerjal, Žan Papič in David Gorinšek. Gostje bodo poskrbeli za sproščen večer brez skrbi, ki je namenjen vsem. Na dogodku bo poskrbljeno tudi za pijačo. Za udeležbo na dogodku je potrebna karta, ki jo lahko kupite še jutri, v petek, 19. 6. 2020, pred vhodom na dogodek, med 20.00 in 21.30. Cena je 5 € za člane društva KMŠ in 8 € za ne člane. Dogodek bo izpeljan v skladu z vsemi varstvenimi predpisi za preprečevanje širjenja virusa COVID-19.
Na 14. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor bodo zdaj drugič obravnavali rebalans proračuna za leto 2020. S tokratnim rebalansom namreč znižujejo proračun zaradi učinkov epidemije covid-19. Mestni svetniki pa bodo glasovali tudi o spremembi cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v MOM, pri kateri pa se cena za uporabnike ne spremeni.
Učinke epidemije covid-19 na proračun Mestne občine Maribor je danes predstavila vodja Urada za finance in proračun MOM Mateja Cekič.
Direktnih učinkov epidemije covid-19 je namreč za slab milijon, z naslova turistične takse, najemnin poslovnih prostorov in gostinskih lokalov, parkirišč in glob. Posredni učinki na proračun pa se kažejo z naslova vplačil dobičkov ter prodaje premoženja za skoraj pet milijonov. Temu so prilagodili odhodkovno stran.
Spremembe v odloku pa so tudi zaradi soglasja za zadolževanje podjetja Nigrad, pri katerem gre za finančni lizing.
Na 14. redni seji pa bodo glasovali tudi o spremembi cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v Mestni občini Maribor. Za uporabnike te storitve se njihovo plačilo ne bo spremenilo. Razliko do nove cene bo plačala Mestna občina Maribor.
Zdaj, po zaključeni epidemiji, pa ponovno pričakujejo večje povpraševanje za to storitev.
Dijaki Lesarske in gozdarske šole Maribor so včeraj v Betnavskem gozdu namestili gnezdilnice za divje opraševalce, ki so si jih tekom šolskega leta zamislili in izdelali iz povsem trajnostnih materialov.
Pri nameščanju več kot 50 trajnostnih gnezdilnic so se jim pridružili zaposleni družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), ki je izdelavo gnezdilnic tudi omogočila. V SiDG se zavedajo negativnih posledic izumiranja divjih opraševalcev, ki nam skupaj s čebelami zagotavljajo vsako tretjo žlico hrane. Zato so se po lanski uspešno izvedeni sadnji medovitih dreves v Betnavskem gozdu odločili letos pomagati preživeti tudi divjim opraševalcem. Prav tako pa so projekt podprli tudi na Mariborskem vodovodu.
Divji opraševalci namreč »delajo« – oprašujejo tudi v mrazu, vetru in dežju, ko čebele niti ne zapustijo svojih panjev. Poleg tega oprašujejo številna sadna drevesa in rastline, ki jih čebele zaradi prekratkega žela ne morejo. Med doslej prezrte divje opraševalce sodijo čmrlji, metulji in več kot 500 vrst čebel samotark, ki izumirajo tudi zaradi pomanjkanj bivališč, kar neposredno ogroža našo prehranjevalno verigo.
