V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
S 1. aprilom 2024 bo Snaga na določenih območjih občine Starše in Mestne občine Maribor spremenila dan odvoza bioloških odpadkov za leto 2024.
Dan odvoza se bo spremenil za uporabnike na naslednjih območjih občin:
Občina Starše:
naselja Loka, Rošnja in Starše – sprememba odvoza iz torka na četrtek.
Mestna občina Maribor:
naselji Pekre, Limbuš (območje okoli Lackove ceste, Pekrske oaze, predel za pošto v Limbušu) – sprememba odvoza iz petka na četrtek;
naselje Radvanje (območje med Staro lipo in krožiščem na Pohorski cesti) – sprememba odvoza bo v zimskem obdobju, od decembra naprej – ostane četrtek, razlika je v tednu odvoza);
naselje Radvanje (Na griču, Vesnaverjeva ulica) – sprememba odvoza iz torka na četrtek
naselje Studenci (območje med Obrežno, Občinsko in Sokolsko ulico) – sprememba odvoza iz ponedeljka na torek
Novi termi odvoza veljajo od prvega tedna v aprilu in do konca leta 2024.
Sprememba termina odvoza je bila potrebna zaradi oblikovanja novih območij in s tem optimizacije logistike zbiranja bioloških odpadkov. Standard in s tem pogostost zbiranja odpadkov se ne spreminjata.
Vsi uporabniki, ki so podvrženi spremembi dneva odvoza bioloških odpadkov so tudi po pošti prejeli obvestila in priložen nov, aktualen koledar odvozov za leto 2024.
Zahvaljujemo se za razumevanje in za ves trud in predanost pri ločevanju odpadkov, s čimer prispevate k ohranjanju našega okolja za prihodnje generacije, so zaključili.
Društvo Godi mi in Kulturno društvo Pavza sta združili moči in ustvarjalnost ter pripravili veselo popoldne za selniške otroke, pravzaprav kar za celo družino.
KD Pavza je v celoti pripravilo lutkovno predstavo. Članice in člani so naredili kulise, lutke, na panoje naslikali gozd, v katerem živi zajček. In ta zajček ima prijatelja – prav tako zajčka. Skupaj hodita po gozdu. Nastopi tudi lisica, ki je hotela zajčka ujeti, a ji je ušel. Oba zajčka najdeta tudi kokoško in piščance ter dobita jajčki, iz katerih bi lahko nastala lepa pirha … No, vsega ne bomo izdali.
To je bila tretja predstava KD Pavza. Z Društvom Godi mi so sodelovali že konec lanskega leta, ko so skupaj naredili prijetno praznično ustvarjalno popoldne in večer.
Društvo Godi mi je tudi tokrat poskrbelo za ustvarjanje. Na jajčka iz stiroporja so tako otroci, njihovi starši in tudi stari starši lepili serviete in tako naredili pirhe, ki so vsak zase unikatni, edinstveni, čeprav so si podobni kot jajce jajcu.
Predstava in ustvarjalna delavnica sta bili sicer namenjeni najmlajšim, a zopet se je izkazalo, kako hitro lahko generacije sodelujejo skupaj in pri tem tudi zelo uživajo.
Bernarda Korez iz Društva Godi mi pa vabi vse še na bralni šprancir na Jabolčno pot, kjer so postavili nekaj postaj, na katerih se lahko sprehajalci družijo, igrajo, se kaj novega naučijo, predvsem pa se imajo lepo.
Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor Robert Šilc je danes pred ZPKZ Maribor na Vošnjakovi 16 v Mariboru podal izjavo za medije glede pojava okužb s prenosljivo boleznijo, garjami, ki jih imajo priporniki.
Šilc je dejal, da je trenutno okuženih pet pripornikov, 33 jih je bilo deležnih karantene. Držijo se navodil, ki so jih dobili s strani zdravnikov in NIJZ. “Od začetka so bile osebe, do sedaj je bilo pet okuženih, v izolaciji. Sobe, v katerih so se nahajali, so bile pod posebnim tretmajem, tudi vsi, ki so bili v stiku so bili v izolaciji in prejeli potrebne medikamente.”
Potrdili so, da garij v zaporih in priporih ni bilo že več let. Glede na situacijo so se odzvali tudi na NIJZ – OE Maribor in pojasnili, za kaj pravzaprav gre.
Poročali smo, da so mariborski pripori in zapori prezasedeni. O tem je na današnji izjavi za medije spregovoril tudi Šilc. Če je kapaciteta 140 oseb, je trenutno zaprtih kar 240.
V anonimki, o kateri smo že poročali, očitajo neprimerno zdravstveno oskrbo, tudi neustrezno ravnanje zdravnika ob primeru garij, a je Šilc to zavrnil. Pravosodnih policistov je premalo, je potrdil, zato povečan obseg dela občutijo vsi. Nekateri so izgoreli, zato jih je kar nekaj v bolniškem staležu. Ne morejo izvrševati odredb za prihode zaprtih oseb na sodišča, saj kadrovsko to ni mogoče.
Razmere na območju mariborske območne enote zavoda za zaposlovanje so tudi v začetku letošnjega leta stabilne. Kot je danes pojasnilo vodstvo zavoda, se registrirana brezposelnost še vedno znižuje, zato so pred njimi številni izzivi za zagotavljanje kadra delodajalcem in spodbujanje k zaposlovanju ranljivih skupin.
Po besedah direktorja mariborske območne enote Bernarda Memona je povpraševanje po delovni sili še vedno zelo visoko, vzrok za to je v demografski sliki, saj se je v zadnjih 30 letih prepolovilo število rojstev, hkrati pa je tistih, ki se upokojujejo, več kot tistih, ki na novo vstopajo na trg dela.
Napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj so po njegovi oceni relativno optimistične, saj napovedujejo 2,4-odstotno gospodarsko rast, težava pa je, da je kadra, po katerem povprašujejo delodajalci, vse manj in ga bo težko zagotoviti. Tudi to bo ob stanju na svetovnih trgih po Memonovem mnenju eden od razlogov za upočasnitev gospodarske rasti.
“Delodajalci nam sporočajo, da bi marsikje šli v širitev proizvodnje, a si tega ne morejo privoščiti, ker na trgu ne dobijo dovolj kadra. Od leta 2014 letno izgubljamo okoli 7000 delovno aktivnih ljudi, če se bo enako dogajalo do leta 2030, bo delovno aktivnega prebivalstva približno 100.000 manj kot smo ga imeli pred desetimi leti,” je na novinarski konferenci v Mariboru dejal Memon.
Na mariborskem zavodu so se zato odločili usmeriti v aktiviranje celotnega delovno sposobnega prebivalstva, s ciljem, da bi zaposlili vsaj petino sicer dolgotrajno brezposelnih oseb, najpozneje v pol leta pa vsaj 52 odstotkov trenutno brezposelnih ljudi.
Pri zniževanju števila dolgotrajno brezposelnih so po Memonovem mnenju dokaj uspešni, saj so v zadnjih letih uspeli njihov delež s 50 znižati na približno 37 odstotkov, s čimer so tudi prehiteli državno povprečje. Njihov fokus bo v prihodnje ob dolgotrajno brezposelnih usmerjen predvsem v mlade, torej tiste, ki vstopajo na trg dela, da se čim prej aktivirajo ter jih tudi čim prej zaposlijo.
V ta namen letos na mariborskem zavodu načrtujejo 17 različnih aktivnosti, med njimi vsaj pet manjših zaposlitvenih sejmov na področjih gradbeništva, gostinstva, predelovalne dejavnosti, čiščenja in podobno, junija nameravajo pa ustanoviti še svet partnerjev, v katerem bodo povezali vse ključne deležnike na regijskem trgu dela.
Najpomembnejši dogodek zavoda za zaposlovanje pa bo 9. maja potekal v Ljubljani. Vseslovenski zaposlitveni sejem bo eden največjih doslej, na njem pa pričakujejo okoli 250 večjih, srednjih in manjših delodajalcev, zato si želijo nanj privabiti čim več iskalcev zaposlitve iz vse države, je povedal Memon.
Sicer pa so trenutno razmere na regijskem trgu dela stabilne. V evidencah je okoli 6500 brezposelnih, kar je za okoli pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Registrirna brezposelnost znaša 6,3 odstotka, medtem ko je ta na državni ravni 5,2 odstotka, omenjeno povprečje pa v regiji vztrajno lovijo.
