1. januarja je začela formalno delovati nova, razširjena Skupna občinska uprava Maribor. Njene ustanoviteljice, ki so med drugim tudi občine Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi in Ruše, zdaj načrtujejo oblikovanje skupne občinske uprave. Kot pravita predstavnika Občine Selnica ob Dravi in Občine Lovrenc na Pohorju, je koristi, ki bi jih to sodelovanje prineslo, veliko.
Več v prispevku:
V videu si lahko ogledate koncert: PRAZNIČNE MELODIJE S FLORENTINAMI ki se je odvil konec leta 2019 v Hramu kulture Arnolda Tovornika Selnica ob Dravi
Danes v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) odpirajo dokumentarno razstavo Potni listi za življenje. Posvetili so jo poljskim diplomatom, ki so med drugo svetovno vojno v Bernu izdajali ponarejene potne liste latinskoameriških držav, predvsem Paragvaja, in tako reševali Jude.
Razstava bo na ogled do 29. februarja, pripravil pa jo je Inštitut Pileckega iz Varšave v sodelovanju z veleposlaništvom Poljske v Bernu. Za gostovanje v UKM je sta zaslužna Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in poljsko veleposlaništvo v Ljubljani. V Glazerjevi dvorani UKM bodo po odprtju pripravili še projekcijo dokumentarnega filma Paragvajski potni listi režiserja Roberta Kaczmareka. Film je pripravil Inštitut za narodni spomin iz Varšave.
Mariborska sinagoga. Vir: maribor-pohorje.si
Razstavo so postavili ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki se sicer obeležuje 27. januarja. Letos je tudi 75 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer so nacisti pobili več kot milijon ljudi. Iz Slovenije je bilo v to taborišče deportiranih več kot 2300 ljudi. Razstava sodi tudi v sklop projekta Šoa – spominjajmo se, s katerim vsako leto ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta organizirajo prireditve po vsej Sloveniji. Koordinator projekta je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Častni pokrovitelj projekta Šoa – spominjajmo se 2020 je minister za kulturo Zoran Poznič, ki bo v četrtek nagovoril zbrane na spominski prireditvi v mariborski Sinagogi, kjer bodo odprli dokumentarno razstavo o slovenskih žrtvah Auschwitza.
Vir: STA
Danes se cestni odsek Streliške ceste med Ulico pohorskega odreda in Kardeljevo cesto predaja v začasno uporabo prometu, vendar bodo do zaključka vseh del na odseku še veljale določene omejitve za varno odvijanje cestnega prometa. Avtobus številka 6 bo ponovno vozil po redni trasi skozi to krožišče.
Od danes naprej bo tako znova vzpostavljena tudi redna trasa linije mestnega avtobusnega prometa št. 6, Vzpenjača. Mestna občina Maribor hkrati še obvešča, da bodo od danes zaradi izvedbe del prečkanja komunalnih vodov v sklopu druge faze projekta Streliške ceste zaprli severni krak semaforiziranega križišča na Ulici Pohorskega odreda. Zapora bo trajala predvidoma do konca januarja.
Liniji mestnega avtobusnega prometa 18 in 4 pa bosta vozili po spremenjenih trasah. Več informacij o spremembah in prilagoditvah linij mestnega avtobusnega prometa najdete na spletni strani Marproma, na tej povezavi.
“Dela za dokončanje druge faze Streliške ceste se bodo predvidoma nadaljevala v drugi polovici meseca marca 2020, ko bodo ponovno odprte asfaltne baze in bodo tudi vremenske razmere dopuščale nadaljnje delo,” so še sporočili z Mestne občine Maribor.
V tokratni oddaji Report smo govorili o kronični kožni bolezni, praktičnemu dnevu prikaza poklicev v podjetju Talum, pedagogiki Montessori in dobrodelnem koncertu Selnica za Sandija.
Vabljeni k ogledu oddaje!
Jeseni se je začela 13. sezona Vinskih brbončic. Eden izmed dogodkov te sezone, se je odvil malo drugače. V Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi so priredili večer Vinskih brbončic in rock’n rolla. Za kulinarične dobrote je poskrbelo 10 ponudnikov, piko na i pa je dodal že dolgoletni spremljevalec Vinskih brbončic, Uroš Perič.
Center za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor praznuje 70-letnico. Ob tem so se javno zahvalili približno 180 vitezom krvodajalstva, ki so darovali kri več kot stokrat, in predstavnikom Rdečega križa, ki pomagajo pri zbiranju zadostnih zalog krvi. “Brez njih nas ne bi bilo tukaj,” je dejala na slovesnosti predstojnica centra Bojana Bizjak.
Študentska krvodajalska akcija na Štuku
Izpostavila je, da brez velike pomoči in požrtvovalnosti aktivistov Rdečega križa, prostovoljcev in še posebej krvodajalcev, “med katerimi so najbolj svetel zgled vitezi in vitezinje krvodajalstva, ki so darovali kri več kot stokrat, ne bi bilo tako uspešne poti našega oddelka. Pomagali so nam tlakovati pot razvoja stroke in zagotavljanja krvi za naš klinični center ter splošni bolnišnici v Murski Soboti in na Ptuju.”
“Kri za vodo” – krvodajalska akcija Mariborskega vodovoda.
