Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Organizatorjem 56. Zlate lisice na Mariborskem Pohorju slabo kaže v bitki z vremenom pred ženskima tekmama svetovnega pokala, ki bi morali biti 15. in 16. februarja. Odločilen bi znal biti že četrtek, ko v Maribor prihaja snežni kontrolor in direktor za tehnične discipline ženskega svetovnega pokala Markus Mayr.

55. Zlata lisica (19)Mayr na prizorišče tekem, ki bi letos morale biti več kot mesec dni pozneje od običajnega termina v začetku januarja, prihaja v četrtek zjutraj, organizatorji pa so te dni upali, da se bo vreme vsaj ponoči ponovno ohladilo.

Temperatura je ponoči sicer za kratek čas padla pod ničlo, vendar so za naslednje dni čez dan še naprej napovedane temperature blizu desetih stopinj.

Upanje jim za zdaj daje dejstvo, da so januarja vendarle uspeli narediti toliko snega, da je proga že nekaj časa odprta vse do snežnega stadiona v dolini. Močna odjuga, v torek pa tudi močan veter, sta nekaj snega sicer vzela, a ga je za zdaj na progi, kjer bi morala biti prihodnji konec tedna veleslalom in slalom, še dovolj.

“Vseeno upamo, da bomo še lahko vključili topove, predvsem pa bomo morali progo dobro strojno obdelati,” naloge tehnične ekipe v teh dneh opisuje vodja tekmovanja Mitja Dragšič.

Takšnih razmer so sicer pod Pohorjem že vajeni, a se ne predajajo, zato za zdaj vsaj javno še ne razmišljajo o “planu B” in vnovični selitvi v Kranjsko Goro, kjer so bili nazadnje pred dvema letoma. Večino proge namreč prekriva okoli 40 centimetrov umetnega snega, a bo več znanega po četrtkovi snežni kontroli, po kateri načrtujejo tudi novinarsko konferenco.
Vir: STA

Nova KBM je danes zaključila nakup Abanke, saj je Republika Slovenija danes, 5. februarja 2020, zaključila postopek prodaje celotnega deleža v družbi Abanka d.d. Novi KBM d.d.

nova kbm, banka, maribor

Slovenski državni holding je namreč 20. junija 2019 v imenu in za račun Republike Slovenije sklenil pogodbo o prodaji in prenosu 100-odstotnega deleža Republike Slovenije v Abanki z Novo KBM, drugo največjo slovensko banko po bilančni vsoti. Zaključek posla je bil odvisen od izpolnitve določenih pogojev, ki so bili v obdobju po sklenitvi prodajne pogodbe v celoti izpolnjeni. Nova KBM je tako danes plačala celotno kupnino v znesku 444,242.000 evrov, hkrati je bilo na Novo KBM prenesenih 15,100.000 delnic Abanke, s čimer je bil prodajni postopek uspešno končan.

Z Nove KBM so sporočili, da namerava banki še letos združiti in povezati v eno pravno osebo ter tako ustvariti močno banko, prisotno po vsej državi. Združitev obeh bank bo izvedena postopoma, pod nadzorom pristojnih regulatornih organov. Bilančna vsota združene banke bo znašala več kot 8.5 milijard evrov. Na podlagi strateškega partnerstva s Pošto Slovenije pa bo imela združena banka več kot 1.000 bančnih točk, kar je precej več od drugih bank, ki poslujejo v Sloveniji. Zaključek nakupa za stranke uvodoma ne prinaša sprememb, saj bodo storitve še naprej opravljali v obstoječih poslovalnicah svoje banke. Bodoča združena banka bo strankam po Sloveniji prinesla najbolj dostopno in priročno bančno mrežo ter najboljše produkte in storitve v vseh segmentih bančnega poslovanja, so še zapisali v sporočilu za javnost Nove KBM.

John Denhof, predsednik uprave Nove KBM, je ob tem povedal: “Zaključen nakup Abanke predstavlja nov mejnik trajnega in uspešnega razvoja naše banke. Tako Abanka kot Nova KBM poslujeta dobro, z velikim številom zvestih strank in zaposlenih, pomembnim položajem na trgu in dokazano učinkovitostjo. S prihodnjo združitvijo obeh bank in izkoriščanjem njunih prednosti pa bomo lahko še bolj podpirali naše stranke in lokalno okolje z nudenjem boljših produktov in storitev, bolj priročnih poslovnih poti ter inovativnih rešitev. Pričakujemo, da bomo skupaj ustvarili najboljšo banko v Sloveniji, ki bo tudi v prihodnje dobičkonosna in osredotočena na potrebe strank.”

Jože Lenič, predsednik uprave Abanke, je dodal: “Povezovanje Abanke in Nove KBM je pomemben in pozitiven korak. Prepričani smo, da bomo skupaj z Novo KBM nadaljevali uresničevanje našega poslanstva – našim cenjenim strankam ponujati najbolj konkurenčne storitve po njihovi meri. Pričakovana združitev obeh bank bo ustvarila nove priložnosti za naše zaposlene, ki so predani zagotavljanju odličnosti v vseh pogledih in željni novih znanj. Z združitvijo najboljšega, kar premoreta obe banki, ter z dodatnim vlaganjem v produkte, storitve in zaposlene bomo skupaj ustvarili banko, ki bo najboljša izbira za naše stranke in zaposlene. Na skupno pot se podajamo z velikimi pričakovanji.”

Predsednik nadzornega sveta Nove KBM Andrej Fatur pa je zapisal: “Nakup Abanke s strani Nove KBM je zgodovinski mejnik v slovenskem finančnem prostoru. Bodoča združena banka bo imela odlično priložnost, da strankam ponudi najboljše produkte in storitve ter največje število dostopnih bančnih točk po vsej Sloveniji.”

V tokratni oddaji Report smo govorili o Centru za transfuzijsko medicino, informativnem dnevu na Fakulteti za strojništvo, o dobrodelni akciji Zavoda Beli angeli in Blue Knights Slovenije ter inspirativnem podcastu v živo.

Vabljeni k ogledu oddaje!

Od sobote, 8. februarja 2020, naprej bo Mestna blagajna delovala na Avtobusni postaji Maribor, v Mlinski ulici 1. S petkom, 7. februarjem 2020, se tako ukinja Mestna blagajna v poslovalnicah Delavske hranilnice. Blagajna na avtobusni postaji bo ob delavnikih odprta od 6. do 22. ure, ob vikendih pa od 8. do 20. ure.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

Osnova za prenos Mestne blagajne je Odlok o delovanju Mestne blagajne, ki ga je decembra 2019 sprejel mariborski mestni svet in ureja vzpostavitev, delovanje in financiranje Mestne blagajne Mestne občine Maribor pod okriljem občinskega javnega podjetja Marprom.

Občani Mestne občine Maribor bodo lahko na Avtobusni postaji brez provizije plačevali plačilne naloge naslednjih izdajateljev:
– Energetike Maribor,
– Mariborskega vodovoda,
– Nigrada,
– Pogrebnega podjetja Maribor,
– Snage,
– Energije Plus,

ob tem pa tudi:
– globe za prekrške, s katerimi se krši predpise občine Maribor (Skupna občinska uprava Maribor),
– najemnine za vrtičke (Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Maribor)
– za plačilne naloge iz leta 2020 ter
– najemnine za grobove – grobnine (krajevne skupnosti in mestne četrti)
– za plačilne naloge iz leta 2020.

Z MO Maribor sporočajo, da bodo seznam izdajateljev, katerih položnice se lahko brez provizije plača na Mestni blagajni, sproti posodabljali. Ob tem pa poudarjajo, da položnic za vrtce in osnovne šole na Avtobusni postaji ne bo mogoče plačati.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Mestna blagajna je pred tem v Delavski hranilnici delovala zadnja tri leta, saj je bila konec leta 2006 ta banka na javnem naročilu izbrana kot najugodnejši ponudnik. Banka je prvo leto ponudila, da bo storitev opravila za ceno 29 centov za vsak plačilni nalog, v naslednjem je ceno zvišala na 45 centov in v zadnjem letu že na 49 centov na posamezni nalog. Zaradi naraščanja cene je iz sistema Mestne blagajne postopoma izstopilo več podjetij. Pred iztekom triletne pogodbe z Delavsko hranilnico pa je MO Maribor jeseni 2019 začela pridobivati informativne ponudbe za izvajanje storitev Mestne blagajne, a je ponudbo oddala samo Pošta Slovenije; ponudila je ceno 72 centov za vplačilo posameznega naloga. Na MO Maribor so se zaradi previsoke cene v ponudbi odločili dejavnost prenesti na javno podjetje Marprom, ki že izvaja Javno blagajno in kjer lahko že zdaj občani brez provizije plačujejo položnice občinskih podjetij Snaga, Mariborski vodovod, Energetika Maribor, Nigrad in Pogrebno podjetje. Po Marpromovih izračunih bodo občinska javna podjetja za sodelovanje v Mestni blagajni plačala bistveno manj, kot so nazadnje pri Delavski hranilnici. Energetika, na primer, letno za okoli 5300 evrov manj, Snaga za približno 5400 evrov, Nigrad 6500 in Mariborski vodovod kar okoli 9000 evrov manj, sporočajo z MO Maribor.