“Še hitrejšo dinamiko je težko pričakovati, ker naš trg delovne sile bazira predvsem na gospodarstvu, imamo pa manj zaposlitev v javnem sektorju. To je zagotovo razlog, da nekoliko počasneje od države popravljamo številke,” je še dejal Memon.
Je pa opozoril tudi na večkratne špekulacije o tem, da so razmere na trgu dela na njihovem območju boljše zlasti zaradi dejstva, da številni odhajajo na delo v Avstrijo. Pri tem je postregel z oceno, da je okoli 16.000 Slovencev zaposlenih na avstrijskem Štajerskem in skoraj 5000 na avstrijskem Koroškem, a je to po njegovih besedah stalnica še iz časa pred epidemijo, medtem ko se na avstrijskem trgu dela trenutno ne dogajajo kakšni pomembni premiki.
Nogometni klub Maribor bo v petek na tekmi 28. kroga Prve lige Telemach proti zasedbi Kalcerja Radomelj prvič po zavrnjeni pritožbi oziroma potrjeni kazni zaradi navijaškega incidenta v Murski Soboti igral pred praznimi tribunami. Navijači vijoličastih se bodo lahko v Ljudski vrt vrnili na derbiju proti Olimpiji čez mesec in pol.
Potem ko je Komisija za pritožbe Nogometne zveze Slovenije (NZS) 20. marca zavrnila pritožbo Maribora, bo v petek na prvi domači tekmi vijoličastih začela veljati prepoved štirih tekem brez prisotnosti navijačev.
“Razlog za zavrnjeno pritožbo je, da te ni vložila oseba, ki bi bila v tem postopku upravičena zastopati klub, saj pritožba ni bila podpisana s strani zakonitega zastopnika, kakor veleva 45. člen disciplinskega pravilnika NZS,” so pred osmimi dnevi v izjavi na spletni strani zapisali pri NZS.
Obenem bo moral Maribor plačati še 25.000 evrov kazni zaradi navijaškega incidenta, ki se je zgodil Murski Soboti 18. februarja in v katerem je bilo zaradi odvrženega pirotehničnega sredstva ob igrišču poškodovanih sedem ljudi. Tekma proti Muri pa je bila obenem registrirana s 3:0 za soboški klub.
Mariborčani bodo pred praznimi tribunami Ljudskega vrta igrali še tekmo 30. kroga proti Muri (9. april), ter 32. proti Rogaški (20. ali 21. april) in 34. proti Celju (4. ali 5. maj).
Drugi majski konec tedna pa se bodo lahko navijači 16-kratnih državnih prvakov vrnili na tribune, ko bo v Mariboru gostovala Olimpija. Mariborski klub je na družbenih omrežjih svoje navijače že pred časom pozval, naj se na tekmah, na katerih bo veljala kazen, v čim večjem številu zberejo na južni ploščadi in pred stadionom podprejo svojo ekipo.
V 28. krogu DP bodo sicer še tekme Rogaška – Bravo in Domžale – Mura v petek ter Olimpija – Koper ter Celje – Aluminij v soboto.
Na lestvici ima Celje 62 točk po 27 odigranih tekmah. Olimpija s tekmo manj zaostaja 12 točk, Maribor pa je po 26 tekmah zbral 43 točk in je tretji točko pred Bravom Kostelom.
Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše, 28. marca 2024, v Rušah organizira Srečanje mladih kemikov in 27. državno tekmovanje kemijskih tehnikov.
Ob tej priložnosti se bodo na GSŠKF Ruše kakor tudi v širšem lokalnem okolju zvrstili številni kemijski strokovni in tudi družabni dogodki. Udeleženci srečanja bodo dijaki srednjih kemijskih šol v Sloveniji ter vabljeni gostje tako iz šolstva, kemijske panoge, kakor tudi lokalnega okolja.
Na tekmovanju dijaki iz vseh kemijskih šol Slovenije
Na 27. državnem tekmovanju kemijskih tehnikov se bodo tekmovanja udeležili najboljši dijaki iz vseh kemijskih šol Slovenije. Tekmovanje bo potekalo v kemijskem laboratoriju, kjer bodo dijaki z analizo realnega vzorca morali dokazati znanje iz laboratorijske analizne tehnike ter drugih strokovnih kemijskih predmetov. Najboljši dijaki iz državnega tekmovanja bodo imeli možnost sodelovanja na izbirnem tekmovanju za udeležbo na mednarodnem tekmovanju mladih kemikov.
Srečanje se bo zaključilo z zaključno slovesnostjo
Poleg samega tekmovanja pa bodo dijaki na srečanju spoznali sovrstnike iz drugih kemijskih šol Slovenije. V okviru srečanja bodo v dopoldanskem času potekal strokovni dogodki s področja kemije, tehnike in okoljevarstva, popoldan pa bo namenjen medsebojnemu druženju udeležencev. Srečanje se bo zaključilo z zaključno slovesnostjo na kateri bodo razglašeni tudi rezultati državnega tekmovanja.
Atletska ogrevalna dvorana in tribuna Atletskega stadiona Poljane sta postali del mariborske športne infrastrukture lani, ko je Maribor gostil prestižno evropsko dogajanje za mlade športnike OFEM 2023. Dvorana, ki meri v dolžino dobrih 100 metrov, v širino pa skoraj 20 metrov, je tako s svojimi spremljevalnimi prostori v okviru tekmovanja postavila temelje za nadaljnji razvoj mariborske atletike.
Vsestranska športna dvorana na stadionu Poljane v poznih jesenskih, zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih služi kot prostor za treninge in tekmovanja mlajših kategorij. Njena inovativna arhitekturna zasnova je zagotovila tribuno z 976 sedeži, kar je naposled odprlo možnost organiziranja tekmovanj, kot so državna in pokalna članska prvenstva, tekme članskih reprezentanc, balkanskih prvenstev, velikih mednarodnih atletskih mitingov in drugih prireditev širšega pomena za Maribor in severovzhodno Slovenijo.
FOTO: MO Maribor
In vse zgoraj našteto se bo zvrstilo že v letošnjem letu, saj je s tem stadion postal tudi simbol mestne pripadnosti športu vseh selekcij in regionalni epicenter atletike, saj je zasnovana po strogih standardih mednarodne atletske zveze.
FOTO: MO Maribor
Na Mestni občini Maribor so ponosni, da bodo letos na tem stadionu v Mariboru gostili tekmovanja, ki bodo ime mesta ponesla tudi v tujino: “Veseli nas, da bomo na stadionu v letošnjem letu gostili tudi prve priprave atletov iz tujine, ki bodo potekale med 9. in 15. aprilom.”
4. in 5. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V MNOGOBOJIH ZA VSE KATEGORIJE
4. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V ŠTAFETNIH TEKIH
12. maj
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA MLAJŠE MLADINCE IN MLADINKE
25. in 26. maj
SPOMLADANSKI IZZIV, MEDNARODNI ATLETSKI MITING ZA VSE KATEGORIJE
26. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V POSAMIČNEM IN EKIPNEM MNOGOBOJU ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U14 IN U12
30. maj
REGIJSKE IGRE V ATLETIKI – SPECIALNA OLIMPIJADA ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI
13. maj
PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA OSNOVNE ŠOLE
13. maj
PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA SREDNJEŠOLCE
17. maj
ŠPORTNE IGRE MLADIH
1. in 2. junij
DRŽAVNO PRVENSTVO ZA GASILSKE ENOTE SLOVENIJE
8. in 9. junij
EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U12 IN U14
19. junij
MEDNARODNI ATLETSKI MITING IN 10. MEMORIAL IZTOKA CIGLARIČA V TEKU NA 1500 M / WACT CHALLENGER
29. in 30. junij
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA VETERANE IN VETERANKE
6. julij
21. BALKANSKO PRVENSTVO ZA MLAJŠE MLADINCE IN MLADINKE
13. in 14. julij
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA MLADINCE IN MLADINKE
20. in 21. julij
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA ČLANE IN ČLANICE
21. september
ATLETSKI MITING PRIJATELJSTVA
21. in 22. september
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA STAREJŠE MLADINCE IN STAREJŠE MLADINKE
28. in 29. september
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U13, U12, U11, U10
2. oktober
PODROČNO EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA SREDNJEŠOLCE
2. oktober
PODROČNO EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA OSNOVNOŠOLCE
10. oktober
EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA OSNOVNE ŠOLE – FINALE
“Ponosni smo, da lahko v našem mestu gostimo tako raznolike in kakovostne športne dogodke na Atletskem stadionu Poljane. Ti dogodki ne le odražajo našo predanost športu, temveč tudi bogatijo kulturno in družbeno tkivo naše skupnosti. Zahvaljujemo se vsem športnikom, organizatorjem in podpornikom, ki soustvarjajo nepozabne trenutke in krepijo duh tekmovanja v našem mestu. Skupaj gradimo močnejšo športno prihodnost, ki bo navdihnila naslednje generacije,” še sporočajo iz Mestne občine Maribor.