Nedavna raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pokazala na nujnost ohranjanja pestrosti opraševalcev kot edine učinkovite strategije zagotavljanja zanesljivega opraševanja. V številnih deželah je problem pomanjkanja opraševalcev tako pereč, da sadno drevje že oprašujejo s pomočjo ljudi (Kitajska). “Opraševanje žuželk je nepogrešljiva ekosistemska storitev, v Sloveniji samo v kmetijstvu ovrednotena na okoli 120 milijonov evrov letno. Poleg medonosne čebele so za opraševanje ključnega pomena tudi divji opraševalci, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi sprememb v okolju, populacije in pestrost divjih opraševalcev upadajo, zaradi česar je dolgoročno ogrožena tudi stabilna pridelava hrane in s tem prehranska varnost,” so ob raziskavi o pomenu divjih opraševalcev zapisali na kmetijskem ministrstvu. “Čmrlji in čebele samotarke živijo tudi v mestih, ki sploh niso slab življenjski prostor, sploh če ga primerjamo z intenzivno obdelovano kmetijsko krajino. Vrtovi in parki so od pomladi do jeseni polni cvetočih rastlin, primanjkuje le gnezdilnih mest, in to tako zelo, da so čmrlji pripravljeni gnezditi celo visoko na balkonih stopnic.« Poleg tega pa dr. Bevk še poziva:” Namesto angleške trave imejmo na vrtu raje čim več cvetočih, medovitih rastlin. Sončnic, žametnic, facelijo, sivko, deteljo, jagodičevje, sadno drevje…,” je povedal Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
Projekt pa so podprli tudi na Mariborskem vodovodu. Kot je povedal direktor Danilo Burnač. “Mariborski vodovod je družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi. Vsi ti projekti, ki vključujejo naravo, ekologijo, so za nas tudi pomembni s preprostega vidika; v kolikor čebele opravljajo svoje poslanstvo sta seveda tudi voda in narava zdrava, zato je pomembno tudi zato, da mi oskrbujemo varno in zdravo pitno vodo. V lanskem letu smo z akcijo “Sem sprememba” začeli ta projekt tako, da smo posadili 200 medovitih rastlin, grmovnic in dreves, ki so izključno namenjeni za potrebe čebelarstva. V letošnjem letu to nadaljujemo na območju kjer načrpamo 7 procentov pitne vode za celoten sistem,” je povedal Burnač.
Večjo učinkovitost divjih opraševalcev je ugotovila skupina 50 raziskovalcev z vsega sveta, ki so analizirali opraševanje 41 kmetijskih rastlin na 600 poljih na petih celinah. Med drugim so ugotovili, da so čmrlji so v Evropi najpomembnejši divji opraševalci. V Sloveniji je najdenih kar 35 vrst teh nenadomestljivih obiskovalcev cvetov.
Občina Muta nadaljuje prizadevanja za projekt vodooskrbe petih občin Zgornje Dravske doline, v katerega je vključila tudi hribovski vodni vir z obmejnega območja na avstrijski strani. V teh dneh je začela gradnjo 380 metrov cevovoda na avstrijski strani, vključno z vodnim zajetjem in merilno napravo. Ta del naložbe je vreden 141.000 evrov in ga krije Občina Muta.
Občina Muta si prizadeva za dopolnitev skoraj 50 milijonov evrov (bruto) vrednega projekta vodooskrbe petih občin Zgornje Dravske doline, ki je podprt s sredstvi države in evropskega kohezijskega sklada. Občine naj bi ga po podaljšanem roku zaključile februarja prihodnje leto. Pri tem pa Občina Muta vztraja, saj si, kot je povedalžupan Mirko Vošner, prizadeva za zdravo pitno vodo za svoje občane, pa tudi za občane drugih občin, če bodo tako želeli.
“Rešiti moramo še nekaj administrativnih ovir,” je na včerajšnji novinarski konferenci ob občinskem prazniku dejal župan Vošner. Poudaril je, da mora ministrstvo prepoznati, da je sprememba projekta možna in da ne ogroža zastavljenih ciljev projekta.
Medtem se je občina, ki ima že pridobljena vsa potrebna dovoljenja, deloma že sama lotila izvedbe načrtov in krije stroške naložbe na avstrijski strani, medtem ko za okoli 500 metrov vodovoda na slovenski strani, to je od državne meje do priključka novega vodnega vira iz Avstrije na obstoječe omrežje v Sloveniji, pričakuje, da ga bo lahko vključila v skupni projekt.
Na Občini Muta imajo sicer še več projektov. Zaključujejo komunalno ureditev južnega dela industrijske cone Muta in nadaljujejo urejanje sekundarne kanalizacije na nekaterih območjih občine. Pod okriljem direkcije za infrastrukturo nadaljuje izgradnja dela Dravske kolesarske poti, kjer trenutno rešujejo še dve ozki grli na predvideni trasi. V zvezi s tem je župan izpostavil tudi nujnost, da tudi lokalni prebivalci in podjetniki prepoznajo, da ob izgradnji kolesarske poti zagotovijo oz. ponudijo tudi potrebno spremljajočo turistično in servisno dejavnost, tako da se bodo kolesarji ustavili pri njih.