Po napovedi Agencije RS za okolje (Arso) bo s severa danes pihal zmeren do močan veter. Ta bo najmočnejši v Zgornjem Posočju, pod Karavankami, v severovzhodni Sloveniji in v višjih legah, kjer bodo najvišje hitrosti vetra od 70 do 90 kilometrov na uro, krajevno lahko tudi okoli 100 kilometrov na uro, opozarjajo na Arsu.

Vir:  pixabay.com

Vir: pixabay.com

Drugod po državi bodo najmočnejši sunki vetra okoli 70 kilometrov na uro. V drugem delu noči bo veter slabel.

Po podatkih Arsa bo na Primorskem pretežno jasno, drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Možna bo tudi kakšna manjša snežna ploha. Pihal bo zmeren severni veter, ki se bo predvsem na Gorenjskem in v severovzhodnih krajih čez dan še okrepil. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem do 12 stopinj Celzija.

V četrtek in petek bo precej jasno. V soboto bo na vzhodu nekaj več oblačnosti, drugje bo še sončno vreme.

Močan veter je predvsem na severu in severovzhodu države povzročil veliko nevšečnosti že v torek. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so tako skupno zabeležili 79 dogodkov, aktivirali pa so tri poklicne gasilske enote in 65 prostovoljnih gasilskih enot.

Veter je razkrival strehe objektov, podiral drevje ter električne in telekomunikacijske drogove. Tako so o težavah poročali z območij elektropodjetij Maribor, Ljubljana in Celje. Skupno pa je za kratek čas brez elektrike v torek ostalo okoli 14.500 uporabnikov.
Vir: STA

V Selnici ob Dravi bodo lahko japonsko kulturo in japonsko mečevanje spoznali tisti, ki jih kultura daljne Japonske zanima. Njeno predstavitev pripravlja društvo Godi mi, in sicer v nedeljo, 9. februarja 2020, ob 17. uri, v avli Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi v sodelovanju z Društvom mladih kreativcev.

Več v videoprispevku:

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor in Univerza v Mariboru sta združila moči v iskanju pametnih rešitev za podporo bolnikom po zdravljenju raka. Zagnala sta mednarodni projekt Persist skupaj s partnerji iz tujine. S projektom bodo s pomočjo uporabe umetne inteligence oblikovali inovativen koncept spremljanja in podpore takšnim bolnikom.

Direktor UKC Maribor Vojko Flis je dejal, da gre za prvi tako obsežen evropski projekt v njihovem zavodu in tudi za prvo takšno sodelovanje med kliničnim centrom in univerzo. “Prvič smo na takšen način združili znanje, ki ga imamo v Mariboru veliko,” je dejal na današnji predstavitvi projekta, pišejo na STA.

Pobudnica slovenskega dela konzorcija je sicer mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), ki je dejavna tudi pri iskanju tehničnih rešitev. Prodekan Boštjan Vlaovič je dejal, da je njihov cilj zgraditi inovativni sistem v pomoč zdravniku pri obravnavi bolnika po zdravljenju raka, in sicer tako, da bi bilo na eni strani izboljšanje kakovosti podatkov, ki jih ima zdravnik na voljo, in na drugi strani pa redno spremljanje bolnika.

Univerza v Mariboru (3)

Pilotni projekt bodo izvedli v UKC Maribor in še treh evropskih bolnišnicah. V Mariboru bodo vključili 40 bolnikov, ozdravljenih za rakom dojke in debelega črevesa. Spremljali jih bodo s pomočjo pametne ure, prek katere bodo bolniki med drugim lahko komunicirali s psihologi. Ne bodo beležili le klasičnih merjenih podatkov o zdravstvenem stanju bolnika, ampak tudi njihovo izražanje v besedi in sliki, vključno z obrazno mimiko, tonom glasu in vsem drugim, kar lahko da pomembne informacije o počutju obravnavane osebe.

Na podlagi zbranih podatkov bodo nato izdelali nove modele analiz zdravstvenih podatkov, ki bodo lahko služili za nadaljnjo obravnavo bolnikov po zdravljenju raka. Partnerji projekta bodo razvili še platformo masovnih podatkov, ki bo združila obe komponenti in ju povezovala z digitalnimi zapisi o bolnikih, ki se jih sicer uporablja v bolnišnicah.

Projekt Persist bodo izvajali od letošnjega januarja do februarja 2023. V celoti ga bo financirala Evropska unija v okviru programa Horizon 2020 v višini več kot pet milijonov evrov. Za partnerje iz Slovenije, med katerimi je tudi mariborska filozofska fakulteta, ki zagotavlja v projektu strokovno podporo s področja psihologije, bo 700.000 evrov, v konzorciju pa skupno sodeluje 13 institucij iz desetih držav.

Ob tem pa si onkologi obetajo predvsem možnost kakovostnejšega spremljanja bolnikov in posledično lažjo pomoč. “Zdraviti raka znamo. Ko bolnik zaključi zdravljenje, pa ga je treba vrniti v družbo. Mislim, da lahko tu dobimo zelo pomembne podatke, kako pomagati na poti te rehabilitacije. Da človek ostane ozdravljen in si izboljša kvaliteto življenja, ki je bila za določen čas okrnjena zaradi zdravljenja in duševne stiske ob soočanju z diagnozo,” je povedala predstojnica oddelka za onkologijo UKC Maribor Maja Ravnik.
Vir: STA

Do uspešne kariere s študijem gospodarskega inženirstva na Univerzi v Mariboru s povezovanjem inženirstva in ekonomije po meri gospodarstva.

Dinamika spreminjanja poslovnega okolja je danes večja, kot je bila kadarkoli v preteklosti, kar za podjetja ne pomeni nič drugega, kot nujnost enako dinamičnega spreminjanja lastnega delovanja – razvoja in prilagajanja tehnologij, organizacije in procesov ter komuniciranja z vse številčnejšimi deležniki. Uspešna podjetja značilnosti sodobnega poslovnega okolja ne samo da dobro razumejo, pač pa jih znajo tudi pametno izkoriščati; in prav zato uspevajo ohranjati uspešnost in konkurenčnost skozi daljši časovni rok.

V središču takšnih podjetij je kader, ki je po eni strani izjemno široko usposobljen, proaktiven in ambiciozen, a se po drugi strani zaveda svoje omejenosti in posledično nujnosti povezovanja in sodelovanja z drugimi ter razumevanja in upoštevanja njihovih morebiti drugačnih stališč in vidikov obravnave različnih izzivov. Tovrstne lastnosti kadra je vse prej kot enostavno doseči, neodvisno od tega ali govorimo o inženirskem kadru ali kadru z ekonomskim, pravnim ali drugim znanjem v podjetju.

Interdisciplinarnost, povezovanje in sodelovanje, obravnavanje izzivov iz različnih vidikov, trajno odgovorno razmišljanje in ravnanje ter timsko in projektno delo, je samo nekaj izhodišč, na katerih temelji študijski program Gospodarsko inženirstvo, ki se izvaja na Univerzi v Mariboru. “Gre za študijski program, ki poskuša preseči omejenosti tipičnega inženirja na eni strani ter tipičnega ekonomista na drugi strani. Gre za program, ki ne samo da poskuša, pač pa že več kot 25 let uspeva generirati diplomante, ki se izvrstno znajdejo v gospodarstvu ter so usposobljeni za delovanje v sodobnih poslovnih okoljih. Diplomanti gospodarskega inženirstva so strokovnjaki, ki razumejo poslovni kontekst inženirskega znanja in strateško vlogo tehnologij, ki uspešno prenesejo razvojne in tehnološke dosežke v konkurenčne prednosti in ki znajo hitro prepoznati ter izkoriščati poslovne priložnosti,” pravijo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.

2. Študij Gospodarskega inženirstva na Univerzi v Mariboru

Študijski program Gospodarsko inženirstvo Univerze v Mariboru velja tako po vsebini kot po organizaciji izvajanja za unikum v slovenskem univerzitetnem prostoru. Gre za program, na katerem od prvega do zadnjega dne izvajanja programa in študijske poti posameznega študenta usklajeno sodelujejo tri fakultete: Fakulteta za strojništvo (FS), Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA) ter Ekonomsko-poslovna fakulteta (EPF).

Začetki študijskega programa segajo v leto 1992, ko je strokovna skupina 35 profesorjev in drugih strokovnjakov proučevala pomen uvedbe interdisciplinarnega programa v slovensko gospodarstvo. Strateška izhodišča za oblikovanje študija Gospodarskega inženirstva, ki ga kratko imenujemo GING, so temeljila na dejstvu, da tradicionalni študijski programi niti na tehničnih niti na poslovnih fakultetah niso dovolj usmerjeni v pridobivanje znanj, ki bi povezovala tehnično-tehnološke in organizacijsko-poslovne vidike. Tako so študenti tehnike ostajali brez znanj, ki bi jim omogočala razumevanje pomena tehnike in tehnologije v poslovnem kontekstu, študenti poslovnih fakultet pa so bili prikrajšani za poznavanje razvojno-tehnoloških dogajanj in trendov. S tem se je pokazala potreba po študiju GING, ki smo ga pričeli izvajati jeseni leta 1993.