V prezasedenem mariborskem zaporu izbruhnila epidemija garij, poroča n1.
Kot je za N1 povedal vodja sindikata tamkajšnjih pravosodnih policistov Žarko Gunjič, ima garje trenutno okoli 10 zapornikov, okoli 50 oseb je zaradi tesnega stika z obolelimi v izolaciji.
Paciente v zaporu je že prvi dan izbruha v zaporniški ambulanti pregledal zdravnik in jim predpisal blaženje simptomov z mazilom, ki pa ga nekateri zaporniki ne želijo uporabljati, še dodajo. Več TUKAJ.
Obrnili so se na upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, njihove odgovore še čakajo.
Bliža se velikonočni vikend, čas, v katerem že tradicionalno pripravljajo tudi revijski Festival Scena. Tri večere zapored, od 29. 3. do 31. 3. 2024. se bodo na Štuku pod organizacijo MC Pekarna predstavljali različni bendi.
Vsakoletni festival lokalnih izvajalcev na Štuku se bo zahvaljujoč odličnemu odzivu tokrat ponovno odvil v treh večerih, od petka, 29. 3., do nedelje, 31. 3. 2024. Gre za skupine iz Maribora in okolice. V treh večerih bo nastopilo kar 18 skupin različnih žanrov. Lahko bi rekli tudi mali mariborski Woodstock, kot ga že poznamo iz prejšnjih let.
Scena je festival lokalnih, bolj in manj znanih glasbenih skupin, ki se občinstvu predstavijo s svojo letno produkcijo ali pa si preprosto zaželijo nastopa na večjem odru. Dogodek je v veliki meri namenjen tudi manj uveljavljenim izvajalcem, ki za seboj nimajo veliko javnih nastopov. Tudi tokrat soo program sestavili na podlagi javnega razpisa in izbrali kakovostne ustvarjalce iz različnih žanrov, ki bodo gotovo še dolgo krojili mariborsko sceno. Festival je revijskega značaja, torej se bendi na Sceni predstavljajo in ne tekmujejo med sabo.
Festival Scena pa ne pomeni samo nastopov bendov, med katerimi so nekateri manj znani, nekateri pa že bolj, vsaj na tej sceni, ampak tudi druženje glasbenikov, obiskovalcev, kultura, piknik, ustvarjanje novih glasbenih in osebnih poznanstev.
Program:
Petek, 29. 3. 2024: Štrom, Scarcure, Rjå, Shanti Nilaya, EET, Šesti Metek
Sobota, 30. 3. 2024: MePZ KUD Coda, Wildrive, LaPilar, Piksel Prfekt, Mojohunters, Ghost B.C.E.
Nedelja, 31. 3. 2024: Wrong Way, Mind Juice, Brez Vprašanj, The HearTcores, MHM, Fox & The Poor Guy
Nastopi se pričnejo ob 20. uri in trajajo po 35 minut, med nastopi bodo 10-minutni odmori. Zadnji nastop se prične ob 23.45. Tokrat bodo za vstop prvič pobirali simbolične prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni kritju osnovnih stroškov dogodka.
Parkirišče v Loški ulici v Mariboru pod Titovim mostom, na katerem je 145 parkirnih mest v beli coni, bo od 2. 4. do predvidoma 12. 4. 2024 zaprto za vse uporabnike. V omenjenih dneh bo namreč na njem potekala sanacija asfaltne prevleke, izvedena pa bodo še nekatera druga načrtovana dela.
Ob novi asfaltni površini bo na parkirišču pod Titovim mostom na novo urejena prometna signalizacija, stojala za kolesa bodo prestavljena na primernejšo pozicijo, na most pa bodo pritrjeni reflektorji za ustrezno osvetlitev parkirnih mest. Dela na parkirišču, ki bo z novo talno signalizacijo in osvetlitvijo prijaznejše uporabnikom, bo po naročilu Mestne občine Maribor opravilo podjetje Nigrad iz Skupine JHMB, zapišejo na Marpromu.
Hkrati bo Nigrad na tem odseku Loške ulice prvi teden v aprilu saniral tudi asfaltno prevleko na cesti; na tej bo v času del vzpostavljena polovična zapora vozišča, razen med asfaltiranjem, ko bo popolnoma zaprto. Kdaj točno bo to, bo odvisno tudi od vremenskih razmer.
V vseh dneh, ko bo parkirišče pod Titovim mostom zaprto, bo najemnikom parkirnih mest na tej lokaciji po dogovoru z MO Maribor dovoljeno parkiranje kjerkoli znotraj belih con, kjer nadzor nad plačevanjem parkirnine vršijo nadzorniki podjetja Marprom iz Skupine JHMB. Ostale uporabnike v času sanacijskih del prosimo za razumevanje, so zapisali na Marpromu.
Snaga se zahvaljuje Novi KBM, ki je z donacijo v preteklem tednu poskrbela, da bodo kosmatinčki v Zavetišču za živali Maribor, katerega upravljalec je Javno podjetje Snaga, lahko uživali v senci.
V akciji je sodelovalo kar 60 prostovoljcev iz Nove KBM, ki so zasadili 12 dreves, 53 grmovnic ter poskrbeli za cvetlično, utrjeno pot. “Vsem prostovoljcem se zahvaljujemo, saj so pripomogli, da je prehodni dom za kosmatinčke prijeten in takšen, kot si ga resnično zaslužijo. Hvala.”
Še naprej vabijo vse, ki vam ni vseeno za zapuščene smrčke, da pomagate. ” V materialni ali finančni obliki lahko prispevate. Vabimo pa tudi vse zainteresirane, ki si želijo svoj vsakdan obogatiti z novim hišnim ljubljenčkom.”
V sklopu čistilne akcije so včeraj predstavniki podjetja Kärcher začeli z odstranjevanjem grafitov in umazanije na stopniščih in obokih Starega mostu, so zapisali na družbenem omrežju Mestne občine Maribor.
Velika mestna čistilna akcija Mestne občine Maribor bo letos potekala v soboto, 6. aprila 2024, od 9. do 13. ure. Akcija bo potekala vodeno bo na dveh večjih območjih, v Krajinskem parku Mariborsko jezero in v mestnem gozdu Stražun. Na obeh območjih je bila prepoznana visoka obremenjenost naravnega okolja z odpadki. Obenem dveh velikih akcijah bodo potekale tudi organizirane skupnostne čistilne akcije po mestnih četrteh in krajevnih skupnostih.
Akcija namenjena vsem
“V akcijo želimo vključiti čim večje število šol, vrtcev, društev, NVO in občanov v različnih vlogah – kot obiskovalci parkov in gozdov, kot stanovalci v večstanovanjskih objektih, uporabniki športnih površin, uporabniki otroških igrišč … in zaposlene v MO Maribor in njenih zavodih ter javnih podjetjih (JHMB),” sporočajo iz MO Maribor.
Akcija je namenjena vsem občankam in občanom, ki jim je pomembno, da živijo v čistem in lepem okolju. Odstranjevali bodo odpadke iz narave na javnih in funkcionalnih površinah ob vodnih virih (reka Drava in potokih), v okolicah blokov, okolicah šol in vrtcev, okolicah javnih objektov, otroških in športnih igrišč, gozdovih, sprehajalnih poteh. Kjer se je pojavila potreba, bodo odstranjevali tudi zeleni obrez in belo omelo.
