V Mestni občini Maribor ocenjujejo, da so se z epidemijo novega koronavirusa uspešno soočili ter s sodelovanjem različnih služb priskočili tudi na pomoč najbolj kritičnim delom prebivalstva. “Čaka pa nas verjetno še težja naloga – učinki na ekonomijo, a upam, da bomo tudi to tekmo zmagali,” je danes povedal župan Saša Arsenovič.

Do najnovejšega primera okužbe v eni od mariborskih družin, zaradi katere je zdaj v karanteni eden od razredov Osnovne šole Ludvika Pliberška, Maribor več kot 28 dni ni imel potrjene nove okužbe s covidom-19 in se je že razglasil za območje brez okužbe.

“Ne glede na ta posamičen primer, kakršni se bodo še dogajali in s tem bomo morali živeti, smo lahko ponosni na naše rezultate. Zdaj pa je naša naloga, da to, kar smo se v tem obdobju naučili, ohranimo ter gledamo spet naprej,” je na današnji novinarski konferenci povedal Arsenovič.

Občina zaenkrat beleži izpad prihodkov v občinsko blagajno v višini 600.000 evrov, med drugim pri turističnih taksah, parkirninah in vozovnicah za mestne avtobuse. Dodatno je za najbolj nujne ukrepe med epidemijo namenila okoli 100.000 evrov.

“Občina bo naredila vse za to, da nadaljujemo z začetimi investicijami, tudi če se bo treba zadolžiti. Mislim, da je na nas, da damo jasen znak tako ljudem kot gospodarstvu, da življenje gre naprej,” je dejal župan.

Na področju kulture in športa so po njegovih besedah pospešili občinske razpise, da lahko denar čim prej pride do uporabnikov. Zaradi zmanjšanja sredstev in spremenjenih okoliščin bo Festival Lent v spremenjeni obliki konec avgusta, bodo pa otrokom ponudili 90-odstotni popust za letošnje kopanje na Mariborskem otoku.

V času epidemije od sredine marca do konca maja je bila v Mariboru med drugim vzpostavljena informacijska pomoč občanom, na katero so prejeli več kot 700 klicev. Okoli 140 otrokom iz socialno ogroženih družin so vsakodnevno priskrbeli tople obroke, pozneje tudi 24 odraslim. Skupno je bilo po besedah Neve Pipan iz kabineta župana razdeljenih 5400 obrokov. Iz proračunskih rezerv so razdelili dodatnih sto paketov pomoči ter zagotovili varne sanitarije za brezdomce.

Konec aprila so ustanovili proračunski sklad za pomoč in razvoj, v katerega se je zaenkrat steklo okoli 14.000 evrov, dodatno pa so med epidemijo z donacijami v ocenjeni vrednosti 35.000 evrov pomagala različna podjetja.

Direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik je izpostavil izjemno dobro sodelovanje tudi med različnimi službami zdravstva, še posebej velik pomen pa pripisal hitremu zaprtju vseh lokalov v Mariboru. “Danes vemo, da pri preprečevanju širjenja bolezni štejejo ure, ne dnevi in tedni,” je dejal.

Skupno so v Mariboru do zdaj testirali na covid-19 več kot 4740 ljudi. Od tega je bilo 130 testov pozitivnih. 31 primerov je bilo takšnih, ko ima oseba stalno prebivališče v mariborski občini.

Posamezni primeri se bodo tudi po besedah Završnika še dogajali, zato je ključen ustrezen odziv nanje. “Virus ne bo izginil, zato se bomo morali naučiti sobivati z njim,” je dejal. Izpostavil je spoštovanje osnovnih zaščitnih ukrepov, kot sta primerna razdalja med ljudmi in nošenje maske v ostalih primerih, in odgovoren odnos vsakega posameznika, kar bi po njegovih ocenah veljalo tudi zakonsko opredeliti, kot je to na primer urejeno pri tobačnih izdelkih.

Od 4. maja so mariborski zdravniki znova odprli svoje ambulante, prav tako ponovno obratujejo specialistične ambulante. “Za normalno delo je nujno, da se pacienti naročajo in ne hodijo v zdravstvene ustanove do deset minut pred terminom,” je poudaril Završnik.
Vir: STA

Mariborsko okrožno sodišče je Matjažu Ferliču danes na ponovljenem sojenju zaradi povzročitve splošne nevarnosti med divjo vožnjo s streljanjem po Mariboru izreklo deset mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. Skupaj z že pravnomočno sodbo zaradi poskusa uboja bo moral, če bo tudi ta del obtožb pravnomočen, v zapor za osem let in osem mesecev.

Vir: pixabay.com

Obramba Ferliča je danes ob zaključku dokaznega postopka sicer vztrajala pri pritegnitvi še tretjega sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ker sta oba zaslišana v ponovljenem sojenju vztrajala pri svojih različnih mnenjih glede prištevnosti obtoženega. Prav tako je odvetnica Tanja Kompara ponovno zahtevala ogled kraja dejanja ter soočenje oškodovanca Dejana Gjerkeša in ene od prič, a je sodnica Mateja Kamenšek Gornik sledila oceni tožilstva, da to ne bo prispevalo k nadaljnji razjasnitvi dogajanja.

Okrožni državni tožilec Simon Grahornik je v sklepni besedi ponovil prepričanje, da je obtoženi s streljanjem na avtomobil Dejana Gjerkeša in njegovim zasledovanjem marca 2017 ogrožal življenje ne le Gjerkeša, za kar je že pravnomočno obsojen na osem let zapora, ampak tudi svoje partnerice in otroka, ki sta sedela v Gjerkeševem avtomobilu, ter drugih udeležencev v prometu.

Obtoženi je trdil, da je streljal le v zrak ali tla in da takrat ni bilo drugih ljudi v bližini, a posnetki nadzornih kamer po tožilčevih besedah kažejo, da je usmeril pištolo v Gjerkešev avtomobil in da so bila takrat na cesti tudi druga vozila. Ostali udeleženci v prometu so bili ogroženi ne le zaradi streljanja, ampak tudi hitre in nevarne vožnje, je izpostavil tožilec in za Ferliča predlagal eno leto zapora za povzročitev splošne nevarnosti.

Odvetnica Kompara je nasprotno zahtevala oprostitev Ferliča po tej točki obtožnice, saj je po njenih besedah nesporno dokazano le to, da je obtoženi streljal na Gjerkeša, za kar pa je že prejel kazen. “Dejanje obtoženega je bilo uperjeno zgolj zoper oškodovanca,” je dejala. V ponovljenem sojenju dodani opisi v obtožnici so po njenem prepričanju nezakoniti, tožilstvu pa da ni uspelo nesporno dokazati prisotnosti drugih oseb in domnevno divje vožnje. Izvedenec prometne stroke je celo ocenil, da je obtoženi večinoma vozil po predpisih, je poudarila.

Ferlič je pred izrekom sodbe danes ponovil, da mu je žal za nastalo situacijo, zaradi katere se je Gjerkešu že opravičil, a da “zavestno” ni ogrožal nikogar drugega. “Nisem tako slab človek, kot so me prikazali,” je dejal.

Zatrdil je, da je upošteval prometna določila in da ni prevozil nobene rdeče luči na semaforju, kot trdi Gjerkeš. “Ne bežim od odgovornosti, a ne morem priznati dejstev, ki niso resnična,” je dejal.

Sodnica Kamenšek Gornik ga je kljub temu spoznala za krivega povzročitve splošne nevarnosti. Velik pomen je pripisala klicema Gjerkeša na interventno številko policije, v katerih je prosil za pomoč, medtem ko ga je Ferlič zasledoval. Težko si je predstavljati, da bi v takšnem položaju govoril drugače od dejstev, je izpostavila sodnica.

Čeprav ni posnetkov celotne poti, razpoložljivi posnetki po ocenah sodnice kažejo, da je obdolženi uperil orožje v Gjerkeševo vozilo in da so bila tam še druga vozila, zato bi lahko v vsakem trenutku prišlo do trka.

V izreku sodbe je sodnica upoštevala mnenje izvedenke psihiatrije Martine Žmauc Tomori, po oceni katere Ferličeva sposobnost razumevanja in obvladovanja v času dogodka ni bila bistveno zmanjšana. Med olajševalnimi okoliščinami pa je navedla, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno z neposrednim naklepom.

Ferliču so sodili znova, ker je višje sodišče znova razveljavilo del sodbe, ki se je nanašal na povzročitev splošne nevarnosti. Novo sojenje se je začelo novembra, sodnica Mateja Kamenšek Gornik pa je bila tako že tretja zapovrstjo, ki je presojala, ali je Ferlič ob streljanju na Gjerkeša povzročil tudi splošno nevarnost. Okrožno sodišče je temu očitku že dvakrat pritrdilo, a nobena sodba na drugostopenjskem sodišču ni obstala.
Vir: STA