Obnavljajo in urejajo pa tudi dvorec Kienhofen v središču Mute, v katerem so poleg prostorov občine še prostori nekaterih drugih ustanov in društev oz. bodo ti še urejeni. Dodatno bo k dvorcu v prihodnjih dveh letih dograjen nov gasilski muzej, prihodnji teden pa naj bi začeli z rušenjem starega gasilskega muzeja, ki je neposredno ob Kienhofnu. Vrednost naložbe je ocenjena na dobrih 150.000 evrov.
Med najzahtevnejše občinske projekte, kot je to opisal župan, pa spada aprilski dogovor o nakupu dobrih 4000 kvadratnih metrov velikega pozidanega zasebnega zemljišča v središču Mute v bližini šole in vrtca. “Lokacija je izrednega pomena za zagotavljanje možnosti širitve tako šolske kot predšolske dejavnosti, prav tako za potrebe izvajanja drugih socialno-varstvenih storitev,” poudarjajo na občini, ki bo zemljišče dokončno prevzela predvidoma jeseni 2022.
Vir: STA
V četrtek je v Rušah napovedana 10. redna seja občinskega sveta. Na vabilu je moč razbrati, da je med točkami dnevnega reda tudi predstavitev podjetja SeneCura, ter Sklep o podpori in strinjanju občine z namero ponudnika za opravljanje institucionalnega varstva za starejše v Občini Ruše. Kot tudi predlog za dvig cene oskrbe na domu.
Slika je simbolna. Vir: shutterstock
V Rušah je v trenutnem načrtu gradnja doma za starostnike s strani zasebnega investitorja s koncesijo. Projektna skupina, ki jo je imenovala županja Urška Repolusk, je namreč podprla podjetje SeneCura, katere storitev pa bo po podatkih kar več 1000 evrov dražja za oskrbovanca na leto. Dom Danice Vogrinec, ki se je sicer z namenom odpiranja novih enot prijavil na razpis za širitev pralnice in kuhinje pa je očitno iz neznanega razloga odpadel iz načrtov.
Marjana Poropat Kotnik iz Desusa je bila članica projektne skupine in je glasovala za Dom Danice Vogrinec, saj jo je predstavitev direktorja prepričala, da je to najboljša rešitev za Ruše. A sta bili s kolegico iz VDC Polž iz Ruš preglasovani.
Poropatova še meni, da mnenje skupine ni merodajno za odločitev. „V Desusu podpiramo javni zavod, ki je za starejše bolj prijazen in cenejši. To pomeni najmanj 100 evrov manj na mesec za oskrbovance oz. njihove družine, saj marsikdo odnjih nima dovolj denarja in potem ta strošek pade na otroke ali druge sorodnike. Če pa tudi oni nimajo dovolj pa občina Ruše.“
Meni, da je zelo pomembno kakšen dom bodo zgradili in da so upokojenci naklonjeni javnemu domu. Pove nam tudi, da ve, da so v prednosti na ministrstvu za delo, socialne zadeve in enake možnosti, saj so edina upravna enota brez doma za starostnike.
Z njo se strinjajo tudi v Društvo upokojencev Ruše, Draga Fabjan nam pove: “Iz trenutnih podatkov, ki jih imamo, bi naj bil dom SeneCure, ki bi naj prišli v Ruše, trenutno na dan dražji 4 evre, to je na mesečni ravni 120 evrov, to si jih lahko zelo malo privošči. Konec koncev se nam bo zgodilo to, da če bo dom gradil tujec, da bodo v domu domovali Avstrijci in tisti, ki si lahko to privoščijo, naši ljudje pa bodo morali iti drugam, ali pa bodo doma životarili.”