Pridružujejo se tudi organizacije, društva in podjetja
Občani bodo pozvani, da ob pomoči predstavnikov dotične mestne četrti ali krajevne skupnosti v naravi pobirajo odvržene odpadke in jih nato odložijo bodisi v domače smetnjake ali na začasna (»pop-up«) zbirna mesta, ki bodo na dan posamezne akcije organizirana v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti.
Z akcijo se MO Maribor, organizacije, društva, podjetja in občani pridružujejo tudi vseslovenskemu dnevu prostovoljstva Dan za spremembe, ki vabi vse ljudi v Sloveniji, da sooblikujejo boljšo družbo, tako da se v svojem okolju povežejo v akcijah, ki lahko rešujejo aktualne probleme in izboljšujejo kakovost bivanja.
V petek, 5. aprila 2024, se akciji pridružujejo tudi mariborske osnovne in srednje šole ter vrtci. Več pa tukaj.
“Obveščamo vas o delni zapori ceste Vuzenica-Sv. Primož pri Šrotovem mostu (ob objektu hišna št. Sv. Primož na Pohorju 77),” so sporočili iz občine Vuzenica.
Zaradi interventne obnove cestišča in mostu bo delna zapora ceste predvidoma med 27. 3. in 15. 4. 2024. Dela bo izvajalo podjetje Zemeljska in gradbena dela Zdenko Ramšak s. p.
V sistemu souporabe koles Mbajk je skupno 29 postaj in 290 koles.
Kolesa v mreži Mbajk še naprej ostajajo priljubljen način prevoza v mestu. Gre za praktično in okolju prijazno dopolnitev sistema javnega potniškega prevoza v mestu. Sistem ima vse od zagona mreže maja leta 2022 že več kot 27 tisoč registriranih uporabnikov, ki so na današnji dan skupno opravili že več kot milijon izposoj.
Gre za pomemben mejnik, ki ga tudi po najbolj optimističnih scenarijih nismo pričakovali v tako kratkem času in obenem priča o izjemni priljubljenosti mreže. Največ izposoj v enem dnevu smo zabeležili 17. oktobra 2023, ko je bilo opravljenih 3.956 izposoj. Povprečen čas izposoje traja 12 minut.
V sistemu je trenutno 290 koles na 29 postajah, ki med seboj niso oddaljene več kot 300 do 500 metrov. V sistem so vključena posebej zasnovana kolesa, ki so vzdržljiva in prilagojena za uporabo v vseh vremenskih pogojih.
Župan MO Maribor Saša Arsenovič je ob tej priložnosti dejal: »Veseli me, da smo v našem mestu s tolikšnim zanosom sprejeli mrežo Mbajk. Na tem mestu gre velika zahvala prav uporabnikom, saj s tem, ko vsi skupaj spreminjamo potovalne navade in namesto avtomobila raje izberemo kolo, naredimo veliko za prihodnost našega mesta. Skupaj s sodelavci na različne načine spodbujamo trajnostno mobilnost, ker si želimo, da bo naše mesto zeleno in čim bolj prijazno ljudem, ki bivajo v njem. V ta namen skrbno načrtujemo širitev naslednjih postaj. Veseli me, da je bilo moje nagovarjanje gospodarstvenikov k soustvarjanju dobre zgodbe Mbajka tako uspešno, predvsem pa da partnerji souporabe koles v Mariboru prepoznavajo vizijo in razvoj, za katerega se skupaj s sodelavci trudimo dan za dnem.«
V oddaji na BK TV “Z županom” smo tokrat gostili župana občine Radlje ob Dravi Alana Bukovnika.
Alan Bukovnik nam je po dobrem letu zadnjega, aktualnega županskega mandata povedal več o življenju v občini Radlje ob Dravi, o certifikatih, ki jih ima občina, tudi o prostovoljcih in prostovoljstvu, prav tako tudi o delovanju društev, športu in prireditvah. Poudaril je, da so našli nove priložnosti za ćrpanje sredstev evropskih skladov, zato se lotevajo tudi novih investicijskih projektov. Spregovoril je tudi o investicijskih projektih, ki so pomembnejši v tem mandatu.
Pred nami so velikonočni prazniki, ki jih bo večina preživela v družbi najbližjih. Da bodo priprave na barvanje pirhov, velikonočni zajtrk in obdaritev najmlajših čim bolj prijetne, na največji nakupovalni destinaciji severovzhodne Slovenije ta konec tedna, od 28. do 30. marca, pripravljajo tradicionalni Europarkov velikonočni sejem. Na stojnicah na nakupovalnih ulicah v pritličju Europarka bodo obiskovalci našli številne dobrote, od pirhov do potic, pa tudi ročno izdelane okraske za dom.
Na velikonočni sejem po živila lokalnih ponudnikov
Za dobro in prijetno pripravo na praznične dni bodo na Europarkovem velikonočnem sejmu poskrbeli številni lokalni ponudniki. Obiskovalci bodo lahko na stojnicah našli sveže sadje in zelenjavo, pekovske izdelke in potice, jajca ter domače mesne izdelke. Vsi tisti, ki še niso našli ideje za pogrinjek ob velikonočnem zajtrku, bodo navdih vsekakor našli pri prijaznih ponudnikih, ki jim bodo z veseljem svetovali.
Na voljo tudi velikonočna dekoracija
Velikonočni prazniki so popoln čas za pomladno okrasitev doma. Na sejmu bodo zato ponudniki predstavili ročne izdelke iz lesa, gline, stekla in tekstila, s katerimi bodo obiskovalci lahko okrasili dom ali pa jih podarili najbližjim. Manjkali ne bodo niti ročno poslikani pirhi, unikatni izdelki iz dekorativnega lesa in naravnih materialov, pletene košare, lesena orodja, izdelki iz domače volne in eko pridelki.
Za vse tiste, ki se za veliko noč obdarujejo, bodo v mariborskem Europarku poskrbeli, da pri iskanju lepih daril ne bodo imeli težav. Poleg številnih izdelkov, ki jih bodo našli na sejmu, je lahko odlična izbira tudi darilni bon Desetak, ki nikoli ne razočara. Desetake lahko obdarovanci unovčijo na kar petih nakupovalnih destinacijah po Sloveniji: Europark Maribor, ALEJA Ljubljana Šiška, Citypark Ljubljana, Citycenter Celje in Center Vič Ljubljana. Izbirajo lahko med 450 različnimi trgovinami, boni pa so unovčljivi tudi v vseh gostinskih lokalih na navedenih nakupovalnih destinacijah. Darilne bone se lahko kupi pri Info točki Europarka Maribor ali pa se jih naroči preko spleta na www.desetak.si.
Fotografiranje v spomin na veliko noč
V Europarku bodo v sklopu praznovanja velike noči letos obiskovalce razveselili s profesionalnim fotografiranjem, ki bo v nadstropju pri trgovini Bags&More. Obiskovalci bodo tako imeli priložnost, da si ustvarijo čudovite spomine na letošnje velikonočne praznike. Fotografiranje bo obiskovalcem na voljo od danes, 26. marca, do sobote, 30. marca, med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. Eno brezplačno fotografijo s spominom na ta dogodek bodo lahko prevzeli pri stojnici InŠtant Foto v pritličju nakupovalne destinacije.
Fotografiranje v spomin na veliko noč (foto_AV studio)
Aprila bo mariborski bend Alo!Stari obeležil pet let delovanja. In kot so fantje že naredili, bodo naredili tudi letos – večkrat bodo praznovali isti rojstni dan. Pripravljajo namreč dva rojstnodnevna koncerta: 18. 4. 2024 v ljubljanski Cvetličarni, 26. 4. 2024 pa na mariborskem Štuku. Danes pa so izdali svoj drugi album ‘Sem prii, nič ti neom!’.
Alo!Stari so zastavonoše slovenskega skate punka. Od danes naprej pa lahko rečejo, da imajo tudi dva albuma, ne samo enega. In na drugem je 12 pesmi, v katerih so mariborsko cinični, neprizanesljivi, kritični in neposredni. Ves čas tudi vztrajajo z mariborščino, z njo pa so tudi že koga okužili, saj znajo njihove pesmi tudi tisti, ki v Mariboru še niso bili ali pa precej redko.
In kaj pravijo fantje zdaj, ob izidu drugega albuma? Kaj sploh je na albumu?
