Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Na Mariborskem Pohorju bodo to soboto, 18. januarja, prvič letos odprli tudi Snežni stadion. Tako bo smuka na Mariborskem Pohorju od sobote naprej možna vse do doline, Snežni stadion pa bo ostal odprt do nadaljnjega.

Vir: Marprom

Vir: Marprom

“Na njem smo v zadnjih dneh s pomočjo snežnih topov izdelali dovolj snega, da ga bomo lahko do sobote pripravili za varno in kakovostno smuko. Ob odprtju bo imel Snežni stadion 30–40 centimetrov debelo snežno podlago, sedežnica Radvanje pa bo obratovala čez vikend v času dnevne smuke,” so sporočili iz Marproma.

Poleg tega na Pohorju s soboto uvajajo še eno novost – posebne vozovnice za turne smučarje. “Pri tem bo vozovnica za turno smuko na Piskru na Arehu stala 5 evrov in bo vključevala tudi en prevoz s sedežnico Pisker, vozovnica za turno smuko na Mariborskem Pohorju pa bo stala 7 evrov in bo omogočala en prevoz s katerokoli delujočo napravo,” dodajajo na Marpromu.

Ker širina prog na Mariborskem Pohorju turnim smučarjem trenutno še ne dopušča hoje navkreber, bo ta za zdaj dovoljena samo na Piskru v času odprtja smučišča. “Ko bomo zagotovili zadostno širino prog na Mariborskem Pohorju, pa bo mogoča tudi na mariborskem delu. Prav tako vse obiskovalce obveščamo, da bo v naslednjih dneh zaradi zagotavljanja varnosti na Pohorju izveden poostren nadzor spoštovanja smučarske zakonodaje. Nadzor bo potekal tudi v času, ko smučišča niso odprta. Obiskovalcem se zahvaljujemo za razumevanje,” so še sporočili.

Mestna občina Maribor je v odzivu na poziv sekretarja območne organizacije Rdečega križa Metoda Dolinška po dodatni pomoči socialno najšibkejšim odgovorila, da sociala ostaja med prioritetami občinskega vodstva. A občina ne more sama blažiti primanjkljaja, zato bo Rdeči križ moral poiskati še druge vire, je danes povedal župan Saša Arsenovič.

Župan MOM Saša Arsenovič

Župan MOM Saša Arsenovič

Dolinšek je decembra lani opozoril, da bo leto 2020 v Podravju kritično, saj bo za približno tretjino manj evropske pomoči za pomoč ljudem v stiski. Mariborsko občino je pozval, naj zviša svoj prispevek.

Župan je na današnjem srečanju z novinarji pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta opozoril, da jih je Rdeči križ s tem “postavil pred zid”, a mu ne morejo slediti. “Rdeči križ dobiva denar na podlagi evropskih in slovenskih statistik. Če Evropa reče, da je naša regija manj revna in če je brezposelnost padla, je avtomatično manj pomoči,” je pojasnil.

Spomnil je, da je bila najvišja brezposelnost v regiji leta 2015, ko je bila višja od 16 odstotkov. “Takrat je mestna občina sofinancirala Rdeči križ v znesku 74.500 evrov. Danes smo v naši regiji na 12-odstotni brezposelnosti, občina pa zagotavlja skoraj enkrat več denarja kot v letu 2015, in sicer 135.000 evrov. Mislim, da to pove vse. Rdeči križ mora drugače najti dodatne vire,” je dejal.

Občina po besedah Arsenoviča ne krči programa za prehranske pakete. “Ohranjamo financiranje 2000 paketov na leto in to se ne bo spremenilo,” je zatrdil. Kot so v javnem pismu še dodali na občini, je bilo v občinskem proračunu v letu 2019 namenjenih za socialno varnost skoraj 6,6 milijona evrov, v proračunu za leto 2020 pa je predvidenih nekaj več kot sedem milijonov evrov. “Zavedamo se, da je treba stiske ljudi reševati prednostno, seveda pa v okviru tega, kar je na voljo,” so dodali.