Draga Fabjan
Koalicija z županjo očitno ne prisluhne željam svojim občanom. Gre preko vsega, da bo dom stal in bo s tem uresničila svojo volilno obljubo, ker lahko argument „Glede na predvolilno obljubo, da se dom v tem mandatu zgradi, osebno podpira Sinekuro,“ preberemo iz javno dostopnega dokumenta, ker z zgoraj citiranim stavkom pojasnijo podporo svetnika iz koalicije.
Zasebni dom za starostnike, ki bi bil precej dražji za oskrbovance, bi tako bil namenjen le tistim ki bi si to lahko privoščili, kar pa verjetno ne velja za povprečnega upokojenca iz Ruš, s katerimi se je sicer županja rada fotografirala in fotografije objavila na družbenem omrežju.
Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, nam zatrdi, da je storitev v javnih zavodih enako, če ne celo bolj kvalitetna. Je pa ključna razlika v ceni: „Seveda ključna razlika je v ceni. Strošek financiranja, ki gre v primeru investicije zasebnega kapitala ali domačega, ali tujega, ki pričakuje kapitalske donose. Kadar so sredstva zagotovljena v državnem proračunu je potem dom zaradi tega, ker si stroška najema kredita ne vračuna v ceno storitve, cenejši. Ruška občina in upravna enota sta pravzaprav edina, ki v Sloveniji nimata svojega doma za starostnike. Povsem jasno je, da na stališče računskega sodišča in tudi z zadnjimi naklonjenimi izjavami izjavami ministra, ki je javno povedal, da bo država začela z gradnjo domov za starejše, seveda to za Ruše edinstvena priložnost. Sam si ne znam predstavljati, da bi kdo koli drug bil v prioriteti kot prav ruška upravna enota. Predvsem zaradi dejstva, ker se bo toliko državnih domov zgradilo v relativno kratkem času.“
Očitno je tudi namera država, da se enota Doma Danice Vogrinec širi, saj so dobili sredstva za širitev kuhinje in pralnice, ki je ravno bila v teh dneh zaključena. V začetku tega meseca je tudi minister za delo Janez Cigler Kralj javno povedal, da pripravljajo podlage za dokončanje gradnje dveh in izgradnjo petih novih domov za starejše.
Upokojenci v Rušah se sprašujejo, ali županjo Urška Repolusk res skrbi socialni status starostnikov, kot je rada poudarjala, saj je za četrtkovo sejo predlagala tudi dvig cene oskrbe na domu. Z vprašanji in zaprosilom za izjavo pred kamero, smo se obrnili tudi na občino Ruše, od koder pa so nam, po več kot 24 urah od zaprosila, odgovorili, da izjave pred kamero ne bodo podali, da pa naj jim posredujemo vprašanja na katera bodo odgovorili v zakonskem roku.
DODANO (18.6.2020 ob 12.15)
Odziv Nataše Hiter Ravnjak: “S strani občine Ruše sem bila imenovana v projektno skupino kot fizična oseba in ne kot predstavnica zavoda VDC POLŽ Maribor, moje delovanje v tej skupini nima nobene povezave z VDC POLŽ(em) Maribor. “
Glavni trg in Koroška cesta v Mariboru že dobivata končno prenovljeno podobo. Zapleta se pri dokončanju fontane, bi pa glavnina del po napovedih podžupana Sama Petra Medveda morala biti ta mesec zaključena.
Veliko smo že slišali na temo dodatnih zdravstvenih zavarovanj, vendar, da si dobršen odstotek ljudi še vedno ne predstavlja podrobneje, kaj ta zavarovanja krijejo.
Ko pa se začnejo zdravstvene težave, se ponavadi srečamo s čakalnimi vrstami v javnem zdravstvu. Kako lahko pridemo do zdravnika specialista takrat, ko ga potrebujemo? Spregovorili smo z Matjažem Novakov iz Triglav, Zdravstvene zavarovalnice. Več pa v spodnjem video pogovoru.
Policisti so sinoči na Ptujski cesti v Mariboru ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je bil pred tem udeležen v kršitvi javnega reda in miru v enem od gostinskih lokalov v Mariboru. Ugotovili so, da je vozil pod vplivom alkohola, saj je elektronski alkotest pokazal, da je imel v organizmu 0,85 mg/l.
Slika je simbolična
Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje, nadaljnjo vožnjo pa so mu preprečili tako, da so ga pridržali do streznitve. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog pristojnemu sodišču, zaradi kršitve javnega reda in miru pa mu bodo v hitrem postopku izdali odločbo o prekršku. V hitrem postopku bodo izdali odločbo o prekršku tudi drugemu kršitelju javnega reda in miru, zraven tega pa bodo izvedli tudi ukrep po Zakonu o omejevanju porabe alkohola in o prekoračitvi obratovalnega časa gostinskega lokala, v katerem je do kršitve prišlo, obvestili pristojno inšpekcijo.
Kegljači mariborskega Konstruktorja so v zadnjem krogu ekipnega državnega prvenstva na domačih tleh premagali ljubljansko moštvo Ograjca s 7:1 (3325:3230). Z zmago so postali že petnajstič državni prvaki, a zmaga je tokrat bila zelo tesna, saj so le za točko prehiteli kamniški Calcit, ki je dosegel v Litiji le neodločen rezultat 4:4 (3418:3344).
V ekipi Konstruktorja je bil najboljši reprezentant Timi Jurančič s 577 podrtimi keglji, zmage pa so dosegli še Boštjan Zvezič (553), Sandi Sajko (551), Alež Blaž (546) in Anej Krajnc (556). Zgubil je le Matej Lepej, ki ga je premagal Primož Pintarič (542:588).
Vir: Facebook, Kegljaški Klub Konstruktor
V Litiji so Kamničani podrli 74 kegljev več kot domačini, vendar sta bili točki Jureta Starmana (553) in Mateja Turka (606) premalo za končno zmago.
Naslov državnih prvakinj med kegljačicami pa je že pred prekinitvijo zaradi korona virusa prvič dosegla ekipa postojnskega Proteusa. Iz lige sta izpadla pri moških Hrastnik in pri ženskah Celje, nadomestila ju bosta Rudar Trbovlje in Pivka.
Vir: STA
Iz podjetja Nigrad so sporočili, da bo zaradi gradbenih in asfalterskih del v torek, 16. 6. 2020, med 8.00 in 14.00 ter v sredo, 17. 6. 2020, med 8.00 in 14.00 za ves promet popolnoma zaprto križišče pri objektu na Tržaški cesti 23 g.
Vir: Nigrad d.d.
“Dostop do objektov v soseščini bo v času izvajanja del oviran, zato prosimo za dosledno upoštevanje začasne prometne ureditve ter za strpnost in razumevanje“, so še dodali.
Množičnega pohoda na Pohorje, kjer bi si ogledali sončni vzhod 21. junija kot prireditev „Ti samo pridi” , žal v taki izvedbi, kot je bil prejšnja leta, letos ne bo. A organizatorji so namesto množičnega pohoda in prireditve pripravili nagradno igro, s katero spodbujajo ljudi, da se vseeno gibajo v naravi, družijo s prijatelji in na družbenih omrežjih objavijo fotografije tega druženja. Ponovno pa so povezali več občin, ki imajo skupno Pohorje.
Več nagradni igri in letošnjemu ogledu sončnega vzhoda 21. junija pa v videoposnetku:
Tudi danes so se na ulicah nekaterih slovenskih mest zbrali protestniki, večinoma na kolesih, ki izražajo svoje nestrinjanje s politiko vlade, danes se jih je v Mariboru zbralo veliko število tudi brez koles, a s transparenti. Ti so zgolj hodili s transparenti ali stali ob strani.
Za razliko od prejšnjih petkovih protestov je bilo več aktivistov skupnosti LGBT. Zbirali so tudi podpise, da naj vlada odstopi z naslovom “Poziv v imenu ljudstva”.
Protesti so sicer potekali mirno, udeleženci, pretežno srednje in mlajše generacije, s krožno vožnjo v koloni na kolesih pa so izražali svoje nestrinjanje z omejevanjem svobode in drugimi ravnanji vlade.
So pa pred protestom in med njim pisali s kredo po trgu. Okoli spomenika na Trgu Svobode pa so stali s transparenti z različnimi napisi.
V ponedeljek se izteče 14-dnevna karantena za učence in učiteljico tretjega razreda na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška po tistem, ko so potrdili pri učencu tretjega razreda okužbo z novim koronavirusom. Naša ekipa je preverila stanje na šoli, tudi po tem, ko so zaokrožile govorice, da so v karanteni učenke sedmega razreda.
Dobili smo namreč sporočilo ene od mam, da je nekaj staršev zaskrbljenih, ker naj bi bilo nekaj sedmošolk prav tako v karanteni. A ravnateljica OŠ Ludvika Pliberška Lidija Todorovič je izpostavila, da so v karanteni samo učenci tretjega razreda in njihova učiteljica, da se jim ta karantena kmalu izteče in da so glede na podatke, ki so jih dobili od NIJZ, vsi zdravi. Prav tako po ravnateljičinih besedah NIJZ, niti kdo od staršev ni sporočil, da bi bil še kak učenec ali učenka s te šole v karanteni.
Več v videposnetku pogovora z ravnateljico Lidijo Todorovič:
Danes so se začela dela na zahodni tribuni Ljudskega vrta.
Mestna občina Maribor je sredi meseca maja na stadionu Ljudski vrt organizirala slavnostni podpis pogodbe z izbranim izvajalcem v postopku javnega naročila na obnovo stare tribune Ljudskega vrta. Danes pa so se na lokaciji začela gradbena dela. Več pa je v spodnjem videu povedal mariborski župan Saša Arsenovič.
Ekipa občine Duplek, občinske uprave in režijskega obrata z županom na čelu je opravila dobrodelni Tek zDravo jutri, ki ga sicer vsako leto organizira družba Aquasystems. Letos tekači tečejo posamezno oziroma v manjših skupinah, kot so se odločili tudi na Občini Duplek. Pohvalili so tudi dobrodelno noto teka, letos bo namreč družba Aquasystems podarila Dogošam defibrilator, pred tem pa so na enak način dobili defibrilator prav v Dupleku.
lka Štuhec je postala častna ambasadorka projekta Cestni heroji, katerega namen je širiti strpnost in spoštovanje do kolesarjev ter medsebojno spoštovanje in razumevanje med vsemi udeleženci v prometu.
Pobudi se je z veseljem pridružila dvakratna svetovna prvakinja. “S ponosom sem del akcije Cestni heroji. Tudi sama veliko časa preživim na kolesu in se zavedam nevarnosti, ki prežijo na šibkejše udeležence v prometu. Vsak lahko z nekaj strpnosti in razumevanja pripomore k večji varnosti vseh. Pri vsem je ključno, da razumemo položaj vseh udeležencev in se zavedamo, da lahko sami storimo največ za to, da preprečimo nesreče. Hvala, da vam je mar,” udeležence v prometu nagovarja Štuhčeva. Med drugimi je kot častni ambasador projekt podprl tudi Primož Roglič in ostali vidni posamezniki, športniki, ki si želijo varne udeležbe v prometu.
Cestni heroj lahko postane vsakdo, ki zagovarja medsebojno spoštovanje vseh udeležencev v prometu ter želi širiti harmonijo in pozitiven odnos. V skupnost cestnih herojev, ki vsak po svojih močeh pripomore k strpnosti v prometu in preprečuje nesreče, lahko pristopi vsak na spletni strani www.cestniheroji.si.
Mariborsko letališče, ki je še vedno brez potniškega prometa, bo morda postalo parkirišče za odvečna letala, ki so zaradi pandemije novega koronavirusa obstala na tleh. Kot danes poroča letalski spletni portal Sierra5, naj bi DRI, ki upravlja z letališčem, in družba Aero4M letalskim družbam ponudila srednje in dolgoročno parkiranje letal.
Kot poroča portal, je pandemija po vsem svetu prizemljila na tisoče potniških letal, ki so bila doslej parkirana na mnogih letališčih, kjer pa po vnovični vzpostavitvi letalskega prometa ne bo prostora za vse. Ker se potniški promet še nekaj časa ne bo povrnil na raven izpred treh mesecev, bo odvečna letala potrebno nekje parkirati.
Aero4M je sicer certificirana organizacija, ki ponuja linijsko vzdrževanje za srednje in dolgoročno parkirana letala. Takoj lahko servisirajo družino letal ATR, EMB 135/145, CRJ in Airbus A320, po želji pa lahko preko njihove mreže izvajalcev dodajo dodatne vrste letal.
Kot ob tem še piše portal, se mariborsko letališče nahaja v osrednjem delu Evrope, z 2500 metri vzletno-pristajalne steze in veliko platformo pa lahko sprejme vsa ozkotrupna in manjša širokotrupna letala ter ponudi konkurenčne cene glede na individualne potrebe.
Navedbe portala so za STA potrdili tudi v DRI, kjer so izdali soglasje k izvajanju storitev parkiranja in linijskega vzdrževanja letal. Kot so ob tem dodali, je letališče zaradi lege in infrastrukture potencialno zanimiva lokacija za parkiranje letal srednje in vzhodnoevropskih letalskih in lizinških družb, zato so se dogovorili za sodelovanje z omenjeno družbo, ki je slovenski letalski prevoznik in imetnik licence za vzdrževanje, sicer pa del francoske skupine Amelia Group.
Prevoznikom je na letališču na voljo več parkirnih mest, ustreznih za parkiranje vseh tipov ozkotrupnih in manjših širokotrupnih letal (Boeing 767, Airbus 330 …) in storitev linijskega vzdrževanja, ki ga bo opravljala družba Aero 4M. Gre za vzdrževalna dela, ki so za parkirana letala obvezna, izvajajo pa se na prostem, izven hangarja. Obsegajo rutinske preglede in postopke ter odpravo manjših napak. Trenutno je na letališču omogočeno vzdrževanje letal Embraer, ATR in Airbus, ob interesu pa bo storitev na voljo tudi za letala Bombardier CRJ in Boeing.
Ministrstvo za infrastrukturo sicer načrtuje pridobitev novega dolgoročnega upravljavca letališča, zato je že pripravilo študijo izvedljivosti iskanja možnih rešitev ter v skladu z ugotovitvami tudi objavilo javni poziv promotorjem k oddaji vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Kot so za STA sporočili že pred časom, so nezavezujoče ponudbe oddali trije ponudniki, kdo so, pa niso povedali.
Na poslansko vprašanje mariborske poslanke Lidije Divjak Mirnik so na ministrstvu prejšnji teden še odgovorili, da nadaljujejo s pripravo osnutka koncesijskega akta, šele ko bo ta sprejet, pa bodo lahko izpeljali postopke za izbor upravljavca letališča. Sklenitev najemne pogodbe namreč zakon, ki ureja razpolaganje s stvarnim premoženjem države, ne dopušča.
Medtem država ureja tudi stvarno-pravna razmerja z lastniki nekaterih nepremičnin v okolici letališča, sicer tudi nekdanjimi kitajskimi najemniki. Po prepričanju ministrstva ima država na nepremičninah ustanovljeno služnostno pravico na podlagi veljavno sklenjene pogodbe, ki je vpisana tudi v zemljiško knjigo. Temu družba Aerodrom Maribor oziroma njeni kitajski lastniki sicer nasprotujejo in so na mariborsko sodišče vložili tožbeni zahtevek.
Na infrastrukturnem ministrstvu zagotavljajo, da nameravajo skupaj z izbranim upravljavcem posodobiti letališče glede na potrebe sodobnega civilnega potniškega in tovornega prometa ter oživiti letališko in neletališko infrastrukturo.
V zvezi s postopkom sprememb državnega prostorskega načrta so pojasnili, da zaradi upoštevanja pripomb javnosti in nosilcev urejanja prostora po javni razgrnitvi študije variant načrtujejo racionalizacijo predhodno načrtovanih ureditev.
V ta namen so pripravili nova izhodišča, ki predvidevajo le posodobitev letališča v skladu z načrtovanim prometom in varnostnimi zahtevami. V sodelovanju z ministrstvom za okolje, ki vodi postopek priprave načrta, si prizadevajo, da bi uredbo za sprejem na vladi pripravili že v začetku leta 2021.
Vir: STA