“Ko smo še kot pubeci hodli ven, je bila vsak vikend vedno ista pesem: kjerkoli smo že bili, je bila tam tudi družba folka, ki je delala probleme. In ko si zaslišal ta famozni ”daj sem prii, nič ti neom” si vedo, da si ga najebal. In potem smo laufali, čim dlje. Da nas ne bi dobili. Ko danes pogledamo na te situacije, se nam zdi ta folk točno tak, kot ta dva pubeca na naslovnici našega novega albuma ‘Sem prii, nič ti neom!’. Dva pubeca s cigareto, ki nista mela kaj bolj pametnega za delat.”
In z dogodki iz mladosti v mislih so Alo!Stari opremili naslovnico in naslovili svoj drugi album. Na njem je torej 12 komadov. Prva dva sta polna energije kot ‘šus’: ‘Danes nea grem domu’, ki ga Alo!Stari že lep čas igrajo na koncertih, in pravkar izdani single, himna za vse tiste, ki nimajo časa za nič, ‘Spali bomo te ko bomo mrtvi’. Nato sledi udarni del z ‘Lej ti ovega’, s katerim se obregnejo v točno določene tipe; “pa saj jih vsi poznamo, kake!” Četrta je ‘MSG’, za katero lahko rečemo, da je mirnejša, introspektivna pesem in tista, ki kaže na zlomljena srca in nekaj jeze, to je tako lažje prenašati kot žalost. Sledi prvi single z albuma ‘Prie tako leto’. Kako komentirajo to? “Dajmo o njej povedati zgolj to, da izvrstno popisuje obdobje, ko se nam je vsem pipalo – tako ali pa drugače.”
Naslovnica albuma Alo!Stari – Sem prii, nič ti neom. Izid: 26. 3. 2024
Sredino albuma zavzema pesem, pri kateri sodeluje Emkej, gre za single ‘Nea guši’, v katerem so Alo!Stari in Emkej združili uporniški punk z družbeno-kritičnim hip hopom. Sledi nova ‘Še enkrat’, nato pa tri že dobro poznane, saj so jih skejt pankerji že predstavili kot single: ‘Nisn jezn, sao me razpizdi’, najbolj miren song albuma, baladna pesem ‘Glavno da midva sma skup’, tokrat v sodelovanju z Najo Lipičnik iz benda Before Time, ter himna prijateljstvu ‘Preživeli smo še eno noč’. Zadnji dve skladbi pa prinašata presenečenje, ki ga mi nočemo izdati, poslušajte ‘Že dugo’ in ‘Jebite se vsi’, pa sami razvrstite v nek predal, ali pa seveda, poslušajte, poslušajte.
So takšni, kot pravijo, da so?
Bomo ob tem lahko rekli, tako kot so sami zapisali? Da je novi album definitivno tak, da so fantje še enkrat pokazali, kako presneto resno jemljejo svoj edinstven glasbeni izraz, zaradi katerega so to, kar so? Najboljše, da album poslušate in to večkrat, da se prepričate. Pa pridete na koncert.
Alo!Stari. Foto: Luka Hernet
Zakaj bi rojstni dan praznovali enkrat, če pa ga lahko dvakrat
Pred Alo!Stari so Tine Matjašič, Jernej Metež, Matej Kosmačin, Matic Mlakar in Tomaž Medvar delovali in sodelovali v mnogih drugih glasbenih sestavih, a ko so prišli skupaj, so že vedeli, zakaj so skupaj. Svoj drugi album izdajajo ob zanje prelomnem času. Prva petletka je za njimi. Kot neka polovička, torej bodo rinili naprej. Še v drugo petletko. Prej pa praznovali rojstni dan. Aprila 2019 so pokazali njihov prvi komad ‘Nea vem kam’. Takrat so bili novinci, vsaj skupaj, čeprav so bili že prej na sceni z drugimi ekipami. Prav tako aprila, le da letos, pa bodo imeli dva rojstnodnevna koncerta. Kaj se bo zgodilo? Brezkompromisen, direkten, surov, melodičen skejt punk z besedili v čisti mariborščini, ki je ne zna vsak, lahko pa se loti učenja, bo zavladal v Cvetličarni 18. aprila, nato pa se bo to ponovilo 26. aprila na mariborskem Štuku. Predskupina na obeh koncertih bo ljubljanski pank trio Lim, Smrad in Žila. In fantje iz Alo!Stari obljubljajo še presenečenja.
Pet let je mimo, kot bi mignil, a dogajalo se je na polno
Mariborski skejt pankerji Alo!Stari so bili pred petimi leti eksplozivno presenečenje za vse. Pri komad ‘Nea vem kam’ je v prvih 24 urah dosegel okoli 30.000 ogledov na omrežju YouTube, kar je bilo prav tako presenečenje za alternativni bend. Dva meseca kasneje so bili na dvorišču Vetrinjskega dvora. Sledili so novi komadi, pesmi, singli ‘Star’, ‘Alo, stari’ in ‘Valovi’, potem so udarili z ‘Vse bi dal’ in ‘Kaj naj zaj nareim’. A vprašanje, kaj naj zdaj naredijo, je bilo odveč, očitno so vedeli. Prvega septembra 2021 je namreč izšel njihov takrat že zelo težko pričakovani prvenec ‘Pa kaj te s tao je’. 14 pesmi. In novi in novi nastopi – na manjših in večjih odrih. In seveda na radijskih valovih. Leto 2022 so napolnili Kino Šiška, razprodali Štuk in imeli dva ‘Pune vrei špila’. Kdor ni bil tam, mu je lahko žal. In fantje se še niso spravili k počitku, ampak so naredili še ‘Prie tako leto’, ‘Nea guši’, ‘Nisn jezn, sao me razpizdi!’, ‘Preživeli smo še eno noč’, ‘Glavno, da midva sma skup’ in ‘Spali bomo te ko bomo mrtvi’. Posneli vse skupaj in še več. Pa dali na album.
Evropski vrh regij in mest sprejel Monsovo deklaracijo, ki prinaša povečanje javnih naložb za zmanjševanje razlik med regijami. Nataši Ritoniji, ki vodi RRA Podravje – Maribor, se obeta aktivnejša vloga v okviru Evropskega združenja regij za področje biokrožnega gospodarstva.
Minuli teden, 18. in 19. marca 2024, je v belgijskem Monsu potekal 10. Evropski vrh regij in mest, kjer se je direktorica RRA Podravje – Maribor Nataša Ritonija kot predstavnica Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija udeležila razprav o vlogi regionalnih in lokalnih oblasti. Vrha se je skupaj udeležilo več kot 3.500 lokalnih in regionalnih predstavnikov iz 59 držav in vseh petih celin.
VIR: European Committee of the Regions
Vrh v Monsu, ki predstavlja ključni trenutek pri oblikovanju vizije regij in mest za prihodnost Evrope, je zapisal prednostne naloge za močnejšo, pravičnejšo in odpornejšo Evropo ter jih kot stališče regij in mest predstavil v t. i. Monsovi deklaraciji. Z njo je voditelje institucij EU ter voditelje držav in vlad pozval, naj zagotovijo, da bodo vse politike EU zasidrane na lokalni in regionalni ravni, saj bodo na ta način okrepili demokratično legitimnost in učinkovitost EU.
Neposreden dostop do sredstev EU bo omogočil razvoj inovativnih rešitev
Če bodo evropski voditelji upoštevali ključne prednostne naloge Monsove deklaracije, se prebivalcem v regijah evropskih držav obetajo številne koristi. Prva in najpomembnejša je povečanje javnih naložb, kar bo omogočilo reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov ter zagotovilo večja proračunska sredstva za posamezno regijo. Upoštevanje načela »ne škodovati koheziji« bo omogočilo, da kohezijska politika ostane glavni instrument EU za zmanjševanje razlik med regijami in krepitev konkurenčnosti.
Druga korist se kaže v možnosti lokalnih rešitev za podnebne cilje. Neposreden dostop do sredstev EU bo omogočil razvoj inovativnih rešitev, ki bodo pomagale izpolnjevati cilje zelenega dogovora in spodbujati trajnostni razvoj ter gospodarsko blaginjo v regiji.