V vseh teh letih je krvodajalstvo doživelo veliko sprememb. Nekoč je Maribor sodil med mesta z najvišjim številom krvodajalcev v nekdanji Jugoslaviji. Po letu 1991, ko je prišlo do propada industrije in socialne krize v mestu, pa je število krvodajalcev močno padlo. Predstojnica je poudarila, da so dno dosegli okoli leta 2005, in dodala: “Potem pa smo z velikim trudom aktivistov Rdečega križa, krvodajalcev in stroke z različnimi akcijami pridobivanja novih krvodajalcev vendarle uspeli vzpostaviti stabilno preskrbo.”
krvodajalska NK Maribor
Trenutno zaloge krvi zadostujejo, ob tem pa pride tudi do občasnih nihanj, sploh med prazniki in dopusti. Takrat centru priskoči s svojimi načini privabljanja Rdeči križ, pomagajo pa tudi študentske krvodajalske akcije, sodelovanje športnikov in drugih. Dnevno na centru sprejmejo povprečno okoli 50 krvodajalcev, obenem pa izvajajo krvodajalske akcije še drugod po severovzhodni Sloveniji.
VIR: STA
Člani Društva za informiranje o islamu so danes obiskali zavod Ozara in invalidnim osebam predali darila. Že pred novoletnimi prazniki pa so obdarili tudi uporabnike zavetišča za brezdomce Maribor, centra Sonček in doma starejših na Teznu.
V svojem sporočilu so izpostavili, da so se za obdarovanje v času praznikov odločili, ker se takrat ljudje družijo, skupaj praznujejo in obdarujejo: “V naši okolici pa obstajajo manj srečni ljudje, ki nimajo enake možnosti za praznovanje teh praznikov. Zato so si muslimani v Mariboru vzeli čas, da so obiskali različne centre v Mariboru.” Namen dobrodelne geste je bil deliti srečo z manj srečnimi člani družbe in jim pričarati enake praznike, kot jih imajo drugi ljudje, tako tudi na današnji dan. Zapisali so še: “Muslimani verjamejo, da je služenje človeštvu pomemben del njihove vere. Na sebi so imeli majice ali puloverje z napisom “Muslimani za mir” in “Ljubezen vsem, sovraštva nikomur”. Zadnji stavek je moto mednarodne muslimanske skupnosti Ahmadija. Ta skupnost je registrirana v Sloveniji kot Društvo za informiranje o islamu, to društvo pa je bilo glavni donator tega dogodka.” Ta dogodek je bil organiziran s sodelovanjem s humanitarnim društvom Ni-Lu iz srca do src.
Elektro Maribor obvešča uporabnike električne energije, da bodo brez električne napetosti na območju naslednjih transformatorskih postaj:
Petek, 24.1. 2020:
KAMNICA 7; KAMNICA 7: med 8:30 in 10:30 uro.
ROŠPOH 3: med 9:30 in 10:00 uro.
BORŠTNIKOVA UL., NNO R.KUKOVCA PROTI RADVANJU: med 8:00 in 9:30 uro.
T-459 KAMENŠKOVA, NNV PSROM-1 FILIPIČEVA UL. T0459: med 9:00 in 11:00 uro.
Podrobnejše informacije in morebitni preklici napovedanih izklopov so na spletni strani www.elektro-maribor.si.
Na eni od najbolj vzdržljivostnih dirk na svetu – reliju Dakar je mariborski motociklist Simon Marčič uspešno prišel do cilja. Zmagovalca relija, ki je bil tokrat v Saudski Arabiji, sta bila Španec Carlos Sainz med avtomobilisti in Američan Ricky Brabec med motoristi. Vztrajni Marčič je letos imel veliko sreče, motor mu je zdržal do konca, tako da je dosegel skupno 50. mesto. Najbolj je opozoril nase v deseti etapi, v kateri je bil skupno 21. in drugi v svojem razredu, v katerem so dirkači brez pomoči mehanikov. Po uspešno zaključeni dirki nam je zaupal svoje vtise.
Več v prispevku:
V Podružnični osnovni šoli Reka-Pohorje so se zbrali pohorski carji in domačini na predstavitvi knjige o pohorskih carjih ter ob tem predstavili še zgodovino smučanja na Pohorju. Zazrti v preteklost pa so razmišljali tudi o sedanjosti in temu, kaj bi se lahko naredilo zdaj za boljši smučarski turizem tudi na Mariborskem Pohorju.
Avtor knjige o pohorskih carjih je Dolfe Rajtmajer, ki je bil tudi 33. pohorski car. Knjiga je zapisana kot kronika z zgodbami posameznih carjev.
Med najbolj zgovorne pohorske carje pa so uvrstili kar aktualnega Mitjo Šeška, ki so mu nadeli vzdevek Spikerski, saj povezuje in napoveduje na večini smučarskih tekmovanj kluba, tudi pri tekmovanjih Zlata lisica in Little fox. Letošnja smučarska sezona, v času, ko na Mariborskem Pohorju prevladuje na smučišču umetni sneg, je čas za razmislek, kako naprej.
Andrej Rečnik, ki pa je bil 24. pohorski car davnega leta 1987, pa se je zazrl v preteklost. Pravi, da je bilo takrat precej težje pripravljati progo za smučarska tekmovanja, saj je bilo precej več fizičnega dela.
So se pa strinjali, da je ob vsem delu, ki ga imajo, dobiti naziv pohorski car lepo priznanje. Saj gre za zahvalo, da si nekaj dobrega naredil za Pohorje, ne samo za smučarski klub ali za smučarje, ampak za Mariborsko Pohorje in ne nazadnje tudi za mesto Maribor.
V Knjižnici Kamnica, enoti Mariborske knjižnice, razstavlja svoje kipe umetnik Janko Lisjak iz Selnice ob Dravi, član likovne sekcije KD Pavza. Lisjak svoje kipe ustvarja iz odpadnih materialov, tematsko pa se navezuje z izdelki tako na aktualne iz svojega okolja kot tudi na večne teme.
V knjižnici Kamnica vseskozi povezujejo več vrst umetnosti. Z izposojo knjig in s knjižničnimi dejavnostmi skrbijo za bralno kulturo, povezovanje pesnikov in pisateljev z bralci, tako odraslimi kot tudi najmlajšimi. Vseskozi pa imajo tudi razne razstave likovnih del. Te so lahko v večji dvorani ob knjižnici ali pa kar na razstaviščnih prostorih med knjigami. Tokrat razstavljajo prav kipe selniškega umetnika Janka Lisjaka, vsestransko nadarjenega umetnika, ki sicer poleg kiparjenja aktivno tudi slika in piše. Lisjak svojim kipom iz jekla in drugih materialov vdihne vsebino. Tokrat se lahko izpostavi Zemljo, ki je kot mati Zemlja, ki nosi vse breme sveta. Med kipi pa najdemo tudi skupino plesalcev, druženje pod svetilko, jadralce, varilca, kovača, begunce, masaje in druge.
Oglejte si fotogalerijo:
V Knjižnici Kamnica, enoti Mariborske knjižnice, razstavlja svoje kipe umetnik Janko Lisjak iz Selnice ob Dravi, član likovne sekcije KD Pavza. Lisjak svoje kipe ustvarja iz odpadnih materialov, tematsko pa se navezuje z izdelki tako na aktualne iz svojega okolja kot tudi na večne teme.
V knjižnici Kamnica vseskozi povezujejo več vrst umetnosti. Z izposojo knjig in s knjižničnimi dejavnostmi skrbijo za bralno kulturo, povezovanje pesnikov in pisateljev z bralci, tako odraslimi kot tudi najmlajšimi. Vseskozi pa imajo tudi razne razstave likovnih del. Te so lahko v večji dvorani ob knjižnici ali pa kar na razstaviščnih prostorih med knjigami. Tokrat razstavljajo prav kipe selniškega umetnika Janka Lisjaka, vsestransko nadarjenega umetnika, ki sicer poleg kiparjenja aktivno tudi slika in piše. Lisjak svojim kipom iz jekla in drugih materialov vdihne vsebino. Tokrat se lahko izpostavi Zemljo, ki je kot mati Zemlja, ki nosi vse breme sveta. Med kipi pa najdemo tudi skupino plesalcev, druženje pod svetilko, jadralce, varilca, kovača, begunce, masaje in druge.
Oglejte si fotogalerijo:
Tokrat v Občinskem informatorju:
1. V Dogošah bi iz sekundarnih surovin naredili objekt za projekt Cinderella
2. Na Ptuju prvi park za prosto sprehajanje psov
3. Vinske brbončice v Selnici ob Dravi
4. Gal iz Dupleka še potrebuje pomoč
5. Občina Pesnica stopila v novo leto z novimi načrti
6. Mariborski motociklist Simon Marčič uspešno zaključil reli Dakar
7. Na Srednji šoli za oblikovanje Maribor s 3D-tiskom v proces poučevanja
Potem ko so mariborski mestni svetniki junija lani večinsko podprli predlog za ustanovitev holdinga javnih podjetij, so včeraj imenovali še predstavnike občine v njegovem nadzornem svetu. Predvideva se namreč dvotirni sistem upravljanja, s tem da direktorja še niso izbrali.
Z vzpostavitvijo Javnega holdinga Maribor želi ekipa župana Saše Arsenoviča doseči bolj racionalno in transparentno poslovanje javnih podjetij. Vanj nameravajo združiti Energetiko, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad, Snago in Pogrebno podjetje Maribor.
“Imenovanje nadzornega sveta je naslednji korak, ki je manjkal, da gremo holdingu naproti. Čas je, da ga čim prej naredimo. Brez tega ne moremo razvijati mesta,” je na današnji seji mestnega sveta poudaril župan.
Nadzorniki, ki jih imenuje občina, bodo poleg vršilke dolžnosti direktorice mestne uprave Mateje Cekić še Sašo Drobnak, Igor Banič in Matej Bastič. Še dva člana nadzornega sveta pa bosta predstavnika delavcev povezanih družb.
Proti omenjenim so bili v svetniški skupini prejšnjega župana Franca Kanglerja (NLS), ki je bila že junija lani proti vzpostavitvi holdinga, ter Lista za pravičnost in razvoj (LPR), ki meni, da je okoli tega projekta preveč odprtih vprašanj. “Skačemo v bazen brez vode,” je dejal predstavnik slednje Primož Juhart.
Mestni svet je sprejel tudi nov pravilnik o sofinanciranju obnove nepremične kulturne dediščine, na podlagi katerega bo občina poleg fasad po novem sofinancirala tudi stavbne lupine in strehe. Razpis bodo po napovedih objavili februarja. V ta namen so v letošnjem občinskem proračunu rezervirali 200.000 evrov za objekte v zasebni lasti in 300.000 evrov za občinske nepremičnine.
V prihodnje se bo nekoliko zvišala občinska taksa za oglasne površine. Ta se po besedah vodje sektorja za komunalo in promet Uroša Kosija ni spremenila že od leta 2004. “V tem času so podjetja, ki imajo dovoljenje, spreminjala svoje cene, a se v občinskem proračunu to ni poznalo. S spremembo se bo občinska taksa zvišala, ta sredstva pa bomo namenili za vzdrževanje javnih površin,” je pojasnil.
Dejavnost odvoza nepravilno parkiranih vozil s pajkom bodo z družbe Nigrad prenesli na Marprom, zato je bilo treba spremeniti več občinskih odlokov. Po novem bo depo vozil namesto na Teznu pri glavni avtobusni postaji, s čimer naj bi tudi olajšali plačilo kazni za odvoz vozila.
Namesto Saše Pelka, ki je odstopil s položaja mestnega svetnika, bo listo prejšnjega župana Andreja Fištravca v mestnem svetu poleg Zdenke Križanič in Mihe Recka zastopal Alen Filipovič. Položaj se je namreč prenesel na naslednjega kandidata z njihove liste na zadnjih volitvah, ki je privolil v prevzem tega položaja.
Mestni svet je tudi podprl pobudo za prenos sedeža državnega sveta v Maribor ter prizadevanja, da se “za zagotovitev učinkovitejšega razvojnega preboja in črpanja sredstev skladov EU” sprejme za vzhodno kohezijsko regijo samostojen operativni program.
Mestni svet prav tako podpira prizadevanja, da se v Mariboru za pomoč razvojnemu svetu kohezijske regije pri pripravi programov in črpanje evropskih sredstev čim prej ustanovi posebna služba oz. enota pristojnih ministrstev, hkrati pa je odločno proti ukinitvi Dijaškega doma Maribor.
Kljub nekaterim pomislekom so mestni svetniki potrdili elaborat lokacijske preveritve za začasno rabo parcele v Dogošah, na katerem naj bi v okviru evropskega projekta Cinderella postavili demonstracijski objekt za prikaz možnosti ponovne uporabe odpadnih materialov v gradbeništvu. Tamkajšnji krajani so po besedah nekaterih mestnih svetnikov zaskrbljeni zaradi negativnih vplivov na okolje, a na občini zagotavljajo, da zadeva ni nevarna in da bo objekt po petih letih odstranjen.
Vir: STA
V nadaljevanju smučarske sezone na Mariborskem Pohorju bo občanom Maribora na voljo posebna ugodnost – četrtkova nočna smuka po promocijskih cenah vozovnic. “Te bodo za več kot polovico nižje od rednih cen nočnih smučarskih vozovnic,” so danes sporočili iz Marproma.
V želji po promociji Pohorja in aktivnega preživljanja prostega časa sta podjetje Marprom kot upravljavec smučišča in Mestna občina Maribor dosegla sporazum o subvencioniranju cen vozovnic za nočno smuko. “Občinska subvencija bo omogočila, da bosta za Mariborčane ob četrtkih veljali posebni ceni vozovnic za nočno smuko, in sicer 10 evrov za vse odrasle ter 5 evrov za otroke do vključno 14. leta starosti,” so sporočili iz Marproma. Do omenjene ugodnosti bodo upravičeni občani Mestne občine Maribor, pri čemer bo ob nakupu z osebnim dokumentom treba izkazati stalno prebivališče znotraj občine Maribor. “Cenejša nočna smuka bo na Mariborskem Pohorju prvič na razpolago že ta četrtek, 23. januarja, zatem pa še vse nadaljnje četrtke, ko bomo na Pohorju zagotovili nočno smuko,” so še dodali.
“Medtem bodo ob petkih in sobotah, med 18. in 21. uro prav tako poteka nočna smuka, za vse obiskovalce veljale redne cene nočnih vozovnic; to je 23 evrov za odrasle, 20 za mladino, študente in seniorje ter 14 evrov za otroke in invalide,” so še zapisali v sporočilu za javnost.
Klinika za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor bo z donacijo družbe Lek dobila nov respirator, ki je ključnega pomena pri zdravljenju najmlajših bolnikov. Na družbo se je s prošnjo za pomoč obrnila mamica enega od otrok, ki se je zdravil v tej bolnišnici.
“S takšnim aparatom bi bil moj otrok lahko tu še bolje oskrbovan. Verjamem, da se bodo pediatri zelo trudili, da ga bodo koristno uporabili. Želim pa si, da bi ga morali čim manjkrat uporabiti,” je ob predaji simbolnega čeka v vrednosti 50.000 evrov vodstvu kliničnega centra s strani vodstva Leka povedala Manja Gašpar.
Za pismo farmacevtski družbi, ki je del skupine Novartis, se je odločila, ko je izvedela, da klinični center sam nima denarja za takšno napravo, v akciji zbiranja sredstev zanjo pa je uspel zbrati manj kot 3000 evrov. Lek se je po besedah predsednika uprave družbe in predsednika Novartisa v Sloveniji Roberta Ljolja odločil, da prisluhne prošnji, saj “verjame, da si vsi bolniki zaslužijo dostop do kakovostnega zdravljenja”.
Na mariborski kliniki za pediatrijo letno zdravijo okoli 90 otrok z boleznimi pljuč, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje z respiratorjem. Nov otroški ventilator z vgrajeno najnovejšo tehnologijo za nadzor stanja pljuč bo po napovedih omogočil nepretrgano spremljanje stanja pljuč hudo bolnih otrok in takojšnje ukrepanje brez dodatnega škodljivega vpliva na njihovo zdravje, kar do zdaj v Sloveniji še ni bilo možno in bo velik doprinos k zdravljenju najmlajših bolnikov.
Kot je pojasnila vodja enote za pediatrično intenzivno nego in terapijo klinike za pediatrijo Andreja Štelcar, je s takšno napravo potrebnih bistveno manj rentgenskih slikanj, kar pomeni, da so otroci manj izpostavljeni sevanju. Namenjen je predvsem nedonošenčkom in bolnim novorojenčkom, ki potrebujejo dihalno podporo.
V UKC Maribor pričakujejo, da bo dal respirator nov zagon tudi znanstveno-raziskovalnemu delu v enoti za intenzivno nego in terapijo otrok, kjer bo v uporabi. Dobili naj bi ga v prihodnjih mesecih. “Aparat je za nas neprecenljive vrednosti in je bil na vrhu naših prioritet na področju naprave opreme,” je povedal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin.
Ponovil je, da imajo v UKC Maribor več kot 85 odstotkov opreme iztrošene, denarja v ta namen pa zelo malo. “Najnujnejših potreb, torej kar bi bilo treba nabaviti najkasneje v nekaj mesecih, je za več kot 20 milijonov evrov, imeli pa bomo približno dva milijona evrov. Niti deset odstotkov potreb, ki so označene s stopnjo nujnosti ena, torej ne bomo mogli realizirati s sredstvi, ki so na razpolago v kliničnem centru,” je povedal.
Vir: STA
Klinika za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor bo z donacijo družbe Lek dobila nov respirator, ki je ključnega pomena pri zdravljenju najmlajših bolnikov. Na družbo se je s prošnjo za pomoč obrnila mamica enega od otrok, ki se je zdravil v tej bolnišnici.
“S takšnim aparatom bi bil moj otrok lahko tu še bolje oskrbovan. Verjamem, da se bodo pediatri zelo trudili, da ga bodo koristno uporabili. Želim pa si, da bi ga morali čim manjkrat uporabiti,” je ob predaji simbolnega čeka v vrednosti 50.000 evrov vodstvu kliničnega centra s strani vodstva Leka povedala Manja Gašpar.
Za pismo farmacevtski družbi, ki je del skupine Novartis, se je odločila, ko je izvedela, da klinični center sam nima denarja za takšno napravo, v akciji zbiranja sredstev zanjo pa je uspel zbrati manj kot 3000 evrov. Lek se je po besedah predsednika uprave družbe in predsednika Novartisa v Sloveniji Roberta Ljolja odločil, da prisluhne prošnji, saj “verjame, da si vsi bolniki zaslužijo dostop do kakovostnega zdravljenja”.
Na mariborski kliniki za pediatrijo letno zdravijo okoli 90 otrok z boleznimi pljuč, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje z respiratorjem. Nov otroški ventilator z vgrajeno najnovejšo tehnologijo za nadzor stanja pljuč bo po napovedih omogočil nepretrgano spremljanje stanja pljuč hudo bolnih otrok in takojšnje ukrepanje brez dodatnega škodljivega vpliva na njihovo zdravje, kar do zdaj v Sloveniji še ni bilo možno in bo velik doprinos k zdravljenju najmlajših bolnikov.
Kot je pojasnila vodja enote za pediatrično intenzivno nego in terapijo klinike za pediatrijo Andreja Štelcar, je s takšno napravo potrebnih bistveno manj rentgenskih slikanj, kar pomeni, da so otroci manj izpostavljeni sevanju. Namenjen je predvsem nedonošenčkom in bolnim novorojenčkom, ki potrebujejo dihalno podporo.
V UKC Maribor pričakujejo, da bo dal respirator nov zagon tudi znanstveno-raziskovalnemu delu v enoti za intenzivno nego in terapijo otrok, kjer bo v uporabi. Dobili naj bi ga v prihodnjih mesecih. “Aparat je za nas neprecenljive vrednosti in je bil na vrhu naših prioritet na področju naprave opreme,” je povedal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin.
Ponovil je, da imajo v UKC Maribor več kot 85 odstotkov opreme iztrošene, denarja v ta namen pa zelo malo. “Najnujnejših potreb, torej kar bi bilo treba nabaviti najkasneje v nekaj mesecih, je za več kot 20 milijonov evrov, imeli pa bomo približno dva milijona evrov. Niti deset odstotkov potreb, ki so označene s stopnjo nujnosti ena, torej ne bomo mogli realizirati s sredstvi, ki so na razpolago v kliničnem centru,” je povedal.
Vir: STA
V tokratni oddaji Dialog smo gostili glasbenega multipraktika, humorista, komponista, kantavtorja in producenta Slavca L. Kovačiča. Podrobnosti razkrijemo v videu.
Tokrat v občinskem informatorju:
1. V Mariboru na seji tudi o sredstvih za obnovo stavb kulturne dediščine
2. Otvoritev trgovine Škrnicl na Ptuju
3. Mariborčani na obrobju mesta se počutijo zapostavljene. Kaj na to pravi občina?
4. Gal iz Dupleka še potrebuje pomoč
5. Arsenovič pravi: Rdeči križ bo moral poiskati še druge rešitve
6. Januarsko hujšanje zamenjati z zdravim načinom življenja vse leto
7. Na strelskem tekmovanju v Rušah podirali rekorde
Tokrat v občinskem informatorju:
1. V Mariboru na seji tudi o sredstvih za obnovo stavb kulturne dediščine
2. Otvoritev trgovine Škrnicl na Ptuju
3. Mariborčani na obrobju mesta se počutijo zapostavljene. Kaj na to pravi občina?
4. Gal iz Dupleka še potrebuje pomoč
5. Arsenovič pravi: Rdeči križ bo moral poiskati še druge rešitve
6. Januarsko hujšanje zamenjati z zdravim načinom življenja vse leto
7. Na strelskem tekmovanju v Rušah podirali rekorde
V prihodnjih dneh bomo zaznamovali evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu. Slovenija se lahko zaradi učinkovitega presejalnega programa Zora pohvali z enim najmanjših bremen tega raka med evropskimi državami. Izziv ostaja zagotavljanje visoke precepljenosti proti okužbi s HPV, ki se je lani med deklicami pomembno povečala.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti okužbam s HPV pri deklicah v 6. razredu osnovne šole namreč povečala za 10 odstotkov in se tako približala 70 odstotkom.
Stroka si prizadeva tudi za brezplačno cepljenje dečkov. NIJZ je že pripravil predlog širitve nacionalnega programa cepljenja, ki ga mora potrditi še zdravstveni svet ministrstva za zdravje. Pri moških okužba s HPV lahko povzroči raka penisa, anusa ter nekatere rake v področju glave in vratu.
Okužba s HPV, ki je ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih okužb, se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, na primer s spolnimi odnosi. Več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu nastane ravno kot posledica okužbe s HPV.
Program Zora v Sloveniji deluje od leta 2003. Od takrat se je pojavnost raka materničnega vratu skoraj prepolovila. V Zori zato ob evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu, ki traja do nedelje, pozivajo ženske, še posebej tiste stare med 50 in 64 let, da se redno udeležujejo presejalnih pregledov tudi po koncu rodne dobe, saj jih še vedno ogroža rak materničnega vratu.
Za to boleznijo vsako leto v zboli okoli 120 žensk. Med bolnicami so najpogosteje ženske, starejše ob 50 let, ki se niso redno udeleževale programa Zora. Te ponavadi zbolijo za razširjeno ali razsejano obliko raka, pri katerem je napoved izida bolezni slabša. Pri ženskah, ki se redno udeležujejo presejalnih pregledov, praviloma odkrijejo že predrakave spremembe ali pa odkrijejo raka v začetnem stadiju, ko je z enostavnim operativnim posegom dobro ozdravljiv, pojasnjujejo v programu Zora.
Vir: STA
Deček Gal iz Dupleka, ki ima dvojno deformirani roki, tako da ne more normalno držati kozarca, pisati in risati, niti se umivati kot ostali otroci, čaka na operacijo rok v Ameriki. Ta bo maja. Njegovi starši s pomočjo karitas zbirajo po vseh lanskih peripetijah sredstva, da bo fantek lahko odšel na operacijo in po dolgih letih normalno uporabljal roke. Po lanskih zapletih z društvom, ki je pred tem zbiralo denar, so se starši obrnili na mariborsko karitas, ki jim pomaga. Skupaj s prej zbranim in dostopnim denarjem je zdaj nekaj čez 87 tisoč evrov.
Učenci četrtih in petih razredov osnovnih šol bodo med 20. in 24. januarjem lahko brezplačno smučali na Krvavcu, Rogli, Mariborskem Pohorju in Cerknem. Akcijo Šolar na smuči bodo smučarski centri skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije, Zavodom za šport RS Planica in policijo letos izpeljali šesto leto zapored.
Namen akcije je, da se otroci naučijo osnov smučanja ter pred prihajajočimi zimskimi počitnicami osvojijo pravila varnosti na smučiščih, so zapisali v sporočilu za javnost v Smučarski zvezi Slovenije. Opažajo, da smuča vse manj otrok, zato želijo z akcijo četrtošolcem in petošolcem omogočiti brezplačno, zabavno in predvsem poučno smučarsko izkušnjo ter jim s tem približati smučanje. Z akcijo tako počasi obračajo trend vse manjšega števila smučarjev med mladimi.
Od leta 2014, odkar živi akcija Šolar na smuči, so brezplačen smučarski dan omogočili skoraj 12.000 učencem. Več kot polovica jih je ob tem na smuči stopila prvič. Tudi letos tako na petih smučiščih pričakujejo okrog 3000 mladih smučarjev.
Vodja projekta Šolar na smuči Uroš Zupan je za STA dejal, da je namen akcije tudi približati smučanje otrokom, ki si ga sicer ne morejo privoščiti oz. zaradi milejših zim in posledično nedelovanja manjših lokalnih smučišč ali drugih razlogov ne stopijo na smuči. Hkrati pa s takimi projekti mlade navdušijo za smučanje in s tem poskrbijo za podmladek na smučiščih. Akcije, kot je ta na Krvavcu, obisk povečajo za približno 50 odstotkov, je dejal Zupan.
