Glazerjevo nagrado za življenjsko delo v letu 2024 prejme akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Glazerjeve listine za posamezne dosežke prejmejo Uroš Dokl, Gregor Pratneker in Nika Gorič.
Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja MO Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. MO Maribor vsako leto podeli Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju.
Prejemniki Glazerjevih listin za leto 2024 so:
Uroš Dokl
Glazerjevo listino za dosežke zadnjih dveh let na področju ohranjanja in prezentacijie kulturne dediščine prejme Uroš Dokl. Uroš Dokl, profesor zgodovine in angleškega jezika, muzejski svetovalec, kustos in vodja pedagoškega programa v Muzeju narodne osvoboditve Maribor je v sklopu svojih večletnih muzealskih prizadevanj beležil, ovrednotil ter interpretiral zgodovine rolkanja v Mariboru. Rezultat njegovega dela je zasnova in uresničitev projekta dediščinjenja sodobne mariborske urbane kulture. Rezultat tega sta izjemno uspešna, odmevna in za celovito podobo mariborskega urbanega prostora ključna muzejska razstava »Sk8tam torej sem« ter dokumentarni film »Maribor Retrosk8tiva« v letih 2022 in 2023.
S kulturološkim vpogledom, ki preži za fenomeni vsakdanjega življenja, (popularne) kulture in umetnosti, je razkril dediščinski potencial družbenokulturnih dinamik civilne iniciative v Mariboru in vztrajen angažma tistih akterjev, ki so pred tremi desetletji pričeli rolkati po mestnih ulicah ter rolkanje pripeljali do točke, da je danes Maribor eno najpomembnejših rolkarskih središč v državi. Avtor je dokumentiral gibanje ter spomine na miselne tokove iz 90-ih let prejšnjega stoletja, ki so za vedno spremenili podobo mesta in vplivali na koncept kvalitetnega preživljanja prostega časa, telesno aktivnost ter druženje številnih otrok ter mladine v Mariboru.
Prejemnik Glazerjeve listine je rolkasti skupnosti kot kustos, odgovoren za prepoznavanje in varovanje novejše urbane kulturne dediščine Maribora, omogočil ozaveščanje poti, ta sega od začetkov v letu 1987 do izgradnje največjega rolkarskega poligona v Sloveniji. Slednji je danes eno najvidnejših, aktivno delujočih medgeneracijskih središč mesta.
Nagrajena razstava in film imata viden pozitiven vpliv na povezovalno tkivo rolkarjev, njihovih družinskih članov ter širše skupnosti, ki je od 90-ih let prejšnjega stoletja zaznamoval osebnostno in skupnostno identiteto mladih v Mariboru. Dolgoročni cilj beleženja še ne dovolj prepoznane nesnovne urbane kulturne dediščine, ki jo je ustvarila subkultura rolkanja pa pomeni pluralizacijo dediščine, ki tako ne bo šla v pozabo.
Gregor Pratneker
Glazerjevo listino za dosežke zadnjih dveh let na področju likovne umetnosti prejme Gregor Pratneker. Akademski slikar Gregor Pratneker živi in ustvarja v Mariboru. S slikarstvom se je začel intenzivno ukvarjati v devetdesetih, leta 2012 je pri prof. Zmagu Lenardiču in prof. Jožefu Muhoviču končal študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. V zadnjih dveh letih je samostojno in skupinsko razstavljal doma in v tujini, izpostavljamo razstave Barve pomladi (2022) v razstavišču Vetrinjski dvor v Mariboru; Umetnost v prostoru 2022 v Galerija ZDSLU v Ljubljani; nato Le Salon des Artistes Francais (2022 in 2023) v Grand Palais v Parizu; Modra črta: Od renesanse do novih medijev v Kibli Portal v Mariboru (2022); Art Circle jesen 2023 v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.
Pratneker sicer še zmeraj celotno likovno površino na gosto polni z vegetabilnimi podrobnostmi, z raznovrstnimi drevesnimi oblikami, podrastjem, s samotnimi gozdnimi potmi, vendar je v zadnjih letih v svoji poetiki opravil pomemben premik. Značilnost tenkočutnega prikazovanja melanholičnega razpoloženja narave je namreč dinamiziral s figuro samotnega sprehajalca. Ta destabilizira kontemplativni mir, kar smiselno vpliva na harmonijo slikarske konstrukcije, ključno pri tem je, da na ta
način umetnikov likovni izraz dobi novo idejnost ‒ evokacijo razmerja človek : narava.
V primerjavi s starejšimi deli je zdaj zaznati intenzivnejše preizkušanje različnih likovnih izrazov. Umetnostna zgodovina ga sicer uvršča med lirične krajinarje, a na njegovih platnih prepoznava dinamično prepletanje elementov impresionističnih in ekspresionističnih reminiscenc ter fauvizma. Z obilico žarkih čistih barvnih nanosov, rastrskih posegov, ploskovitih nanosov, čistih komplementarnih in suplementarnih barv, z igro svetlobe in sence ter s specifično figuraliko postavlja pred gledalca enigmo in mistiko »ubiquitousa«, sveta in duha. Ob tem njegova dela jasno izražajo, da je veliki poznavalec likovne govorice in njenih psiholoških učinkov ter subtilni premišljevalec človekovega čutenja in empatije. Pratnekerjev likovni opus zadnjih dveh let kaže neizmerno spoštovanje, čudenje, tudi navdušenje nad naravo in življem nasploh; takšen je poglobljeno estetsko doživetje.
Nika Gorič
Glazerjevo listino za dosežke zadnjih dveh let na področju glasbene umetnosti prejme Nika Gorič. Nika Gorič velja za eno najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa. Po študiju solopetja v avstrijskem Gradcu je študirala na ugledni Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, zaključila jo je z umetniškim doktoratom iz solopetja. Julija 2017 je kot študentka leta prejela najprestižnejše priznanje akademije, nagrado kraljice Elizabete II.