»Ta deklarativna zahteva bo zagotovo doprinesla k učinkovitejšemu izvajanju rešitev za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora tudi v Podravju, ki je v okviru iniciative krožnih mest in regij prejelo podporo EK ter v tem segmentu nastopa kot Podravska pilotna regija. S tem namenom je Svet Podravske regije lani decembra soglasno podprl Regionalno strategijo za prehod v biokrožno gospodarstvo Podravja 2023 – 2030. Služi kot podlaga za pripravo nabora regijskih projektov, akcijskega načrta ter razvoja mehanizmov za financiranje identificiranih projektov,« je povedala Ritonija in dodala: »S tem namenom na RRA Podravje – Maribor intenzivno pridobivamo mednarodna nepovratna sredstva, s pomočjo katerih bo mogoče rešitve vpeljati, sprva v podravski, nato pa, upamo, tudi širše v celotni Vzhodni regiji.«
VIR: European Committee of the Regions
Poleg tega Monsova deklaracija poudarja potrebo po obravnavanju regionalnih potreb, kar bo zagotovilo enake možnosti, boj proti revščini ter delovna mesta in enakost spolov v vseh regijah. V tem duhu so na srečanju v Monsu med drugim potekali tudi zelo intenzivni dogovori za aktivnejšo vlogo predstavništva Kohezijske regije Vzhodna Slovenija v Evropskem združenju regij. Nataša Ritonija je ob tem poudarila: »S prevzemom določenih funkcij na evropski ravni, konkretneje prav na področju biokrožnega gospodarstva, bomo še dodatno intenzivirali našo dosedanjo angažiranost. Verjamem, da bosta naša zavzetost pri zagovarjanju interesov regije ter sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi organi pomembno vplivala na doseganje ciljev Monsove deklaracije ter s tem prinesla koristi za celotno Vzhodno kohezijsko regijo.«
Letošnji Evropski vrh regij in mest je ponovno opomnil vrh evropske politike, da mora razvoj Evrope izhajati iz potreb regij in mest ter njihovih prebivalcev.
Včeraj, 25. 3. 2024, je v Enoti za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota, ki deluje pod okriljem Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, krvodajalka ga. Marjana Gomboc, kot ena izmed redkih žensk v Sloveniji, svojo kri darovala že 100-tič, so zapisali v UKC Maribor.
“Hvala vsem vam, ki dnevno rešujete življenja, vračate zdravje in nam pomagate nadaljevati plemenito tradicijo krvodajalstva,” so še dodali iz UKC Maribor.
Tudi letos so krajani izdelali velik Kamniški presmec. V petek so poiskali primerno drevo, v soboto zjutraj so se dobili že ob 7. uri in začeli z izdelavo.
“Najbolj vesel sem, da se vsako leto zberemo in obujamo star običaj,” nam je povedal Sebastijan Jaušovec. Nekateri pri izdelavi sodelujejo že vrsto let, povedo nam, da je pomembno, da se tradicija vključuje, zato s seboj pripeljejo tudi najmlajše.
Na koncu so poskrbeli tudi za okrasje. V nedeljo se je ob 9. uri odvil žegen, po maši so ga odnesli pred kulturni dom, kjer so ga postavili.
Se pa je na ta dan že tradicionalno odvila tudi velikonočna razstava, kjer so si lahko zbrani poleg tega, da so si pogledali čudovite izdelke, privoščili tudi sladke dobrote, ki so jih za dan pripravili.
V Osnovni šoli Vuzenica so se prav na večer materinskega dne poklonili materam, ob tem pa se spomnili tudi na očete, pravzaprav na vso družino.
Res da v tem mesecu praznujejo mame, a na šoli so rekli, da bodo povezali vso družino. Mame, očete, babice, tete, dedke, strice in otroke. In zato so naredili prireditev, na katero so bili vabljeni vsi.
Po skupinah so nastopali mlajši razredi pa tudi pevski zbor. Pri starejših učencih pa so naredili posamezne točke, v katerih so nekateri igrali, drugi plesali, tretji deklamirali, četrti peli.
Nekaj deklet iz višjih razredov je povedalo, da jim nastopanje pred vso družino pomeni veliko, saj lahko s tem izrazijo ljubezen do vseh članov družine. Super jim je bilo, da so prišli vsi člani, da so jim pokazale, kaj znajo, hkrati pa so poudarile, da že od prvega razreda naprej ustvarjajo v šoli na temo celotne družine, od risanja in slikanja pa vse do pesmi in spisov.
Prav tako pa jim veliko pomeni, da praznujejo materinski dan. Da je to poseben dan, ko lahko izkažejo ljubezen do mame, ki jo sicer pokažejo tudi ostale dneve. Dejale so, da je lepo, da se mamam pokloni objem, kako rožico.
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) je 21. marca 2024 potrdil akreditacijo univerze Alma Mater Europaea – ECM.
“Naša dolgoletna prizadevanja, da še uradno stopimo ob bok kot univerza ostalim svetovo priznanim izobraževalnim institucijam, so se uresničila. S tem, ko smo postali univerza, se je utrdila pozicija Alma Mater v slovenski in mednarodni javnosti ter dokazala odgovornost učiteljev in študentov pri izpolnjevanju standardov in pričakovanj glede kakovosti dela, kadrov in organizacije,” je pojasnil prof. dr. Ludvik Toplak, po novem rektor Univerze Alma Mater.
VIR: Alma Mater Europaea
“Naše poslanstvo je razvijanje novih deficitarnih in obstoječim univerzam komplementarnih programov ter kakovostnih kadrov, ki so konkurenčni na domačem in evropskem trgu. Alma Mater si je zastavila cilj, da se razvije v center odličnosti za Slovenijo in širši srednjeevropski prostor. Sledili bomo potrebam gospodarstva in javnih služb po principih kakovosti, relevance in racionalizacije,” še dodaja dr. Ludvik Toplak. Status univerze Alma Mater omogoča vključitev v nekatera mednarodna združenja, katerih članstvo se pogojuje s članstvom v nacionalni rektorski konferenci.
Strokovni team, ki je pripravil elaborat in vodil postopek je usmerjala doc. dr. Barbara Toplak Perovič, izkušena poznavalka visokošolskega sistema: “Študij na Alma Mater Europaea je bil že sedaj garancija kakovosti, ki je priznana tako med študenti kot tudi med delodajalci. Veseli pa nas, da je Alma Mater pridobila tudi ugled, ki ga priznavata znanstvena, akademska in strokovna skupnost. Univerza mora izkazovati posebno kakovost na področju izobraževanja in znanstvenega raziskovanja ter s tem povezane dosežke. Dokaz uspešnega dela se kaže v vsaj 5-10 odstotni letni rasti števila študentov, učiteljev, raziskovalcev in vseh drugih kazalnikov.”
S tem, ko je Alma Mater postala univerza se je povečala možnost kakovostne in racionalne internacionalizacije, ki bo sposobna svetu posredovati dosežke slovenske znanosti in spremljati ter prevzemati in nadgraditi dosežke svetovnih centrov znanja in kulture, kot prava evropska univerza,” dodaja prof. dr. Jurij Toplak, ki bo skrbel za mednarodno povezovanje.
Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem
Iskrene čestitke in izraz navdušenja ter besede vzpodbude in dobre želje za uspešno sodelovanje tudi v prihodnje je Univerzi Alma Mater Europaea predal častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti iz Salzburga prof. dr. Felix Unger.
VIR: Alma Mater Europaea
Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Akreditacija zagotavlja, da institucija izpolnjuje posebna merila v zvezi s fakultetnimi kvalifikacijami, učnim načrtom, študentskimi službami in splošnimi izobraževalnimi rezultati. Skrbi za najvišjo kakovost razvoja znanosti, strokovnosti in umetnosti in ima akreditirane študijske programe na vseh treh stopnjah do doktorata na vsaj štirih znanstvenoraziskovalnih disciplinah po klasifikaciji Frascati in vsaj petih izobraževalnih področjih po KLASIUS, vključno z umetnostno akademijo.
Organi univerze so rektor, senat, upravni odbor in študentski svet. Senat univerze izvolijo senati članic univerze tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja.
Alma Mater Europaea – ECM je bila pred 15. leti, na pobudo članov podonavske rektorske konference, ustanovljena s poslanstvom, da razvije nove in deficitarne akademske programe ter tako prispeva k reintegraciji Evrope.
Akademski patronat ji je zaupala Evropska akademija znanosti in umetnosti iz Salzburga, najreprezentativnejša akademska institucija v Evropi, ki združuje preko 2000 znanstvenikov in 37 Nobelovih nagrajencev.