Študijski program se danes izvaja kot univerzitetni in kot magistrski študij. V kratkem se bo pričel program izvajati tudi na doktorski stopnji, saj je predlog doktorskega GING programa že v postopku akreditacije Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Na univerzitetni in na magistrski stopnji se progam izvaja na dveh smereh – smer strojništvo in smer gradbeništvo, na doktorski stopnji pa usmeritev ne bo. Študijski program GING se na smeri gradbeništvo izvaja v sodelovanju med FGPA in EPF, na smeri strojništvo pa med FS in EPF. Nekoliko več kot dve tretjini programa izvajata tehnični fakulteti, preostali del pa EPF.

Vir: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

Vir: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

Študijski program Gospodarskega inženirstva je primeren za vse, ki imajo željo po inženirskih znanjih nadgrajenimi s poslovnimi znanji, občutek za gospodarnost, posluh za medsebojno sodelovanje ter so iznajdljivi in inovativni. Združevanje izbranih tehniških in ekonomskih znanj zagotavlja diplomantom hitro zaposljivost in kakovostna delovna mesta. To je potrdila tudi izvedena raziskava med diplomanti programa GING, ki je pokazala, da diplomanti GING prvo zaposlitev dobijo praviloma takoj ob zaključku študija ali že tekom študija, skozi kariero pa se izkazujejo z nadpovprečno hitrim napredovanjem.

3. Usmeritve na študijskem programu Gospodarsko inženirstvo Program GING, smer strojništvo

Diplomant programa GING smeri strojništvo na 1. stopnji je strokovnjak z ekonomskimi in tehniško-tehnološkimi znanji za načrtovanje, upravljanje ter vodenje procesov poslovanja in proizvodnje z usmeritvami v upravljanje in vodenje proizvodnje, vodenje ter izvajanje razvoja, vodenje projektov, vodenje in izvajanje marketinga ter projektne prodaje, inženiringa ter vodenje in izvajanje ostalih dejavnosti, ki zahtevajo prvenstveno ekonomska, tehniško-tehnološka, organizacijska in informacijska znanja. Diplomant gospodarskega inženirstva na smeri strojništvo je sposoben povezovati teoretične izsledke stroke z realizacijo v proizvodnji ter proizvodne probleme aplikativno raziskati in optimirati.

Magistrski študij GING-a je odlična nadgradnja univerzitetnega študijskega programa GING, hkrati pa tudi izjemno ustrezna možnost nadaljevanja študija za diplomante vseh tehniških visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov, saj študentom posreduje kompetence za učinkovito in uspešno delovanje v današnjem izrazito interdisciplinarnem okolju. Povsem mogoče je tudi, da se bolj družboslovno usmerjeni študenti odločijo za študij GING-a na drugi stopnji, saj tako pridobijo dovolj tehniških znanj, da se lahko uspešneje spopadejo z inženirskimi problemi v praksi.

Študij GING-a smeri strojništvo je na magistrski stopnji zlasti atraktiven za posameznike zaposlene v gospodarstvu, ki opravljajo odgovorna dela na področjih vodenja razvoja, proizvodnje in investicij, projektnega vodenja, svetovanja, strateškega načrtovanja, industrijskih analiz in znanstvenih raziskav. Zato je magistrski študij aplikativno naravnan in nadgrajuje znanja pridobljena na dodiplomskih programih in izkušnje pridobljene v praksi s konceptualnimi znanji, potrebnimi za analiziranje problemov, razumevanje procesov in poslovanja v razvojno in tehnološko intenzivnih podjetjih.

Število diplomantov (na sedanji 1. stopnji in po starem univerzitetnem študijskem programu) in magistrov na smeri strojništva se hitro približuje številki 500.

Zaposlitvene možnosti diplomantov GING programa smeri strojništvo

Študij GING smeri strojništvo zagotavlja razvoj menedžerskega kadra, uporabnega v vseh industrijskih podjetjih. Program spodbuja tehnološko podjetništvo in skrbi za oblikovanje kadra, ki združuje inovativnost, razvoj in nadgradnjo izdelkov, tehnologij in tehnoloških sistemov, ter s tem dviguje dodano vrednost v lastnem in širšem okolju. Diplomanti smeri strojništva imajo zato izjemno široke zaposlitvene možnosti. Delovna področja diplomiranega gospodarskega inženirja oziroma magistra gospodarskega inženirja so:
– vodstvena dela v strojnih in inženirskih podjetjih,
– vodilna dela v tehniških in komercialnih sektorjih strojnih podjetij,
– vodilna dela vodij projektov v inženirskih podjetjih, v upravnih organih in drugje,
– vodenje raziskovalnih projektov raznih smeri v stroki in izven nje,
– samostojni podjetnik,
– načrtovanje in vodenje poslovnih ter proizvodnih procesov,
– razvoj novih izdelkov, tehnologij ter storitev,
– vodenje investicijskih dejavnosti,
– projektni menedžer,
– prodajni inženir,
– produktni vodja,
– državna uprava.

Vloga tehnike se v gospodarstvu stopnjuje s potrebo razvoja novih tehnologij in novih konkurenčnih proizvodov. Pri razvoju in posredovanju novih proizvodov, pri analizi trgov in pri prenosu informacij bo imel diplomirani gospodarski inženir vodilno vlogo. Prilagodljivost strojniških znanj drugim strokam ter interdisciplinarni značaj izobrazbe gospodarskega inženirja mu omogoča vključitev v praktično vse tehniške veje in stroke gospodarstva doma in v svetu.

Program GING, smer gradbeništvo 

Vir: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

Vir: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

Študij na smeri gradbeništvo je zasnovan tako, da izobražuje strokovnjake s širokim znanjem na področju gradbeništva in poslovanja v gradbeništvu. Skozi izvajanje študijskega procesa pridobivajo študentje na 1. stopnji ustrezna znanja za razumevanje strokovne problematike. Gre za inženirska znanja s tehničnega področja gradbeništva, ki vključujejo osnovna teoretična znanja matematike, fizike in mehanike ter strokovna znanja s področja gradbeništva; ter ekonomsko-poslovna znanja, ki vključujejo temeljna strokovna znanja ekonomije, organizacije, marketinga in managementa. Študijski program vključuje tudi integracijska znanja iz gradbene ekonomike ter organizacije in managementa v gradbeništvu. Tekom študija tako študentje pridobijo poglobljena znanja iz področij vodenja in upravljanja gradbenih projektov, planiranja in tehnologije gradnje ter gradbenih konstrukcij.

Po zaključku 1. stopnje se večina študentov odloči za nadaljevanje študija na 2. stopnji, ki je zasnovan zelo sodobno in vključuje predmete z naprednimi vsebinami iz informacijskega modeliranja objektov (BIM), trajnostne gradnje, optimizacije gradbenih procesov, investicijskega odločanja in vrednotenja nepremičnin.

Število diplomantov (na sedanji 1. stopnji in po starem univerzitetnem študijskem programa) in magistrov na smeri gradbeništva je do danes že preseglo številko 300.

Zaposlitvene možnosti diplomantov GING programa smeri gradbeništvo

Brošura GING-G, slika 6Gospodarski inženirji skrbijo za pravočasno, ekonomično in kakovostno izvedbo gradbenih projektov skozi celoten življenjski cikel gradbenega objekta. Diplomanti in kasneje magistri študijskega programa, so sodobno izobraženi gospodarski inženirji, ki imajo zaradi pridobljenih znanj odlično izhodišče za zaposlovanje v gradbenih, inženiring, projektivnih in drugih podjetjih tako doma, kakor tudi v tujini. Zaposlitvene možnosti so precej široke.

 

 

Dela, ki jih s pridobljenimi interdisciplinarnimi znanji suvereno opravlja diplomirani gospodarski inženir oziroma magister gospodarski inženir so:
– vodenje gradbenih projektov pri investitorjih oz. inženiring podjetjih,
– vodenje gradbišč pri izvajalcih,
– nadzor nad gradnjo objektov,
– projektantska dela za izdelavo projektne dokumentacije v birojih,
– vodstvena opravila v operativi in komerciali pri izvajalcih,
– vodstvena dela v negospodarskih organizacijah (npr. v javni upravi),
– upravljanje in poslovanje z nepremičninami ter
– upravljanje z nepremičninami v sektorjih bančništva in zavarovalništva.

“V Sloveniji so v načrtu veliki infrastrukturni projekti, ki bodo nudili zaposlitev mnogim inženirjem na področju gradbeništva, torej tudi gospodarskim inženirjem gradbene smeri. Povpraševanje po delovni sili na tem področju je trenutno za okoli 30 odstotkov večje od števila diplomantov, ki na trg delovne sile vstopajo iz dveh slovenskih gradbenih fakultet,” pravijo na fakulteti.

Kaj o študiju pravijo nekdanji GING-ovci?

Boštjan Gorjup, univ.dipl.gosp.inž. – smer strojništvo direktor gospodarjenja v podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: “Študij je zagotovo eden od prvih večjih mejnikov v življenju človeka, zato je izbira pravega študija in s tem nadaljnje karierne poti še kako pomembna. Kot nekdanji GING-ovec lahko rečem, da sem tekom svoje poslovne kariere in opravljanja vodilnih funkcij v Boschevem koncernu, spoznal, da je bila izbira študija pravilna, saj sta mi študij ekonomije, ki zahteva veliko analitskih sposobnosti in ambicioznosti ter študij strojništva z različnimi projektnimi deli, v praksi ogromno pripomogla pri odločnem sprejemanju odločitev in reševanju poslovnih izzivov, s katerimi se na svoji karierni poti vsakodnevno srečujem. Vzporedno s kariernim razvojem mi je študij omogočal tudi velik napredek pri osebnostnem razvoju. Zato bi študij priporočal vsem, ki želijo svoje ideje razvijati in iskati rešitve v smeri izboljšav in napredovanja za boljši jutri in skupno dobro.”

dr. Marko Soršak, univ.dipl.gosp.inž. – smer gradbeništvo, Župan Občine Hoče-Slivnica: “Sem GINGovec. Po maturi na II. Gimnaziji Maribor nisem bil prepričan, kaj točno želim v življenju početi. Zanimala me je tehnika, ekonomija, psihologija in verjetno še kaj. Odločitev za študij Gospodarskega inženirstva je bila pravilna. Kdor zaključi inženirski faks, ima v mojih očeh nek plus – je človek, ki išče rešitve problemov. Potrebno pa se je znajti tudi v poslovnem svetu, v svetu pravil, zakonov…, kjer je potreben kanček predznanj ekonomije, prava, pa tudi psihologije. Delo z ljudmi je naporno, je pa lahko tudi navdihujoče. Ponosen sem, da sem gospodarski inženir – gradbeništva in diplomant Univerze v Mariboru.”

Inšpektorat za šolstvo in šport je takoj za tem, ko smo poročali o privezovanju otrok in kričanju nanje v skupini najmlajših v vrtcu Ruše, opravil v tem vrtcu inšpekcijski nadzor. Kot poroča Večer, je inšpektorat posredoval članom sveta zavoda trenutne ugotovitve, ki kažejo na slabo vodenje postopka ravnatelja Ladislava Pepelnika in njegovo odobravanje privezovanja otrok v vrtcu.

Pepelnik odobraval privezovanje otrok, inšpektorat in ministrstvo odločno zavračata takšno vzgojo

Med tem, ko je še v prejšnjem tednu ravnatelj Ladislav Pepelnik brez zadržkov pred kamero razlagal, kako otroke v vrtcu vežejo, je inšpekcijski nadzor, ki sicer še teče, pokazal, da vezanja otrok v kurikulumu ministrstva za šolstvo ni in se ga ne sme v vrtcih izvajati pod nobenim pogojem. Prav tako se je do vezanja otrok in kričanja nad njimi odzvalo Ministrstvo RS za šolstvo in šport, ki je to dejanje označilo kot nedopustno in v neskladju s kurikulumom. Tako je Pepelnik ravnanja na šoli opravičeval, čeprav se je ministrstvo do dogodka in dogajanja na šoli jasno opredelilo. Prav tako kot ravnatelj ne čuti nobene odgovornosti. Odgovoril nam je namreč,  da je za prepoved vezanja otrok izvedel iz medijev, da je vezanje bilo izvedeno v skladu z dogovorom med vzgojiteljico in starši. Prav tako ni znal pojasniti, v skladu s katerimi standardi opreme v šolskih zavodih je ruta primeren pripomoček za zavezovanje otrok. Je pa bil jasen, da bo v primeru javne objave posnetka drenja vzgojiteljice na otroka tistega, ki je snemal, prijavil policiji.

Ministrstvo označilo privezovanje na te stolčke kot nedopustno.

Ministrstvo označilo privezovanje na te stolčke kot nedopustno.

Inšpektorat naslovil ugotovitve Svetu zavoda OŠ Janka Glazerja

Svet zavoda OŠ Janka Glazerja se je v ponedeljek,  27. 1. 2020, na sestanku oziroma izredni seji seznanil z zadevo in nato soglašal z ukrepi, ki jih je do tedaj izvedlo vodstvo šole in potrdil to z 8 glasovi ZA in enim PROTI. Kot kaže, je uspelo Pepelniku večino sveta zavoda prepričati, da je ravnal v skladu s pravili in z zakonodajo. A kot kažejo prvi izsledki inšpekcijskega nadzora, vezanje otrok ni v nobenem primeru dovoljeno. Prav tako pa ravnatelj vzgojiteljice ni prijavil policiji, kot to veleva zakon, ampak se je policija oglasila na šoli na podlagi medijske objave našega medija. Na tem mestu naj poudarimo, da je bilo pismo poslano na naš medij in šolo že v torek, 14. 1. 2020, z objavo pa smo počakali do srede, 22. 1. 2020, ko nam je ravnatelj Ladislav Pepelnik tudi pojasnil svoje ukrepe in mišljenje glede vezanja in kričanja. Inšpektorat še ugotavlja, da ravnatelj sploh ni ukrepal zoper pomočnico vzgojiteljice, ki je privezovanje in drenje spremljala, namesto da bi ga prijavila ustreznim organom. Ali bo Svet zavoda OŠ Janka Glazerja sledil izsledkom in usmeritvam inšpekcijskega nadzora oziroma bo uspelo Pepelniku ponovno člane sveta zavoda prepričati v svoj prav, bomo videli po današnji seji sveta zavoda.  Upamo pa, da bo tokrat predsednik Sveta zavoda Boštjan Ravnjak pripravljen odgovoriti na vprašanja, saj se na vprašanja našega medija po prejšnji seji oziroma sestanku ni odzval.

Vrtec Ruše (11)

Predsednik Sveta zavoda Boštjan Ravnjak na prejšnji seji – sestanku  ni upošteval Poslovnika Sveta zavoda OŠ Janka Glazerja

V primeru vezanja in drenja na otroka pa očitno v nasprotjih z lastnimi pravili deluje tudi predsednik Sveta zavoda OŠ Janka Glazerja. Kot smo že zapisali, je zadevo že enkrat obravnaval Svet zavoda OŠ Janka Glazerja Ruše, vendar je bil sklic srečanja članov sveta v nasprotju s pravilnikom. Tako predsednik Boštjan Ravnjak za 27. 1. 2020 ni sklical izredne seje, ampak je poslal članom sveta zavoda vabilo na sestanek, brez dnevnega reda in brez predlagane odločitve, ki naj bi jo svet sprejel, kot veleva poslovnik. Vezano na to smo vprašanja poslali predsedniku sveta zavoda Ravnjaku, a na ta ni odgovoril. Smo pa za mnenje v tej zadevi povprašali tudi na Inšpektorat RS za šolstvo in šport, kjer so nam potrdili, da vabilo na sestanek ni v skladu z 22. členom poslovnika sveta šole OŠ Janka Glazerja in opozorili, da  “potrebno pa je poudariti, da je svet šole dolžan upoštevati tudi lastna pravila, ki si jih je sam določil”.

Vrtec Ruše (10)

Občina Ruše brez komentarja

Med tem smo posredovali tudi vprašanja na Občino Ruše, ki je ustanoviteljica OŠ Janka Glazerja Ruše, kjer pa se za vprašanja, ki smo jim jih poslali, ne počutijo odgovorne in so zapisali: “Občina Ruše ni pristojni organ za presojo standardov in normativov za izvajanje vzgojno izobraževalnega programa, zato se do vaših vprašanj ne moremo opredeliti in ne nameravamo podati izjave pred kamero”. Tako se ne počutijo odgovorne, da bi podali svoje mnenje, ali je vrtec Ruše kakovosten, glede na dogajanje, niti ni njihovega odgovora, kdo nosi odgovornost, da se tovrstne stvari sploh zgodijo. So pa na občini zapisali:  “Primer obravnavajo pristojne inštitucije katerih končnim ugotovitvam in usmeritvam bo Občina Ruše, kot ustanovitelj zavoda Vrtec Ruše sledila.”

V Selnici ob Dravi so člani Kulturno umetniškega društva Pavza pripravili dobrodelni koncert v pomoč krajanu Sandiju Hiršu, ki boleha za redko in zahrbtno boleznijo amiotrofično lateralno sklerozo. Obiskuje terapije v Beogradu, ki so mu v veliko pomoč, zanj pa predstavljajo velik finančni zalogaj.

Več v videoprispevku:

Občinski svetniki Občine Ruše so na včerajšnji seji potrdili v drugem branju proračun, čeprav nekateri menijo, da je preambiciozen, da se z njim preveč zadolžujejo in da bi morali bolj poskrbeti za socialno in razvojno noto. Svetniki so dvignili še cene odvoza komunalnih odpadkov. Izvedeli pa so tudi, da so krajani v šestmesečnem projektu VIS Ruše izrazili dvom, da bo Občina Ruše sledila smernicam krajanov pri razvoju. So pa svetniki pokazali nekaj enotnosti pri predstavitvi idejne zasnove Trga vstaje v centru Ruš.

Blaž Sternad, občinski svetnik Občine Ruše iz vrst SDS, je opozoril, da je občinski proračun zastavljen preveč ambiciozno. Pravi, da so se ob drugem branju bolj poglobili v številke proračuna in ugotovili, da je proračun zastavljen preambiciozno, da niso niti vseh lanskih projektov zaključili in da se verjetno tudi letos ne bodo zaključili veliki in pomembni projekti, med drugimi tudi čistilna naprava.

Zaskrbljenost zaradi visokega zadolževanja pa je izrazila Marjana Kotnik Poropat iz Desusa. Po njenih besedah je predvideno skoraj en milijon evrov dolga, ki ga bo treba nekega dne tudi vrniti.

Je pa Kotnik Poropatova še poudarila, da jo skrbi, ker je premalo sredstev namenjenih pomoči na domu. Sredstva so sicer malo povečana, a po njenem bi morala občina poskrbeti za večje število izvajalcev pomoči na domu, domskega varstva pa žal ni, “zato bi morali pojačati pomoč na domu”. Na preveliko zadolževanje je opozoril tudi Darko Knez, ZA – Združena akcija, pa tudi, da je v proračunu še vedno postavka o financiranju društva prijateljev mladine, ki je ne bi smelo biti zaradi suma, da je koruptivna.

Na vse očitke županja Urška Repolusk odgovarja, da gre za mnenja posameznih svetnikov, pri postavki za Društvo prijateljev mladine pa ne vidi nobenih težav.

Dvignili cene za odvoz komunalnih odpadkov

Na občinski seji so svetniki potrdili tudi dvig odvoza komunalnih odpadkov. Cene se zvišajo za dober evro, po novem bodo imeli tritedenski odvoz odpadkov.

Da gre kljub temu za zvišanje cen, s katerim pa se ne morejo kar tako strinjati, pa meni Knez, ki je poudaril, da so se pri glasovanju pri tem vzdržali. Bolj odločna pa je bila Kotnik Poropatova, ki meni, da bi morali reševati dvig minimalnih plač na drugačen način, ne pa tako, da ljudem “izpipajo iz žepa” z dvigi prispevkov in cen za storitve komunalnih podjetij.

Krajani ne zaupajo, da se bo Občina Ruše držala začrtane poti

Na seji so se seznanili tudi z dokumentom “VIS Ruše – Vizijo in strategijo razvoja občine na podlagi vrednot prebivalcev 2020-2030”, ob katerem je poročevalec Bojan Mažgon, vodja projekta VIS Ruše, strnil rezultate ankete med krajani in krajankami Ruše. Ti so na osnovi vprašanj med drugim izrazili svoje vrednote, v skupnih rezultatih pa je videti, da občini kot političnemu organu ne zaupajo povsem, da se bo ta držala začrtane poti, ki so jo izrazili sami krajani. VIS Ruše je bil narejen z namenom, da bi postalo orodje, s katerim bi Občina Ruše izvajala strategijo razvoja s ciljem uresničitve vizije, ki temelji na vrednotah prebivalcev.Na osnovi več kazalnikov so dali oceno stanja, kjer so dajali tudi slabše ocene na določenih področjih.

Predstavljena idejna zasnova ureditve Trga vstaje

Seznanili pa so se tudi z zasnovo projekta ureditve Trga vstaje v Rušah pred zgradbo Občine Ruše, v kateri je Aleksander Ostan iz Ateljeja Ostan Pavlin dejal, da bodo obstoječa velika drevesa ostala, odstranili pa bi nekaj manjših, namestili nove klopi, dodali fontano, uredili zelenico in ukinili promet. Med svetniki je bilo zaznati enotnost, kljub nekaterim pomislekom in vprašanjem, predvsem o tem, da lip ne bi posekali in da bi dali spomenika, ki sta zgodovinska in dodana vrednost kraja, nekam drugam.

Današnje družbe si brez inženirjev, ki izhajajo iz študijskih programov Fakultete za strojništvo, sploh ne moremo več predstavljati. “Mi smo tisti, ki skrbimo za razvoj novih izdelkov na najrazličnejših področjih človeškega ustvarjanja. Mi smo tisti, ki razvijamo nove tehnologije, s katerimi proizvedemo nove izdelke,” pravijo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.

Napredek na področju tehnike in tehnologije žene naprej celotni svet, tudi vse storitvene dejavnosti in ne samo tiste panoge, ki so inženirjem, bližje. “Izbereš lahko svet, v katerem boš odkrival svoje ideje in razvijal nove izdelke, tehnologije in sisteme. Današnje strojništvo in oblikovanje tekstilnih izdelkov je pestro, saj zajema ogromno področij človekovega delovanja,” še pravijo. K temu pa dodajajo, da se vse začne z novimi idejami in s konstruiranjem novih izdelkov in strojev z uporabo najsodobnejše informacijske tehnologije. Brez obvladovanja naprednih proizvodnih tehnologij ne gre več. Njihova uporaba se odraža v proizvodnem procesu, zato je treba vse prej omenjene sestavine smiselno organizirati, da bomo svetu res ponudili nove izdelke.

Vir: Fakulteta za strojništvo UM

Vir: Fakulteta za strojništvo UM

Energetika, procesno in okoljsko strojništvo pridobivajo vedno večjo vlogo v času, ko so pred nami ekološki izzivi in je z energijo potrebno ravnati smotrno, zato imamo program Tehniško varstvo okolja. “Inženirji imamo ogromno idej, vendar ideja na papirju ni dovolj. Ideje je potrebno preveriti na trgu in jih spremeniti iz želje po nečem novem v pravo inovacijo, ki bo prinesla dodano vrednost posamezniku in širši družbi,” pravijo na fakulteti. Tega se naučijo študenti Gospodarskega inženirstva, ki inženirska znanja nadgrajujejo s poslovnimi znanji. Ko se strojništvo sreča z elektrotehniko, elektroniko in informatiko, govorimo o Mehatroniki. Le-ta razvija stroje in tehnologije prihodnosti. Tisti, ki vas zanima razvoj, oblikovanje in uporaba sodobnih tekstilnih materialov v različnih oblikah, pa se boste odločili za študijski program Tehnologije tekstilnega oblikovanja.

“Naša fakulteta je znana po tem, da usposabljamo izredno iskane inženirje, da naše študente službe čakajo, da smo prijazni do študentov, da študentom posreduje najnovejša znanja odličen pedagoški kader, ki za študente skrbi preko sistema mentorstva in tutorstva, da študenti pri nas delajo na realnih projektih, razvijajo svoje ideje, da lahko študenti del študija opravijo v tujini, da so naši programi izjemno aktualni in predvsem interdisciplinarni ter da smo enostavno “fajn”…,” dodajajo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.

Vir: Fakulteta za strojništvo UM

Znani so po ogromnem številu študentskih projektov, najbolj odmeven pa je razvoj lastnega dirkalnika nove generacije z imenom Formula Student, ki rohni po dirkališčih, in dosega lepe rezultate na mednarodnih tekmovanjih. “Študente pri delu podpira fakulteta in veliko število podjetij – sponzorjev projekta. Naši fakulteti so v ponos tudi študenti študijskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja. Njihova številna projektna dela nastajajo v okviru predmetov in samostojnega kreativnega dela, projektnih prijav in sodelovanja z gospodarstvom. Svoje kreacije kontinuirano predstavljajo na razstavah in modnih revijah. Ena izmed njih že nekaj let poteka v sklopu Meseca mode v muzeju – Moda in mladi, v Pokrajinskem muzeju Maribor,” še pravijo na maribrski Fakulteti za strojništvo.

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Do aprila zaprta Koroška cesta v Mariboru
2. Mariborski svetniki brez razprave potrdili dvomilijonsko zadolževanja občine
3. V Staršah občinski svetniki za novo varianto podružnične šole v Marjeti
4. Zaposleni iz Športnih objektov Maribor zaskrbljeni zaradi poročanja o zavodu
5. Na Ptuju izbrali športnika in športnico leta 2019
6. Inovativne ideje mladih na hekatonu Logističnega centra Pošte Slovenije
7. Mariborski vodovod novim predlogom usklajevanja vodarine in omrežnine

V logističnem centru Pošte Slovenije v Mariboru so pripravili dvodnevni inovacijski IT-šprint ali hekaton, na katerem so sodelovali mladi, ki so razdeljeni v ekipe, skušali čim hitreje priti od ideje do realizacije aplikacij, s katerimi bi si lahko v realnem življenju uporabniki čim bolj pomagali.

Več v videoprispevku:

Rektorska konferenca štirih slovenskih javnih univerz se je danes v Mariboru sestala na prvi seji, odkar je dveletno predsedovanje neformalnemu združenju prevzela mariborska univerza. Kot je po seji povedal rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, so med drugim obravnavali vzpostavitev delovanja informacijskega sistema e-Nakvis.

V zvezi z uvajanjem omenjenega sistema, pri katerem prihaja do nekaj tehničnih težav, je Kačič dejal, da v šestih mesecih pričakujejo njegovo kakovostno implementacijo in nemoteno delovanje v skladu s pozitivno uporabniško izkušnjo.

Sicer pa so rektorji, ob Kačiču še Igor Papič iz ljubljanske univerze, Klavdija Kutnar iz Univerze na Primorskem in Danilo Zavrtanik iz Univerze v Novi Gorici s sodelavci, razpravljali tudi o pomenu delovanja ključnih podpornih dejavnosti univerz, vezanih na izvajanje celostne karierne orientacije študentov, diplomantov in drugih ciljnih skupin.


Pristojno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport so pozvali, naj zagotovi nadaljnje kontinuirano financiranje delovanja kariernih centrov na univerzah in centrov, ki so vzpostavljeni za podporo poučevanju, saj te aktivnosti predstavljajo nujen del redne visokošolske dejavnosti. Kot je dejal Kačič, so ti financirani projektno in se iztečejo v letošnjem letu, zato bi kazalo začeti s trajnim financiranjem.

Govora je bilo tudi o zakonodaji, ki se tiče univerz, predvsem o usklajevanjih zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in novele zakona o visokem šolstvu. Pri tem jim ne gre najbolj na roko padec vlade, saj so bili tik pred tem, da osnutke zakonov spravijo v parlamentarno proceduro. Kačič zato upa, da jim ne bo potrebno vsega skupaj s prihodom nove vlade začeti znova.

Tudi Papič obžaluje, da so se znova znašli na točki izpred dveh let, ko je bila zakonodaja prav tako praktično že usklajena, a je po volitvah celotna zgodba padla v vodo. Z novim ministrom so prišli do točke, ko je delovna skupina ministrstvu že predala osnutek zakona o raziskovalni dejavnosti, zdaj pa odstop vlade vse skupaj spet postavlja pod vprašaj.

Rektorja obeh primorskih univerz sta podobnega mnenja. Kutnarjeva želi, da bi, kdorkoli bo prevzel položaje v mandatu nove vlade, sprejel večji del s strani stroke že pripravljenega zakona in ga čim prej poslal v nadaljnjo obravnavo, Zavrtanik pa obžaluje, da so se ob koncu njegovega usklajevanja obnašali nekoliko nevralgično, saj bi sicer morda z nekaterimi pragmatičnimi rešitvami lahko morda zakon danes že bil v parlamentarni proceduri.

Rektorji so se danes seznanili tudi s promocijskim videom z naslovom Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna, pri tem pa na javno agencijo Spirit naslovili pobudo, da v tovrstne filme, s katerimi promovira državo, v prihodnje vključi tudi prikaz njenih razvojnih potencialov, ki jih z znanstvenim in raziskovalnim delom predstavljajo univerze in inštituti.
Vir: STA

Klavrna podoba Dijaškega doma Lizike Jančar je postala preteklost. živopisane barve na prenovljeni energetsko varčnejši stavbi so popestrile tako dom, kot bivanje v samem domu.

Več v videoprispevku:

Zaradi povečanega števila virusnih obolenj dihal od danes omejujejo obiske na vseh oddelkih UKC Maribor na eno zdravo odraslo osebo dnevno. Omejitev obiskov velja do preklica, so sporočili iz UKC Maribor.

Osebe s prehladnimi ali drugimi nalezljivimi obolenji naj ne obiskujejo bolnišnice še vsaj 24 ur po prenehanju bolezenskih težav. Ob obisku pa je treba upoštevati osnovna higienska načela. Pred vstopom v bolniško sobo si je treba umiti ali razkužiti roke, prav tako tudi preden sobo zapustijo. Obiski v porodnišnici so dovoljeni samo partnerju brez znakov okužbe. V izjemnih primerih je možen obisk po predhodnem dogovoru z lečečim zdravnikom, še javljajo iz UKC Maribor.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Dodatno pa še opozarjajo na pazljivost zaradi koronavirusa. Če imate vročino z znaki okužbe dihal, ki se kažejo predvsem, ne pa izključno, s kašljanjem in/ali težkim dihanjem in ste v 14 dneh pred začetkom bolezni bili na Kitajskem ali ste bili v tesnem stiku s potrjenim primerom okužbe z 2019 – nCoV ali utemeljeno sumite, da bi bili lahko okuženi z virusom 2019 – nCoV, pred vstopom v objekte UKC Maribor, pozvonite in počakajte na navodila zdravstvenih delavcev. Posebej prosijo, da ne vstopate brez dovoljenja zdravstvenih delavcev.

Danes zjutraj so zaprli odsek Koroške ceste med krožiščem pri Glavnem mostu in krožiščem s Strossmayerjevo ulico. Zaenkrat večjih nevšečnosti ni bilo, meščani pa upajo, da bo po ponovnem odprtju predvidoma konec aprila letos stanje na Koroški cesti in v centru mesta boljše.

Več v videoprispevku:

Osrednjo mariborsko tržnico bodo od sobote, 1. februarja 2020, razporedili na segmente glede na izvor pridelkov, ki jih prodajalci prodajajo. Sektorska razporeditev prodajnih mest je bila namreč dolgoletna želja tako Snage v vlogi upravljavca tržnice kot številnih obiskovalcev, so sporočili s podjetja Snaga Maribor.

Ob mlečno-mesnim paviljonom nastal rumen sektor

Od sobote bo tako prodajni prostor na odprtem delu osrednje tržnice razporejen v pet sektorjev, ki bodo tudi barvno označeni. Pred mlečno-mesnim paviljonom je nastal rumen sektor, na katerem bodo kupci našli prodajalce gojenih gob, zelišč, čajev, meda in medenih izdelkov, sokov, alkoholnih pijač, jajc, naravne kozmetike, rezanega cvetja, košar, vrečk, izdelkov iz lesa in ostale izdelke, ki jih štejemo v suho robo.

Zelen sektor za sadje in zelenjavo

Zeleno obarvan sektor označuje sadje in zelenjavo lastne pridelave. Ta sektor se bo raztezal v celotnem prodajnem delu od rumenega sektorja čez več kot polovico osrednje tržnice. Na levo bo mejil na temno zelen sektor, kjer bodo svoja prodajna mesta neposredno ob obzidju našli vrtnarji, ki zraven svojih pridelkov ponujajo še sadike sadja, zelenjave in zelišč.

jabolka-sadje

Oranžen sektor za uvoženo sadje in zelenjavo

Na drugi polovici prodajnega platoja, bližje dravskemu nabrežju, bodo v oranžnem sektorju svoje mesto dobili trgovci, ki ponujajo slovensko in uvoženo sadje in zelenjavo.

Moder sektor za tekstil

Tik ob ograji, na koncu prodajnega platoja, pa v modrem sektorju tržnice ostajajo tekstilci. Ta del bo sicer namenjen tudi novi vsebini na osrednji tržnici, in sicer izdelkom ponovne uporabe, ki jih doslej v takšni obliki na nobeni mariborski tržnici nismo ponujali redno.

Snaga Maribor sporoča: “S takšno ureditvijo osrednje tržnice se približujemo pričakovanjem kupcev, ki želijo nakupe opraviti hitro, in turistom, ki so stalni obiskovalci osrednje tržnice pretežno med vikendi.” V svojem sporočilu so še zapisali, da je sektorska postavitev med prodajalci zahtevala minimalne prilagoditve in sklepanje kompromisov, “a smo se strinjali, da je tržnico smiselno urediti pretežno po željah kupcev, ki navsezadnje najbolj realno pokažejo, po katerih izdelkih je povpraševanje na tržnici največje.”

V Mariboru bodo danes zaradi obnove zaprli Koroško cesto, ki predstavlja pomembno prometno povezavo med vzhodnim in zahodnim delom mestnega središča. Ta odsek dnevno prevozi med 14.000 in 15.000 vozil, zato je pričakovati večjo obremenjenost drugih prometnih poti. Zapora je napovedana do konca aprila.

zaprtje koroške cesteNa Glavnem trgu so se dela začela že konec oktobra, a še ni bilo treba ustaviti prometa. Zdaj se bodo gradbeni stroji lotili še Koroške ceste, ki vodi mimo tega trga, zato je potrebna popolna zapora. “Prehajamo v najzahtevnejši del projekta, ki bo najbolj obremenil prometne tokove v mestu. Zato prosimo za strpnost,” poziva podžupan Samo Peter Medved.

V prvi fazi bo popolnoma zaprt odsek med krožiščem pri Starem mostu do uvoza k Prostovoljnemu gasilskemu društvu Maribor mesto. Dostop v odprti del Koroške ceste bo v tem času možen le z zahodne strani, torej iz smeri glavne tržnice. V drugi fazi bo zapora tudi na odseku med tržnico in uvozom h gasilcem. Ti se bodo začasno preselili na glavno avtobusno postajo.

Na podlagi ugotovitev iz časa poskusne zapore Koroške ceste leta 2015 pričakujejo povečan promet na Starem in Koroškem mostu, po Maistrovi in Krekovi ulici ter na Lentu.

Mestne oblasti so v sodelovanju z mariborsko fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo pripravile vrsto ukrepov, s katerimi bodo poskušale omiliti položaj v mestu v času zapore. Med njimi so začasna semaforizacija križišča Krekove in Strossmayerjeve ulice, spremembe semaforskih programov v drugih križiščih, spremenjena prometna ureditev v križišču Cankarjeve ulice in Partizanske ceste ter sprememba parkirnega režima v Maistrovi in Mladinski ulici. V slednji so številne šole, zato bodo tam dodatno osvetlili prehode za pešce, v prvih 14 dneh bodo tam tudi prostovoljci, ki bodo pomagali otrokom čez cesto.

Spremembe bodo tudi v mestnem avtobusnem prometu, medkrajevni promet pa bo preusmerjen na desni breg Drave. “Poseg na Koroški cesti je priložnost, da vsaj nekateri vozniki premislijo o spremembi načina potovanja in ne zgolj o alternativnih poteh,” je poudaril Matej Moharić z omenjene fakultete.

Projekt prenove Glavnega trga in Koroške ceste je ocenjen na 4,95 milijona evrov, od tega bo 2,1 milijona evrov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Prenova teče po arhitekturni rešitvi iz leta 2010, po kateri je predvideno enotno tlakovanje ceste in trga. Slednji dobi novo urbano opremo in vodni motiv s curki, cesta in pločnik na Koroški cesti pa bosta izravnana.

Ne bo pa po prenovi bistvenih sprememb v vodenju cestnega prometa, saj zaenkrat ni zagotovljenih ustreznih alternativnih prometnih poti. Tako bo na Koroški ostal dvosmerni promet, bodo pa na začetku in koncu ceste potopni valji, s katerimi bodo lahko cesto po potrebi zaprli za promet.

Z današnjim dnem bo znova popolnoma zaprt tudi cestni odsek Streliške ceste med novim krožiščem z Radvanjsko cesto in semaforiziranim križiščem za Ulico Pohorskega odreda. Zapora o trajala najdlje do 13. februarja.
Vir: sta

Družba Elektro Maribor je v letu 2019 svojim uporabnikom distribuirala 2,28 teravatne ure električne energije, kar je sicer slab odstotek manj kot leto prej, a gre še vedno za drugo najvišjo količino doslej. Kot je povedal predsednik uprave mariborskega elektrodistributerja Boris Sovič, so samo lani za investicije namenili 32 milijonov evrov.

Razvojni projekti Elektra Maribor.00_12_03_03.Still002

Elektro Maribor skrbi za dobavo električne energije na velikem delu severovzhodne Slovenije, kjer pokriva 74 lokalnih skupnosti in skoraj 220.000 merilnih mest. To predstavlja okoli 23 odstotkov vseh slovenskih uporabnikov električne energije.

Po Sovičevih besedah so število gospodinjskih uporabnikov lani povečali za 816, kar je največja rast po letu 2010 in jo pripisujejo širjenju stanovanjske gradnje, po drugi strani pa se je prvič po letu 2007 zmanjšalo število poslovnih uporabnikov.

Sicer pa je bilo konec minulega leta v njihov sistem naprednega merjenja vključeno že skoraj 190.000 uporabnikov oziroma več kot 86 odstotkov, medtem ko ob koncu letošnjega leta načrtujejo več kot 90-odstotno vključenost.

Za projekt menjave števcev jim je namreč ministrstvo za infrastrukturo odobrilo nepovratna sredstva v višini 3,7 milijona evrov. Do leta 2022 bo tako nameščenih nekaj več kot 88.000 pametnih števcev, za kar bo družba skupaj odštela 19,4 milijona evrov.

Elektro Maribor ima sicer v oskrbi skoraj 17.000 kilometrov omrežja, pri čemer je dobra polovica srednje in nizkonapetostnega speljanega pod zemljo, nekaj manj kot petino v nadzemni, nekaj več kot četrtino pa v nadzemni neizolirani izvedbi.

Družba je lani beležila 27 dni z izrednimi vremenskimi razmerami, kar je povsem enako kot v dveh letih pred tem, kar gre pripisati predvsem podnebnim spremembam. Celo leta 2014, ki ga je zaznamoval katastrofalni žledolom, so namreč beležili le 14 dni z izrednimi vremenskimi razmerami. Vsako leto jim tovrstni pojavi povzročijo za okoli milijon evrov škode.

Se pa v podjetju lahko pohvalijo, da so lani dosegli najboljši rezultat v deležu izgub doslej, letna stopnja neprekinjenosti napajanja z električno energijo pa je znašala kar 99,98 odstotka.

Sovič to utemeljuje z vlaganji v jakost in naprednost omrežja in tudi za letošnje leto napoveduje naložbe v bolj robustno, močno in napredno omrežje. Zgradili in obnovili bodo več kot 270 kilometrov srednje- in nizkonapetostnih vodov ter 86 transformatorskih postaj.

Prvi mož omenjene družbe za zdaj lanskega poslovanja še ni želel podrobneje komentirati, je pa dejal, da je bilo leto 2019 za njih precej zahtevno, saj je konec leta 2018 prišlo do spremembe regulacije na področju omrežnin.

Na pragu prehoda v nizkooglično družbo, ko bi bilo potrebno povečevati sredstva za izvajanje dejavnosti distribucije električne energije, ki predstavlja hrbtenico energetske tranzicije, je prišlo do spremembe v nasprotno smer. “To je od nas zahtevalo celoletno trdo delo, da bi uresničili poslovni načrt in ga morda tudi presegli,” je še dodal predsednik uprave družbe s 755 zaposlenimi.

Družba v državni lasti je predlani sicer ustvarila skoraj 15 milijonov evrov čistega dobička, kar je največ v zadnjega četrt stoletja. Odziv javnosti na takšen podatek je ponavadi v smeri vprašanj, zakaj ni elektrika bolj poceni, a Sovič odgovarja, da so lastniki sprejeli pomembno odločitev, da dobiček večinoma ostaja v podjetju za njegov razvoj.

“Namenjamo ga za vlaganja v omrežje, saj bi se sicer morali bistveno bolj zadolževati, da bi dosegli iste cilje. Če je torej to za koga koristno, je prav za uporabnike. S tem je namreč njihov strošek pravzaprav nižji, kot bi bil sicer, če bi morali najemati druge vire, ki imajo seveda svojo ceno,” je pojasnil Sovič.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so na doslej verjetno najkrajši izredni seji po skrajšanem postopku brez razprave potrdili spremembo odloka o letošnjem proračunu. Z njo so novi občinski družbi Mestne nepremičnine izdali soglasje za najem dveh milijonov evrov kredita za nakup stavbne pravice na mestni tržnici, s katero bi ta poslej upravljala.

glasovanje izredna seja mom 30.1.2020

Izredne seje se je udeležilo ravno dovolj mestnih svetnikov, da so lahko o predlogu mestne uprave glasovali, za kar se jim je župan Saša Arsenović posebej zahvalil. Prisotni svetniki niso zahtevali niti obrazložitve, pripomb na odlok pa niso imeli niti pristojni odbori. Še več, za razpravo se ni prijavil niti en svetnik, odlok pa so podprli skoraj soglasno.

“Za nami je ogromno dela, v katerega je bilo vključenih veliko ljudi. Odvetniki in notarji še vedno pripravljajo nekatere stvari. Zahvala gre tudi uradu za finance in vodji tega urada Mateji Cekić, ki se je na vso moči trudila priti do posojila. To ni bilo lahko, saj gre za novo podjetje, čeprav je v občinski lasti. Pred nami je nov in lep izziv ureditve mesta,” je bil zadovoljen Arsenović.

Mestne nepremičnine bodo tako lahko črpale dva milijona evrov posojila pri Gorenjski banki za obdobje desetih let, pri čemer bodo morale dolg odplačati izključno iz neproračunskih virov.

Mestni svetniki so ustanovitev novega javnega podjetja podprli že na novembrski izredni seji, preko njega pa želi občina izvesti odkup objekta osrednje mariborske tržnice in Gostilne pri treh ribnikih v Mestnem parku. Del opozicije je takrat iz protesta zaradi delnega zaprtja seje slednjo zapustil, mnogih med njimi ni bilo niti danes.