Župan je danes ponovil, da Maribor nujno rabi razvojni kapital, da bi se izboljšala splošna socialna podoba mesta. V naslednjih letih bo v Maribor po njegovih besedah sicer prišlo od 25 do 30 milijonov evrov evropskega denarja, s čimer bo izvedenih za okoli 50 milijonov investicij. “Od tam naprej pa bo težko, saj se bo moralo spremeniti financiranje občin s strani države. V letu 2022 več ne bomo mogli zagotavljati našega deleža, tudi če se bomo še tako uspešno prijavljali na evropske projekte,” je opozoril.

Med tekočimi projekti je obnova stadiona Ljudski vrt, kjer se je ureditev severnega in južnega dela po besedah Arsenoviča že končala. “Nadaljujemo z zahodom,” je dejal. Občina je te dni tudi objavila javni poziv zainteresiranim za javno-zasebno partnerstvo za izgradnjo garažne hiše pri stadionu ter naročila sedem avtomatskih defibrilatorjev, s katerimi bo opremila športne objekte, kjer teh aparatov še ni.

V ponedeljek bo mestni svet med drugim obravnaval nov pravilnik o sofinanciranju obnove nepremične kulturne dediščine, s katerim bo občina poleg fasad po novem sofinancirala tudi stavbne lupine in strehe. V prihodnje naj bi se nekoliko zvišala občinska taksa za oglasne površine, dejavnost odvoza nepravilno parkiranih vozil s pajkom pa naj bi z družbe Nigrad prenesli na Marprom. “Vse parkirne sisteme, ves mirujoči promet želimo združiti na enem mestu,” je pojasnil Danijel Železnjak iz sektorja za komunalo in promet.

Mariborčane sicer še vedno razburja sprememba, po kateri aplikacija za plačevanje parkirnine Easypark z novim letom zaračunava provizijo uporabnikom. Prejšnja leta je ta strošek krila občina, vodja pogajanj s švedsko družbo Gorazd Škrabar pa pravi, da bodo skušali doreči način, ki bo ugoden za uporabnike.
Vir: STA

Tokrat v občinskem informatorju:
1. Klavrno stanje Kopališča Pristan, direktor Mežnar dobil še nezaupnico
2. Skladišča Rdečega križa se praznijo
3. Otvoritev trgovine Škrnicl na Ptuju
4. Januarsko hujšanje zamenjati z zdravim načinom življenja vse leto
5. V Selnici ob Dravi predstavitev šolskih in mojstrskih kat karateja

Pred 11. redno sejo Mestnega sveta MO Maribor je župan Saša Arsenovič s svojo ekipo predstavil glavne teme na seji. Izpostavili so, da bi radi pridobili sredstva za obnovo stavb s statusom kulturne dediščine, odstranili nekaj objektov za oglaševanje, ki več ne služijo svojemu namenu. Uredili bi tudi boljše razmere za pešce in kolesarje ter izpogajali manjše stroške za uporabnike aplikacije Easypark pri parkiranju na javnih parkirnih površinah.

Mariborski župan Saša Arsenovič je že v uvodnih besedah povedal, da je izjemno ponosen na svojo ekipo, ki je uspela s trdim delom pridobiti okrog 50 milijonov investicij v mestu z Evropske unije, ki bodo v naslednjih letih prišla v mesto. Poudaril je, da mesto potrebuje denar za razvojni kapital, če se hoče razvijati in da ne bo več bega možganov iz mesta. Ob tem pa bi morala država, po njegovih besedah, spremeniti način. zadovoljen je, da se je začelo urejati mestni prostor, tako Glavni trg kot področje ob Dravi, bližino Ljudskega vrta in drugo.

Gorazd Škrabar, vodja Urada za gospodarske dejavnosti in po pooblastilu vodja Urada za komunalo, promet in prostor, je poudaril, da bodo na seji potrjevali Pravilnik o sofinanciranju obnove nepremične kulturne dediščine v MO Maribor, kar je predpogoj, da bodo lahko februarja objavili tudi razpis za sofinanciranje obnove zgradb, ki spadajo pod kulturno dediščino. S tem namreč želijo oživiti mestno jedro.Cilj pa je, vsako leto zagotoviti približno enak znesek za obnove tovrstnih zgradb.

Uroš Kosi, vodja Sektorja za komunalo in promet, je predstavil predlog za dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o oglaševanju, s katerim bi iz mesta odstranili nekaj objektov, ki za oglaševanje niso več zanimivi.