V teh letih se je razvila v univerzitetno institucijo, ki izobražuje in raziskuje na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni s področja zdravja, sociale, managementa, humanistike, arhivistike, umetnosti, ekologije, plesa ter informacijske tehnologije, vključno z umetno inteligenco.
Alma Mater sodeluje s številnimi priznanimi svetovnimi univerzami in v izobraževanje vključuje vrhunske znanstvenike ter strokovnjake iz prakse.
Podnebne spremembe predstavljajo globalni izziv, ki ima pomembne posledice tudi za Slovenijo. V zadnjih desetletjih smo priča naraščajočim temperaturam, spremembam padavin in pogostejšim ekstremnim vremenskim dogodkom, kot so poplave, suše in vročinski valovi. Te spremembe predstavljajo resen izziv za različna področja, vključno s kmetijstvom, infrastrukturo, gozdarstvom in biodiverziteto.
20. marca 2024 je na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor potekal dogodek z naslovom »Zelena misija za podnebje«, ki je združil ključne deležnike v lokalnem okolju, ki se aktivno ukvarjajo s področjem prilagajanja podnebnim spremembam. Dogodek sta organizirala Mestna občina Maribor in Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor v okviru projekta MISSION CE CLIMATE (Interreg Central Europe Programe).
»Uspešen dogodek in številčna udeležba sta jasen pokazatelj, da nas je v lokalnem okolju veliko, ki smo navedeno sprejeli kot izziv visokega pomena, in že izvajamo številne aktivnosti v smeri vpeljevanja ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu prilagajanju,« je povedala ena od organizatoric dogodka Tanja Senekovič iz RRA Podravje – Maribor.
V okviru projekta Mission CE Climate (Interreg Central Europe) so partnerji E-Zavod, RRA Podravje – Maribor in Mestna občina Maribor vzpostavili lokalno podnebno misijo, sestavljeno iz ključnih deležnikov, ki delujejo na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Namen misije je povezovanje deležnikov in vzpostavitev trajnega sodelovanja ter izmenjave informacij s ciljem izboljšanja odpornosti na podnebne spremembe. Na srečanju so svoje aktivnosti predstavili: Agencija republike Slovenije za okolje, Energetsko podnebna agencija za Podravje, Štajerska gospodarska zbornica, Univerza v Mariboru, Univerzitetni klinični center Maribor, Skupina javni holding Maribor, E-Zavod, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, Mestna občina Maribor in Skupna občinska uprava Maribor – Skupna služba varstva okolja.
Predstavljene so bile zelo različne aktivnosti in projekti, ki vodijo našo družbo v bolj zeleno in zdravo prihodnost. Naslovljene so bile naslednje teme: podnebne spremembe v Sloveniji in pomembnost povečanja odpornosti skupnosti na podnebne spremembe ter ozaveščanje in izobraževanje na temo podnebnih sprememb in blaženja le-teh. Govorili smo o uvajanju obnovljivih virov na področju energije, uvajanju zelene infrastrukture in sonaravnih rešitev, inovativnih rešitev in zagotavljanju prenosa dobrih praks. Predstavljen je bil projekt iz področja duševnega zdravja mladih, ki se vse pogosteje srečujejo z okoljsko anksioznostjo.
Poslušali so predstavitev projekta, ki uvaja trajnostne sisteme in inovacije na področju prehrane. Na srečanju smo izpostavili problematiko zaščite prebivalstva pred vročino, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, posebno ranljivih skupin. Poudarili smo pomembno vlogo Skupne občinske uprave Maribor – Skupne službe varstva okolja, pogovarjali smo se tudi o dogovornem ravnanju z odpadki in vodo ter pomenu družbene odgovornosti.
Srečanje je bilo izredno dinamično in konstruktivno. Deležniki so izrazili željo po povezovanju in rednih letnih srečanjih ter tudi izpostavili teme, ki bi jih želeli nasloviti na prihodnjih srečanjih.
V nedeljo, 24. marca je bil v hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi praznični koncert, posvečen materinskemu dnevu. V dvorani so se zbrali obiskovalci, ki so prišli proslaviti vse mame.
Ženski pevski zbor ŽPZ KUD Arnold Tovornik pod vodstvom zborovodkinje Barbare Lešnik Kure navdušil s svojim petjem. Občinstvo so popeljali tudi mladi virtuozi iz Selnice, ki so s svojim glasbenim talentom ustvarili edinstveno vzdušje. Poleg glasbenih nastopov je bil večer obogaten tudi s folklornimi točkami, ki so dodale piko na i že tako čudovitemu programu.
Nastopajoči so s svojimi plesnimi koraki in tradicionalnimi oblačili prispevali k pestrosti dogodka. Posebej pa je bilo lepo videti, da je vstop na dogodek bil brezplačen, kar je omogočilo še več ljudem, da se pridružijo praznovanju materinskega dneva in uživajo v čudovitem programu.
Na zelo uspelem uvodnem dogodku so obiskovalci pozdravili pomlad.
Na prvi pomladni dan so na dogodku Pozdrav pomladi obiskovalci pozdravili letni čas, ki s ponovnim obujanjem narave zbuja optimizem. S pijačo dobrodošlice, ki temelji na zgodovinskih virih, so si ogledali upodobitve simbolov pomladi, rodovitnosti in obilja, preko zgodb, z odkrivanjem skrivnega predmeta, s pomočjo vonja in z okušanjem jedi, pripravljene po zapisu iz leta 1487, so dobili vpogled v življenje plemiča v 15. stoletju.
Obiskovalci očarani
Doživetje je dopolnila s svečniki osvetljena Viteška dvorana in glasbena spremljava. »Očarali ste nas,« so ob odhodu zapisali obiskovalci, ki so si vsebine, doživete z vsemi petimi čuti, lahko ogledali še na interaktivni digitalni mizi, kjer so predstavljeni slavnostni jedilniki od 15. do 20. stoletja.
FOTO: M. Pigac/Pokrajinski muzej Maribor
S programom Pozdrav letnim časom, ki prepleta likovno umetnost, snovno in nesnovno dediščino in digitalizirane vsebine, Pokrajinski muzej Maribor ustvarja edinstvena doživetja za zahtevne obiskovalce. Preko alegorij letnih časov, upodobljenih na baročnem stopnišču in v Viteški dvorani mariborskega gradu, se obiskovalcem razkrivajo likovni simboli in globlja sporočila upodobitev. V arhitekturne in likovne upodobitve alegorij letnih časov se poglobijo ob razlagi in poslušanju glasbe, s pomočjo vonja, tipa in okusa pa aktivno spoznavajo kulinariko letnega časa in določenega zgodovinskega obdobja.
Program Pozdrav letnim časom v obiskovalcih zbuja razmislek o cikličnosti časa, o večnem krogu rojstva, umiranja in ponovnega rojstva ne le v naravi ampak tudi v življenju posameznika. Opozarja na govorico simbolov, ki jih pogosto nezavedno sprejemamo v svoj vrednostni sistem. Nakazuje razloge, zakaj so bila določena živila v nekem zgodovinskem obdobju pojmovana kot dragocena in pojasnjuje potek kulturnega razvoja, ki se je izkazoval tudi za mizo.
FOTO: M. Pigac/Pokrajinski muzej Maribor
Dogodki potekajo ob menjavi letnih časov in temeljijo na elementih presenečenja in očaranosti. Obiskovalcem nudijo možnost aktivne udeležbe in doživljanja preteklosti s pomočjo vseh petih čutov. Uvodnemu dogodku Pozdrav pomladi (21. marec) bo na kresni večer, 21. junija sledil Pozdrav poletju, Pozdrav jeseni je na programu 21. septembra, leto pa bo sklenjeno s Pozdravom zimi 21. decembra.
Sodelovanje s turističnimi akterji
Program Pozdrav letnim časom so v Pokrajinskem muzeju Maribor pripravili tudi na podlagi sodelovanja s turističnimi akterji, ki želijo obiskovalcem mesta ponuditi izvirne izkušnje in jim omogočiti, da v muzejih odkrijejo ozadje tega, kar vidijo in doživijo v Mariboru. Z doživetji, v katerih z aktivno udeležbo preko vseh pet čutov spoznajo zgodovino, likovno umetnost in kulturno dediščino, je turistom ponujena edinstvena in celostna izkušnja obiska mesta ob Dravi.