Družba s sedežem na Grajski ulici je bila v sodni register vpisana 8. januarja, vodi jo Mojmir Grmek, hkrati tudi direktor javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki domuje na istem naslovu. Slednji se s podjetjem Inversio gradnje dogovarja o odkupu stavbne pravice na mestni tržnici.

Največ pomislekov so glede zadolževanja izrazili v Listi nekdanjega župana Andreja Fištravca, ki je svoje povedala dopoldne na novinarski konferenci. Kot je povedal vodja svetniške liste Miha Recek, naj bi šlo za nakup stavbne pravice za naslednjih 50 let, ta pa je nekoč že bila podeljena mestu in jo slednje zdaj odkupuje nazaj.

Besede o kupovanju tržnice so tako po njegovem prepričanju velika laž, dvemilijonska zadolžitev pa da pomeni zgolj nakup parkirne hiše oziroma nakup stavbne pravice. Denar bi po njegovih besedah bolj prav prišel pri nekaterih drugih projektih, nenazadnje pa pri reševanju težav mariborskega rdečega križa, kjer so že pred časom opozorili na neodzivnost mestne občine.

Na to temo je Arsenović ob koncu današnje kratke seje dejal, da je o omenjeni problematiki govoril s sekretarjem Metodom Dolinškom. Potem ko so naredili analizo stanja, so ugotovili, da občina letos za področje sociale iz proračuna namenja skoraj pol milijona evrov več kot leto prej. Ob tem samo rdeči križ sofinancirajo s 135.000 evri in to pri 12-odstotni brezposelnosti, medtem ko so leta 2015 v ta namen prispevali vsega 73.000 evrov, čeprav je bila takrat brezposelnost 18-odstotna.

“Gre torej samo za vrtenje besed in zavajanje javnosti. Mestna občina misli in deluje socialno ter sofinancira rdeči križ z dvakrat višjim zneskom v primerjavi z nekaj leti prej, ko so bile socialne razmere bistveno slabše,” je še dodal župan.
Vir: STA

Z jutrišnjim dnem, 31. januarja, bo cestni odsek Streliške ceste med novim krožiščem z Radvanjsko cesto in semaforiziranim križiščem za Ulico Pohorskega odreda znova popolnoma zaprt. “Zapora je nujna zaradi izgradnje še zadnjega odseka fekalne kanalizacije pri prečkanju Streliške ceste, neposredno pri bencinskem servisu MOL, in bo trajala najdlje do 13. februarja,” so danes sporočili iz Mestne Občine Maribor. 

Streliška krožišče gradbena dela nedokončano (7)

Če bodo dela končana prej, bo cesta v uporabo znova predana prej. “Novo zaporo Streliške ceste nato predvidevamo v drugi polovici marca, ko bo izvajalec opravljal zaključna asfalterska dela,” pravijo na MO Maribor.

Spremenjene bodo tudi avtobusne linije

Med zaporo Streliške ceste bodo mestni avtobusi na liniji 6 Vzpenjača vozili po spremenjeni trasi. Tako bodo v smeri proti Vzpenjači z Radvanjske ceste zavili v Borštnikovo ulico in nato v Ulico Pohorskega odreda, po kateri se bodo vrnili na ustaljeno traso na Lackovo cesto. Po enaki obvozni poti bodo vozili tudi proti centru mesta. Med zaporo Streliške ceste ne bosta v uporabi avtobusni postajališči Radvanjska–Borštnikova in Streliška–Ul. Pohorskega odreda; nadomestni postajališči za avtobuse na liniji 6 bosta v Borštnikovi ulici pri križišču z Radvanjsko cesto ter OŠ Ludvika Pliberška v Ulici Pohorskega odreda. Opisana obvozna pot z obema nadomestnima avtobusnima postajališčema bo začasno veljala tudi za nočno krožno linijo 2. Avtobusi na linijah 4 Limbuš–TC Qlandia in 18 Pekre bodo znova vozili po običajni trasi.

V Logističnem centru Pošte Slovenije v Mariboru so pripravili dvodnevni inovacijski IT-šprint ali hekaton, na katerem so sodelovali mladi, ki so razdeljeni, skušali čim hitreje priti od ideje do realizacije aplikacij, s katerimi bi si lahko v realnem življenju uporabniki čim bolj pomagali.

Med idejami, ki so se porodile ekipam na hekatonu, so bile nekatere zelo zanimive in uporabne. Od takšnih, da bi si lahko na avtobusnih elektronskih karticah plčevali vožnje že doma in ne bi bilo treba tega storiti fizično na prodajnih mestih.

Druga ekipa se je lotila razvijanja aplikacije za mobilne telefone, s katero bi turisti v nekem mestu spoznavali turistične znamenitosti, obenem pa bi preko igrifikacije se tudi nekaj novega naučili. Tretja ekipa pa se je posvetila razvijanju aplikacije za učence, ki bi jim razvila čim boljše okolje za učenje.

Pri tem pa so jim pomagali mentorji z različnih področij od programerskih do podjetniških.

Preko evropskega projekta so se tako skušali dokopati do novih rešitev, tudi v učnem procesu.

Z novimi tehnološkimi rešitvami namreč lahko pridejo do rešitev za napredne načine učenja in brezpapirno poslovanje, pa tudi mobilno učenje brez kulturnih in jezikovnih preprek.

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Ptujski svetniki potrdili višje položnice komunalnih storitev
2. Ob Rektorjevem dnevu podelili priznanja in nagrade Univerze v Mariboru
3. Otvorili prenovljeni Dijaški dom Lizike Jančar
4. V Destrniku dobili dve elektropolnilnici
5. Kronika pohorskih carjev s pogledom na mariborsko smučarijo
6. Lisjakovi kipi z aktualno tematiko na ogled v Knjižnici Kamnica

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Ptujski svetniki potrdili višje položnice komunalnih storitev
2. Ob Rektorjevem dnevu podelili priznanja in nagrade Univerze v Mariboru
3. Otvorili prenovljeni Dijaški dom Lizike Jančar
4. V Destrniku dobili dve elektropolnilnici
5. Kronika pohorskih carjev s pogledom na mariborsko smučarijo
6. Lisjakovi kipi z aktualno tematiko na ogled v Knjižnici Kamnica

Na Celovški cesti v Bresternici pri Mariboru je malo po 1. uri prišlo do prometne nesreče s smrtnim izidom. Kot so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje, je voznik avtomobila zapeljal v odbojni zid in pristal na strehi. Zaradi poškodb je umrl na kraju nesreče.

prometna nesrecaKot so sporočili s Policijske uprave Maribor, je voznik osebnega avtomobila vozil iz Maribora proti Dravogradu. Ko je pripeljal v dolg desni ovinek, je zapeljal na levo stran vozišča, kjer je vozilo najprej trčilo v cestni robnik, nato oplazilo objekt in trčilo v kamnito ograjo ter se prevrnilo na streho. Policisti bodo o ugotovitvah podali poročilo na okrožno državno tožilstvo.

Mariborski poklicni gasilci so zavarovali kraj dogodka in s tehničnim posegom iz vozila rešili osebo, ki pa je na kraju nesreče umrla. Ob tem so odklopili akumulator, posuli iztekle motorne tekočine in nudili pomoč policiji.

Po poročanju Radia Slovenija je v nesreči, ki se je zgodila v bližini hidroelektrarne Mariborski otok, umrl 23-letni voznik. Cesta je bila pri Kamnici zaprta nekaj ur.
Vir: STA

V oddaji V Mariboru si so mariborski mestni svetniki kritično spregovorili o storitvah Snage, ki so dražje in slabše. Prav tako so voditelju Andreju Okreši govorili o neznankah v zvezi z nastajajočim holdingom v Mariboru in opozorili, da županova koalicija več ni tako trdna.

Upravljavci smučišč na Mariborskem Pohorju in Arehu so na skupnem sestanku s predstavniki Policijske postaje Maribor II obravnavali problematiko prisotnosti pohodnikov in turnih smučarjev na smučarskih progah v času njihovega odprtja. Kot so sporočili iz Marproma, bodo zaradi tega v nadaljevanju zimske sezone na Pohorju pogosteje izvajali poostren nadzor na smučiščih.

solar na smuci, mb pohorje 2017 (21)“Pri tem smo sprejeli odločitev, da bomo v nadaljevanju zimske sezone na Pohorju pogosteje izvajali skupen nadzor na smučiščih, predvsem z namenom zagotovitve ustrezne varnosti smučarjev, turnih smučarjev, pohodnikov in ostalih obiskovalcev,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Zaradi pogostejših nadzorov, ki bodo na Pohorju sledili v naslednjih dneh, pozivajo k spoštovanju smučarske zakonodaje in predpisov, s čimer bodo sami največ postorili za svojo varnost, pa tudi varnost ostalih prisotnih. “Ne nazadnje pa so za kršitve predpisov – ti med drugim prepovedujejo hojo po smučarskih progah v času odprtja in tudi uporabo prog po koncu obratovalnega časa – za kršitelje predvidene denarne sankcije v razponu od 100 do 800 evrov,” so še sporočili.