Spremenili pa bi tudi občinsko takso, z njenim zvišanjem bi namenili ta sredstva za vzdrževanje javnih površin. Trudijo pa se tudi za boljše razmere za kolesarje in pešce, želijo poenotiti sistem tako, da bi bolj učinkovito odstranili ovire za kolesarje in pešce, torej tudi vozil.

Župan MO Maribor Arsenovič  je še poudaril, da zaradi plačevanja provizije in drugih stroškov, ki jih imajo uporabniki aplikacije EasyPark pri parkiranju na plačljivih javnih parkiriščih v mestu, potekajo “trda pogajanja”, s katerimi želijo zmanjšati te stroške.

Tudi Škrabar je poudaril, da želijo z multinacionalko doseči dogovor, po katerem bi uporabnike storitev stala manj.

V tokratni oddaji V Mariboru si gostimo predsednike svetov mariborskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Po letu dni županovanj Saše Arsenovića so povedali, da razen nekaj pogovorov, vsebinskega napredka ni in da se MČ in KS soočajo s tem, da je premalo denarja ali pa jih mariborska občina sploh ne upošteva, kljub vsem obljubam na volitvah.

Za stekleničko vina mariborske Stare trte so na dobrodelni licitaciji na Poljskem iztržili 1200 evrov, so povedali na Mestni občini Maribor. Stekleničko je občina poklonila fundaciji Veliki orkester božične dobrodelnosti iz Krakova, ki je z licitacijo zbirala sredstva za zdravljenje otrok.

stara trtaLicitacija, na katero je bila umeščena steklenička vina Stare trte, je potekala prejšnji konec tedna v okviru 28. zaključne dobrodelne prireditve, imenovane Grand Finale, ki jo vsako leto spremlja več milijonov Poljakov.

Kot so ob napovedi donacije sporočili z mariborske občine, je fundacija Veliki orkester božične dobrodelnosti iz Krakova največja nevladna in neprofitna dobrodelna organizacija na Poljskem. Njeno poslanstvo je podpora javnemu zdravstvu na Poljskem.

V preteklih 27 letih delovanja je fundacija zbrala več kot 250 milijonov evrov in poljskim bolnišnicam donirala 61.900 kosov medicinske opreme. Poleg nakupa medicinske opreme organizacija financira še pet različnih medicinskih programov, med njimi nacionalni program za zgodnje odkrivanje raka pri otrocih, z organizacijo učnih ur oživljanja in prve pomoči za osnovnošolce pa deluje na področju izobraževanja. Z različnimi aktivnosti je prisotna tudi zunaj meja Poljske.

Pobudo za sodelovanje med Mestno občino Maribor in omenjeno fundacijo je dal Damian Buraczewski, avtor bloga o vinu SlovVine, ki prispeva k prepoznavnosti slovenskega vinarstva na Poljskem.

Občina si od sodelovanja obeta turistično promocijo, saj na Zavodu za turizem Maribor – Pohorje prepoznavajo Poljsko kot veliko in pomembno tržišče. V mestu Maribor so po podatkih tega zavoda v prvih desetih mesecih leta 2019 zabeležili več kot 24.200 nočitev gostov iz Poljske, od tega je bilo največ nočitev opravljenih v poletnih mesecih.

Stara trta, ki raste na mariborskem Lentu, je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz njenega grozdja izdelajo vino, ki ga ustekleničijo v stekleničke umetnika Oskarja Kogoja in ga uporabljajo za protokolarno darilo.
Vir: STA

Včeraj ob 12:16 uri je požar zajel proizvodni obrat v Metavi pri Mariboru. Kot so danes sporočili iz Policijske uprave Maribor, je požar nastal zaradi kurilnega olja na gorilcu enega od kotlov v destilarni. Policisti znakov kaznivega dejanja niso ugotovili, zato bodo primer zaključili s poročilom pristojnemu tožilstvu.

Požar je izbruhnil v destilarni podjetja Proesence malo po poldnevu, in sicer na kotlu z okoli 2000 litri alkohola in se razširil po destilarni. Po navedbah policije je dosegel obseg okoli 150 kvadratnih metrov v približno 400 kvadratnih metrov velikem objektu pivovarne, uničil pa je tudi ostrešje objekta. Pogasili so ga gasilci, poškodovan ni bil nihče. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša okoli 200.000 evrov. Na kraju požara so bili prisotni gasilci Gasilske brigade Maribor, PGD Malečnik, Dogoše, Maribor-Pobrežje, Zrkovci in Brezje.