Umetniška pot te izjemne umetnice je raznolika, saj v strnjenih časovnih obdobjih uspešno nastopa tako s koncertnimi programi kot z opernimi vlogami. To zahteva odlično tehnično podkovanost ter sposobnost sočasnega poglobljenega študija vlog in partitur. Goričeva je sposobna sugestivnega vživetja v različne vloge in njihove odtenke, prepoznavne odrske prezence ter vrhunskih vokalnih nastopov. Njeno umetniško odličnost so prepoznali impresariji najpomembnejših slovenskih kulturnih ustanov ter nacionalnih orkestrov, poleg tega je redna gostja eminentnih evropskih odrov. Doma in v tujini se predstavlja z deli svetovne ter slovenske glasbene literature; še posebej pomembno je, da izvaja novitete slovenskih ustvarjalcev.
Gospodična Nika Gorič je v zadnjih letih uspešno nastopala na najprestižnejših slovenskih dvoranah, v opernih gledališčih SNG Maribor in SNG Ljubljana, v Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji idr. V mednarodnem prostoru izpostavljamo nastope na koncertnih odrih, kot so Konzerthaus Berlin, Radio France Musique v Parizu, festival Bellerive v Ženevi, Alte Schmiede Kunstverein na Dunaju in Opera Frankfurt. Vloge Gilde (Rigoletto), Evridike (Orfej v peklu), Adele (Netopir), Christel (Ptičar), Polly (Opera za tri groše), Amore (Orfej in Evridika) so bile ocenjene z najvišjimi ocenami relevantne glasbene kritike.
Vrhunci lanske sezone so debi v frankfurtski operi pri krstni izvedbi opere BIuehen Vita Žuraja z orkestrom Ensemble Modern in v režiji Brigitte Fassbaender. Izpostavljamo tudi recital v znamenitem Konzerthausu v Berlinu ter nastop v Beethovnovem Egmontu z orkestrom Camerata Salzburg.
Prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2024 je Ida Brišnik Remec.
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Akademska slikarka Ida Brišnik Remec je na ljubljanski likovni akademiji diplomirala leta 1964 pri profesorju Gabrijelu Stupici. Njen opus obsega slike, akvarele, risbe, pastele, tapisarije, je avtorica več vitrajev, med katerimi so najbolj znani v baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori. Kmalu po končanem študiju je poetiko temnega kolorita Gabriela Stupice nadomestila s svetlejšimi toni, z estetiko detajla in privlačnostjo vsakdanjih motivov.
Zanimiv je na primer cikel z motivi svetilk, žarnic oz. svetlobnih teles s konca 70-ih 20. stoletja, kjer je barva postala nosilka svetlobe. Kasneje je opustila oljno tehniko in jajčno tempero ter začela slikati z akrilom. Bistveni premiki so nastali tudi na ravni motivne konfiguracije, ko slikarko prevzame rastlinski svet. Z njim osrednje mesto postopoma pridobiva intimistično razpoloženje, reprezentirano predvsem skozi različne vegetabilne akcente, podložene s prefinjenim dialogom realnega in nadrealnega, racionalnega ter čustvenega. Strokovno in laično javnost je slikarka večkrat presenetila z močno povečanimi rastlinskimi podrobnostmi, naslikanimi z akrili na razmeroma velikih platnih.
V osemdesetih letih 20. stol. je postal njen dominantni medij papir, osnovni akvarel v kombinaciji z barvnimi tuši, svinčniki in pasteli. Med njimi so v drugi polovici desetletja presežek risbe s tušem, ki jih je navdahnila pohorska krajina.
Smreke, denimo, so jo močno pritegnile z vertikalnimi debli in gostimi bogatimi krošnjami, skozi katere žari magična svetloba sonca, ki odpira pogled v temnih likovnih gozdnih vedutah in tvori čutne kompozicije. Slikarkin realizem prepoznavnih motivov, ta pogosto upodablja cvetje in naravo, se giblje na robu abstrakcije. Risbe so zaznamovane z njenim lastnim energetskim nabojem in s sproščeno potezo na belem papirju. V zadnjem obdobju svojo ustvarjalno silo usmerja v presenetljive risbe z barvnimi svinčniki, zdaj barve niso, kot je to bilo v zgodnjem ustvarjalnem obdobju samo variiranje svetlobnih učinkov, marveč tvorijo celovit slikarski izraz. Pomembno je, da iz njenih slik pravzaprav nikoli ni mogoče prepoznati v slovenski umetnosti razmeroma pogoste simbolike tragičnega minevanja, marveč nasprotno, njena dela sporočajo trdno, morda celo optimistično vero v naravni red stvari. Tudi takrat, ko se umetnica sooča z minljivostjo, jo sprejme dostojanstveno in suvereno.
Poleg Umetnostne galerije Maribor, ki hrani večino ustvarjalnega opusa Ide Brišnik Remec, zasledimo več deset njenih del tudi v Narodni galeriji v Ljubljani, kar je brez dvoma dokaz več, da je slikarka ena najvidnejših slovenskih umetnic zadnjih desetletij.
Opise nagrajencev je pripravil Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad v sestavi:
– red. prof. dr. Miran Štuhec (predsednik Odbora,
– Irena Gajser
– Mag. Branislav Rajić
– Janez Ujčič
– Mateja Dover Emeršič
– Jelka Vrečko
– Dr. Karmen Teržan Kopecky
– Mag. Aleš Osrajnik
– Nikolaj Sajko
Slavnostna podelitev Glazerjevih nagrad bo 5. aprila 2024 v Minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu.