Kolumbijski kuhar Leonardo Fonseca, ki je bil kar šest let desna roka Ane Roš v Hiši Franko, nato vodil kuhinjo v pop-up bistroju Ana in Slon ter na koncu v restavraciji Jaz v ljubljanskem Knafljevem prehodu, se je konec januarja poslovil in si začel iskati nove delovne izzive, poroča Miha First na svojem portalu..
Leonardo Fonseca je sicer z objavo na Instagramu takrat zapisal, da ostaja v Sloveniji. “Če mislite, da lahko kaj skuhamo skupaj, ne bodite sramežljivi in me pokličite. Slovenija je še vedno moj dom,” je poudaril nadarjeni mojster.
Leonardo Fonseca, ki je prišel k Ani Roš v Hišo Franko leta 2018, je veljal za enega najbolj nadarjenih mladih kuharjev v Sloveniji, še zapiše First.
Njegovo odločitev, da bi rad ostal v Sloveniji, so očitno prvi opazili v mariborski restavraciji Fudo. “Leo prihaja v Fudo,” so zapisali na družabnih omrežjih. Bomo pa videli, ali bo njegovo kuhanje v Fudu le začasno ali se seli na Poštno ulico za dlje časa.
Mestna občina Maribor je v okviru mednarodnega projekta Tribute, ki se je osredotočal na trajnostno mobilnost v mestih, nabavila 14 električnih koles. Prvo kolo, ki je prilagojeno invalidom, je ta teden predala v uporabo mariborskemu društvu za cerebralno paralizo Sonček.
“V društvu Sonček že 42 let opravljate res izjemno, raznoliko in pomembno delo, kar v teh desetletjih ni več samo delo, ampak verjetno kar poslanstvo. Vsi smo del ene družbe in enega sveta, vsi živimo v istem mestu in z vašim delom spreminjate družbo in družbeno dojemanje drugačnosti,” je ob predaji povedal župan Saša Arsenovič.
v okviru projekta Tribute so nabavili šest običajnih električnih koles, s katerimi bodo promovirali kolesarjenje, ter osem specialnih električnih koles, ki bodo namenjena uporabi ranljivim skupinam, kot so starejši in osebe z gibalnimi ovirami, ali za prevoz tovora.
Foto: MOM
“Projekt je uspešno naslovil trajnostno mobilnost v mestu. Uspešno smo naslovili mobilnostne potrebe različnih skupin uporabnikov, saj kolesarjenje kot okolju najbolj prijazna oblika mobilnosti nudi številne prednosti, kot so zmanjševanje onesnaževanja zraka, hrupa in obremenjevanja mestnih središč z motornimi vozili,” meni župan.
V projektu, vrednem skupno 3,3 milijona evrov, je sodelovalo devet partnerjev iz sedmih držav. Uradno se je zaključil junija lani. Sofinanciran je iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
V okviru projekta so v Mariboru nabavili tudi električno vozilo Maister, ki vozi po peš coni, ter kolesarnico, ki omogoča shranjevanje in polnjenje električnih koles. Projekt je omogočil tudi nakup treh GPS naprav, ki so bila v pilotni fazi izvedbe projekta nameščena na električna kolesa z namenom identifikacije najpogosteje uporabljenih kolesarskih poti s strani uporabnikov, sporočajo z občine.
Na 5. Mednarodnem festivalu čili in čokolada je prvo mesto na tekmovanju “hot wings” najhitreje pojedla ekstremno pekoče perutničke Martina Kozamernik. Izbrali so tudi najboljšo čili omako.
V soboto popoldan so na festivalu čili in čokolada eno za drugim imeli dve tekmovanji. Zaradi slabe večerne vremenske napovedi so se potrudili in začeli tekmovalni del vse bolj priljubljenega festivala prej kot sicer. Tekmovanja v hitrostnem jedenju čokolade so se izognili, najprej so naredili tekmovanje za najboljšo omako, v kateri je bila seveda obvezna sestavina čili. Nekateri ponudniki, ki so sicer na festivalu imeli večje število čili omak, so dali v ocenjevanje po eno svojo omako. Omake pa je nato ocenila komisija in odločila, katere so najboljše.
Komisija za ocenjevanje najboljše omake na 5. Mednarodnem festivalu čili in čokolada Maribor 2024Del tekmovalcev v hitrostnem jedenju pekočih perutničk “hot wings”
Veliko ljudi pa je čakalo na najbolj atraktivno tekmovanje “hot wings”, vroče perutničke. Počakali so se, da so se prijavili najpogumnejši tekmovalci in tekmovalka. Ti so dobili zelo pekoče perutničke v izjemno pekoči omaki. Več kot dan so te perutničke marinirali v omaki, nato pa jih na Trgu Leona Štuklja, kjer je bil v petek in soboto Mednarodni festival čili in čokolada še nekoliko podušili v omaki, v katero so za piko na i dodali še pekoči dodatek in posipe iz čilijev, ki so med najbolj pekočimi na svetu.
Adam Šerc je omako, ki jo je pripravil Žiga Legnar, še dodatno začinil.
In nato se je tekmovanje začelo. Tekmovalci in tekmovalka so jedli perutničke eno za drugim. Večina od njih je imela na rokah zaščitne rokavice, saj so bile perutničke z omako prepojene, tako da je boljše jesti z rokavicami, ki se jih nato odvrže, kot pa z golimi rokami. Če si namreč potem s prsti po pomoti obrišeš obraz, se dotakneš oči, ust ali kakega drugega dela telesa, ki je občutljiv na pekočino, občutek zanesljivo ni prijeten.
Jedla, kot da perutničke sploh ne bi bile pekoče
Mariborski raper Boštjan 6Pack Čukur je med tekmovanjem animiral občinstvo in komentiral dogajanje. Moški tekmovalci so v nekaj minutah eden za drugim odstopili, marsikdo od njih je tudi med jedenjem potočil solze, saj so bile perutničke res zelo pekoče. Na koncu je za mizo ostala samo še Martina Kozamernik, ki je jedla perutničke, kot da sploh ne bi bile pekoče. In pojedla do konca vse in postala zmagovalka.
“Ali imate še kakšno?”
Medtem ko so moški ob koncu tekmovanja pili mleko, to namreč ublaži pekoči občutek v ustih in grlu, je Martina vprašala: “Ali imate še kakšno?” in nazdravila s Čukurjem. In med tem, ko smo gledali, kako so ostali jokali, eden od njih tudi bruhal, je bila ona sicer objokana, a mirna. Brisala si je pekočo omako z ust in brade ter rekla: “Jaz imam zelo rada perutničke, ne jem čevapov, pleskavic, od vsega podobnega, jem samo perutničke. In obvezno mora biti čili zraven.”
Lastniki najboljših treh čili omak, zmagovalka tekmovanja “hot wings” ter soorganizatorja festivala Žiga Legnar in Mitja Špes.
“To tekmovanje je bil moj poskus, ali zmorem. Da sama sebe testiram, koliko pekočine prenesem,” je še rekla. Osredotočila se je nato, da bi čim hitreje pojedla vse, pekočine med jedenjem ni čutila: “Nisem čutila, na koncu sem še rekla, da bi še kakšno pojedla.” Še kozarec je vzela v roke in nazdravila s Čukurjem. “Predihala sem se, malo sem jokala, tudi bolečine v želodcu nimam več. Samo umiriti se moraš. Pa sama sebe prepričati, da gre.” In je šlo.
Na koncu tekmovanja se je naredila še vrsta ljudi, ki so si želeli poskusiti vsaj kapljico omake, v katerih so bile perutničke. Da bi še sami okusili, kako močna je. In marsikdo je rekel, da več kot kapljico ne bi mogel.
Dva dneva sta bilo polna dogajanja
Na festivalu se je sicer tako v petek kot tudi v soboto še veliko dogajalo. Ponudniki čokolade in raznih jedi, v katerih je bila glavna sestavina čokolada, so poskrbeli za sladek del festivala, za pekoči del so poskrbeli ponudniki jedi, v kateri so bili čiliji, ki imajo različno stopnjo pekočnosti. Da obiskovalci ne bi bili lačni, pa so ponudniki ulične prehrane ponujali še svoje specialitete.
O festivalu in dogajanju na njem smo prav tako že poročali:
