Študentje, ki študirajo izven kraja bivanja, se lahko odločijo za bivanje v študentskih domovih ali pri zasebnikih. Ministrstvo za šolstvo vsako leto pripravi razpis, ki ga objavijo na svojih spletnih straneh tudi študentski domovi. Študentje lahko bivajo tako v javnih domovih, zasebnih domovih ali dijaških domovih, ki sprejemajo študente. Pridobijo pa lahko tudi subvencijo za bivanje pri zasebnikih, ki želijo imeti kot stanovalce študente in imajo odločbo, da lahko študentje pri njih koristijo subvencijo. V razpisu so natančno določeni pogoji pridobitve subvencije in število prostih mest.

Za prihodnje študijsko leto razpis še ni objavljen, predvidoma bo objavljen junija. Prošnjo za bivanje ali subvencijo je treba oddati prek portala eVŠ do sredine avgusta, rok za oddajo pa je običajno okoli 15. avgusta. Naknadna oddaja je možna le v izjemnih primerih. Zato v študentskih domovih študentom, ki še ne vedo, ali so bili sprejeti, ali se bodo šele vpisali, svetujejo, da vseeno oddajo vlogo.

Informacije in pojasnila je mogoče poiskati na spletnih straneh študentskih domov. Na njih so objavljene tudi kontaktne telefonske številke. V domovih pa dijake in študente pozivajo, naj s prijavo ne odlašajo do zadnjega trenutka.

A se študentski domovi zadnja leta soočajo s prezasedenostjo. Zato na ŠOU študentom svetujejo, naj pripravijo tudi rezervni načrt in si namestitev poiščejo pravočasno. Sobe pri zasebnikih je mogoče poiskati na portalih kot so nepremičnine.net ali bolha.com oz. v Facebook skupinah. Pri najemu sobe je treba skleniti najemno pogodbo, še svetujejo.
Vir: STA

Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitev o finančni podpori projektu ureditve kolesarskega nadhoda in nadhoda za pešce čez Titovo cesto v Mariboru. Vrednost projekta je dobrih 370.000 evrov, od tega bo kohezijski sklad prispeval 206.000 evrov.

Sredstva so namenjena izgradnji kolesarskega nadhoda na vzhodnem kraku t. i. turbo krožišča, kjer se s Titove ceste zavija na Pobreško cesto. V tem okviru je načrtovana tudi postavitev urbane opreme za kolesarje in ozelenitev brežine. Temeljenje in stebri so bili že izvedeni v okviru izgradnje cestnega krožišča in nadhoda na njegovem južnem kraku.

Krožišče Titove in Pobreške ceste. Vir: Google maps

“Namen projekta je zagotovitev celovite kolesarske mreže v Mariboru in pogojev za dnevne migracije kolesarjev znotraj mesta Maribor. S tem se bo bistveno izboljšala kolesarska povezava v tem delu mesta in širšem okolju ter na prometno varen način skrajšala pot v smeri sever-jug,” so sporočili iz službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Gre sicer za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb.
Vir: STA

Mariborska Lista mladih – Povezujemo z njenim predsednikom Maticem Matjašičem, ki je tudi predstavnik liste v mariborskem mestnem svetu, je nepreklicno izstopila iz koalicije župana Saše Arsenoviča. Matjašič je poudaril, da imajo z županom in koalicijskimi partnerji drugačen pogled na politiko, komunikacijo in način dela, zato so razhajanja med njimi prevelika.

Za izstop pa so se odločili, ker naj bi listo koalicijski partnerji tudi uradno obvestili, da po njihovem mnenju kršijo koalicijsko pogodbo. Njihov edini svetnik za zdaj še ostaja predsednik odbora za mladino, šolstvo in šport, napoveduje pa, da bo še naprej zelo aktiven svetnik, ki bo s samostojnim delom, vlaganjem odlokov ter pobud in drugimi načini deloval v korist mesta in občanov – predvsem mladih, ki jih je iz dneva v dan manj. V Listi mladih – Povezujemo še pojasnjujejo, da pričakovanj tistih, ki so jim dali svoj glas, znotraj koalicije ne morejo izpolnjevati v celoti, saj so jih koalicijski sporazum in partnerji začeli omejevati pri njihovem načinu dela, ki je odprt, vključuje javnost in ne teži k dogovorom za zaprtimi vrati. Poudarjajo še, da odhod iz koalicije ne pomeni, da bo njihov svetnik zdaj zavzel povsem opozicijsko držo ter glasoval proti vsem županovim predlogom, pač pa bo podprl vsak dober projekt, do slabih predlogov za mesto pa bo argumentirano kritičen.
Vir: STA

Na univerzah in višjih strokovnih šolah se danes začenja prvi prijavni rok za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2020/21. Za bodoče študente je na voljo 18.636 mest za redni in izredni študij, za študente višjih šol pa 11.719. Prijavijo se lahko do 18. marca. Največ mest razpisuje ljubljanska univerza.

Fotografija je simbolična. Vir: pixabay.com

Trend zmanjševanja vpisnih mest za vpis v 1. letnik rednega študija se sicer tudi v novem študijskem letu nadaljuje, saj v primerjavi z lanskoletnim razpisom visokošolski zavodi razpisujejo 33 mest manj. Tudi število vpisnih mest za izredni študij se prav tako zmanjšuje, in sicer za 14. Povečujejo pa se predlagana vpisna mesta za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce za 49 mest.

Tako je od skupaj 18.636 vpisnih mest v novem študijskem letu za državljane Slovenije in drugih držav EU na voljo 16.365 mest, za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva pa 2271 mest.

Na ljubljanski univerzi je za prvi letnik na voljo 9111 vpisnih mest, od tega 8065 za redni in 1046 za izredni študij. Mariborska univerza je razpisala 4506 mest, od tega 3696 za redni in 810 za izredni študij.

Na primorski univerzi, ki uvaja nov študijski program socialna pedagogika, je za prihodnje študijsko leto na voljo 1578 vpisnih mest, od tega 1183 za redni in 395 za izredni študij.

Novomeška fakulteta za informacijske študije je razpisala 130 mest, od tega 70 za redni in 60 za izredni študij, novogoriška univerza 205 mest, Nova univerza 127, novomeška univerza pa 232 mest. V samostojnih visokošolskih zavodih je na voljo 476 vpisnih mest za izredni študij.

Tokrat je prijavo za vpis mogoče na spletnem portalu eVŠ oddati ne le z digitalnim potrdilom in uporabniškim imenom in geslom tako kot doslej, ampak tudi z računom avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture. Ta se bo v prijavno-sprejemnem postopku upošteval enako, kot bi bila prijava oddana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, kar pomeni, da se prijavo izpolni in elektronsko podpiše v eVŠ brez pošiljanja po pošti.

Vsak kandidat lahko odda eno prijavo za vpis, kjer po prednostnem vrstnem redu izbere največ tri študijske programe, v katere se želi vpisati in za katere izpolnjuje oziroma bo do rokov izpolnjeval pogoje za vpis.

Pri tem je pomemben vrstni red izbranih študijskih programov, saj bo kandidat uvrščen v prvega, za katerega bo izpolnil vse pogoje. Kandidati naj zato izberejo le tiste študijske programe, ki jih želijo študirati in za katere bodo izpolnjevali pogoje za vpis, sicer se želja ne bo upoštevala, svetujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Prosta mesta za vpis v višje strokovno izobraževanje je razpisalo 46 višjih strokovnih šol, in sicer 28 javnih in 18 zasebnih, od tega dve s koncesijo. Za izobraževanje je razpisanih 32 različnih študijskih programov.

Za redne študente je razpisanih 4135, za izredne pa 3465 mest. Ponudbo mest za izredne študente dopolnjujejo zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo še 4064 vpisnih mest.

Informativna dneva bosta tako na višjih strokovnih šolah kot na fakultetah v petek in soboto.
Vir: STA