Akcija šolar na smuči se bo uradno začela danes na Krvavcu. Na otvoritvenem dogodku Šolar na smuči – open bodo na Krvavcu vsem otrokom do 15. leta ves dan omogočili brezplačno smučanje, 300 otrokom pa tudi šolo smučanja. Po koncu smučanja bo otroke na Plaži Krvavec zabaval raper Zlatko. Dogodka ob začetku akcije se bo udeležil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Častni pokrovitelj akcije pa je predsednik republike Borut Pahor.
Vir: STA
V Dogošah so predstavili evropski projekt Cinderella, ki obravnava uporabo sekundarnih surovin pri gradbenih delih. Poskusno bi postavili na neuporabljenem zemljišču v dogoški gramozni jami objekt, ki bi bil zgrajen prav iz surovin, ki ostajajo po opravljenih gradbenih delih kot odpadki. Objekt bi stal pet let, nato pa bi ga razgradili.
Namen tega poskusnega projekta je lokacijska preveritev možnosti izgradnje objekta, zgrajenega iz sekundarnih surovin. Gre za recikliranje in upcikliranje – za novo uporabo sestavin, ki bi jih pridobili z odlagališč.
Mnogi prebivalci Dogoš, ki so bili na predstavitvi, pa so ob predstavitvi projekta in vpetosti poskusnega objekta v prostor, temu nasprotovali in izrazili dvom v to, da bi bilo izvajanje dejavnosti okolju in njim prijazno.
Da ne gre za nevarne snovi pojasnjuje Tomislav Ploj iz Nigrada.
Samo lokacijsko opredelitev je predstavil Aleš Kociper iz Zuma. Gre za območje, ki je v prostorskem aktu opredeljeno za območje skladiščenja in proizvodnje. S postopkom začasne rabe bi lahko tu zgradili začasen objekt.
Odbojkarice Nove KBM Branika so prve finalistke odbojkarskega pokala Slovenije. Na zaključnem turnirju v Kamniku so v polfinalnem obračunu po pričakovanju ugnale Luko Koper s 3:0 (22, 13, 13).
Vir: FB Odbojkarski klub Nova KBM Branik
V letošnji sezoni so se mariborske in koprske odbojkarice pomerile dvakrat, obakrat so se zmage veselile aktualne državne prvakinje, ki so v gosteh slavile s 3:1, doma pa 3:0. Tudi v prvi današnji polfinalni tekmi pokalnega tekmovanja so bile v vlogi favoritinj, vlogo so popolnoma upravičile, čeprav so v prvem nizu zaostajale že za osem točk.
Prvi niz se je začel s težavami mariborske ekipe na sprejem, ki jih je s svojimi servisi povzročila Lana Jovič, s tremi zaporednimi točkami Dajane Lucas in dvema Nine Đukić pa so Koprčanke povedle z 9:2. Trener bankirk Radovan Gačič je porabil oba polminutna odmora, po drugem pa so se njegove varovanke gostjam približale na tri točke zaostanka, toda po bloku Inge Raič, je bilo spet plus sedem za koprsko ekipo (9:16). Po lastni napaki Mariborčank pa je bilo celo 17:9 za Koprčanke. Vendar se bankirke niso predale, na servis Maje Košenine so po napaki Koprčank izid na 20. točki izenačili, z njenim “winnerjem” pa prišle do vodstva z 21:20, ki ga niso več izpustile iz rok. Z drugo zaključno žogo, uspešna je bila Ela Pintar, so povedle z 1:0 v nizih.
V drugem nizu sta se ekipi do sedme točki menjavali v vodstvu, s tremi zaporednimi, zadnjo je dosegla Lorena Lorber Fijok, pa so Mariborčanke povedle z 10:7. Čeprav je koprski trener Dragan Grmača vzel polminutni odmor, to ni zaustavilo mariborskih odbojkaric, ki so z asom Ele Pintar prišle že do sedmih točk prednosti (16:9). Varovanke Radovana Gačiča visoke prednosti niso več izpustile iz rok, niz pa je z novim “winnerjem” končala Maja Košenina.
Tretji niz, s tem pa tudi tekma, je bil odločen že ob samem začetku, ko so bankirke na servis Brine Bračko in napadu Ele Pintar Koprčankam pobegnile za osem točk (9:1). Tako kakovostna ekipa kot je mariborska visoke prednosti seveda ni zapravile, tudi zato, ker so se odbojkarice iz Kopra vdale v usodo in do konca niza je bilo samo še vprašanje, kakšna bo razlika na koncu, kajti Mariborčanke niso popuščale, še naprej so igrale zavzeto, tekmo pa je z blokom odločila Ela Pintar.
“V prvem nizu smo imeli veliko težav, ko je bila v prvi rotaciji Lana Jovič, ki nam je ni uspelo zrniti s servisa. Nadaljevanje je bilo veliko boljše, predvsem po zaostanku šestih točk (14:20), ko smo prišli v svoj ritem. Od takrat naprej do konca tekme je bila to ena celota, ki bi jo ločil od začetka. Tako pač je, ni bila to prva tekma, v kateri se nam je to zgodilo, če pa se je že, je boljše, da se je to zgodilo danes kot pa recimo jutri. Verjetno bo tudi motivacija drugačna.”, je dejal trener Nove KBM Branika Gačič.”
Vir: STA
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru bo v prihodnjem študijskem letu povečala število vpisnih mest v programu splošne medicine, da bi lahko izobrazila več zdravnikov. Poleg študija dentalne medicine napovedujejo tudi uvedbo študija farmacije, pozneje pa bi v Mariboru lahko po besedah dekana Ivana Krajnca zrasla celo fakulteta za farmacijo.
Medicinska fakulteta Maribor.
Na obstoječem študijskem programu splošne medicine bodo število vpisnih mest povečali za 20, medtem ko so jih doslej imeli 86. Kot je sinoči ob robu svečane akademije ob 15-letnici obstoja fakultete povedal dekan Krajnc, so se tako odločili na pobudo ministrstva za zdravje. “Glede na pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji je to po moje edina prava rešitev,” je dejal.
Po njegovih besedah so sposobni sprejeti še več študentov, a mora temu slediti tudi financiranje od države. “Vsak študent stane skoraj 9000 evrov na leto. Če bo država končno dojela, da je to boljša rešitev kot uvoz, bomo temu sledili,” je dodal.
Podobno velja za študij za bodoče zobozdravnike, kjer si fakulteta že dlje časa prizadeva za uvedbo študija dentalne medicine. Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) je pred dnevi potrdila študijski program dentalne medicine na mariborski medicinski fakulteti, zdaj pa bo treba doreči še financiranje tega novega študijskega programa. Krajnc upa, da bo politika podprla njihova prizadevanja in da bodo lahko prve študente na tej smeri vpisali že prihodnje študijsko leto.
Program so spisali v sodelovanju s stomatološko fakulteto iz Reke na Hrvaškem, saj na ljubljanski stomatologiji po besedah Krajnca “niso imeli časa za to”. Opremo so na mariborski medicinski fakulteti pridobili z donacijo partnerske fakultete na Finskem, zato so po besedah dekana pripravljeni na takojšnji zagon programa. V prvi fazi nameravajo na tej smeri odpreti 20 študijskih mest. Študij bo po napovedih trajal šest let, pogoji za vpis pa naj bi bili podobni kot za vpis na študij splošne medicine.
Za en letnik stomatologije bi jim ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport moralo zagotoviti okoli 200.000 evrov. Ideja o študiju stomatologije v Mariboru sicer ni nova, saj je med leti 1960 in 1969 v tem mestu delovala Višja stomatološka šola, katere diplomanti so nato nadaljevali študij dentalne medicine na medicinski fakulteti v Ljubljani.
Mariborska medicinska fakulteta pričakuje kmalu tudi odločitev Nakvisa glede načrtovanega novega študijskega programa farmacije, kjer bi rada odprla 25 študijskih mest. To bo po Kranjčevih ocenah mogoče ponuditi šele v naslednjem študijskem letu, torej jeseni 2021.
Dolgoročno vidi v Mariboru celo samostojno fakulteto za farmacijo. Kot je dejal, potekajo z mariborsko občino dogovori, da bi v ta namen predala univerzi del prostorov nekdanjih zaporov. Ti se nahajajo poleg nakupovalnega središča Europark in so tako kot današnja medicinska fakulteta v neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je bila ustanovljena oktobra 2003, prvo generacijo študentov je vpisala v akademskem letu 2004/2005. Od jeseni 2013 se nahaja v novogradnji na desnem bregu Drave nedaleč od UKC Maribor, s katerim je tudi povezana s podzemnim hodnikom.
“Vaši rezultati dokazujejo, da ste prvih 15 let delali zelo dobro,” je na današnji akademiji ob 15-letnici fakultete dejal minister za zdravje Aleš Šabeder. Po besedah predsednika DZ Dejana Židana pa Maribor postaja pomembno medicinsko središče, ne le za Slovenijo, temveč za celotno Srednjo Evropo.
Vir: STA
16. januarja, ob rojstnem dnevu prehitro preminulega humanitarca Roka Černica so člani društva Humanitarček, znova izvedli akcijo zbiranja nogavic, ki jih je Rok rad podarjal brezdomcem.
Spominsko humanitarno akcijo zbiranja izključno toplih nogavic v spomin Roku Černicu so v Humanitarčku poimenovali ROKovanje, ki je skovanka njegovega imena in slogana podati roko. Zbrane nogavice so in še bodo prejela posamezna zavetišča. Lani so jih zbrali preko 6.500, letos so želeli preseči število in to jim je tudi uspelo. Na vseh zbirnih mestih tako v Mariboru kot tudi v Ljubljani in Kopru so skupaj zbrali več kot 11.000 toplih nogavic. Akcija pa tako postaja tradicionalna in tudi že znana preko meja Slovenije, saj so pošiljke toplih nogavic dobili tudi iz tujine.
Vir: Facebook, Humanitarček
Prebivalci obrobnih mestnih četrti in krajevnih skupnosti Maribora so vse glasnejši, saj se počutijo zapostavljeni, češ da Mestna občina Maribor daje prednost projektom v centru. Krajane pa podpirajo tudi predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki terjajo od občine drugačen prioritetni vrstni red. Poglejmo, kaj smo izvedeli.
V tokratni oddaji Na Glas smo govorili o Univerzi v Mariboru. Kakšne spremembe se obetajo v letu 2020, koliko sodelovanja si obeta z gospodarstvom in politiko ter kakšna je pravzaprav vizija Univerze v Mariboru. Spoznali smo tudi novo prorektorico za študijska vprašanja.