Gasilci so s hitrim posredovanjem preprečili, da bi se ogenj razširil na bližnji stanovanjski objekt. Med gašenjem se je v bližnji vodotok razlilo kurilno olje in alkohol. Gasilci so iztekle tekočine počistili, pripadniki enote ekološkega laboratorija (MEEL) pa vzeli vzorce vode. Za odvoz onesnaženih krp in ostalega materiala so poskrbeli dežurni podjetja Saubermacher.

Danes, 15. 1. 2020, okoli 6.20, se je v križišču Koroške ceste in Kočevarjeve ulice v Mariboru, na označenem prehodu za pešce, zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena mlajša peška in starejši voznik belega osebnega avtomobila. Policija naproša očividce in voznika, da se zglasijo na postaji Prometne policije Maribor, Ptujska cesta 117, ali pokličejo na telefonsko številko (02) 450-20-30 oziroma 113 za razjasnitev okoliščin.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

V nesreči sta bila udeležena mlajša peška in starejši voznik belega osebnega avtomobila, ki je z vozilom zavijal levo s Koroške ceste na Kočevarjevo ulico. Voznik belega osebnega avtomobila se je po nesreči na kraju ustavil ter se s peško pogovarjal. V trčenju je peška dobila lahke telesne poškodbe. Zaradi razjasnitev okoliščin prometne nesreče naprošamo morebitne očividce in voznika, da se zglasijo na Postaji prometne policije Maribor, Ptujska cesta 117, ali pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma (02) 450-20-30.

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Na strelskem tekmovanju v Rušah podirali rekorde
2. Veni vidi vino mlado na Ptujskem gradu
3. Zavetišče za živali opozarja: Živali niso igračke
4. V Selnici ob Dravi predstavitev šolskih in mojstrskih kat karateja
5. in razstava del likovne sekcije KD Pavza

Slovenski nogometni prvoligaš Maribor je podaljšal sodelovanje z branilcem Martinom Milcem do poletja 2022, so vijoličasti potrdili na svoji spletni strani. Osemindvajsetletnik je do zdaj zbral 193 nastopov za Maribor, več kot 200 tekem je do zdaj za Štajerce odigralo 34 igralcev.

Martin Milec, vir: Facebook NK Maribor

Martin Milec, vir: Facebook NK Maribor

“Zelo sem vesel podaljšanja. Vedel sem, da si želim nadaljevati kariero v najljubšem okolju. Če bo le mogoče in bo zdravje ter seveda bodo moje igre to omogočale, bi rad ostal še dlje. Tudi po izteku te pogodbe. Tako dolgo, da bi že imeli na dresu nad klubskim grbom dve zvezdici … Vemo, kaj se pričakuje od mene in od ekipe. Prvi skupni naslednji cilj je le eden, osvojiti naslov prvaka,” je ob podaljšanju pogodbe povedal Milec.
Vir: STA

V tokratno oddajo Report smo povabili goste iz Hiške zelišč, IOMY naravna mila, dramske sekcije KD Grajena ter govorili smo o dogodku Downhilka, ki se bo odvil v Mariboru.

Vabljeni k ogledu oddaje!

Trije Štajerci, združeni v ekipo Seos Africa, se odpravljajo s starodobnikom, Mercedes 406d, letnik 1969, čez 14 dni na Rally Budapest – Bamako, epsko pustolovščino v Afriko. Na poti jih čakajo nepredstavljive dogodivščine, od prečkanja reke, polne povodnih konjev, z doma izdelanim splavom na človeški pogon, do srečanja s podkupljivo mejno kontrolo, lokalnimi tatovi. Cilj celotne karavane je tudi dobrodelna pomoč afriškim otrokom, ekipa Seos Africa jih bo razveselila s šolskimi potrebščinami.

Timi Božič, Rok Korošec in Blaž Tomažin se odpravljajo na največji svetovni reli po imenu Budapest – Bamako. Gre za amaterski reli, ki želi ohranjati duh znamenitega Dakarja, saj poteka po prvotnih potek originalnega relija Dakar, a s precej manjšimi stroški, zato pot zaradi “varnosti” poteka nekoliko drugače. Začetek relija je 31. januarja v Budimpešti, sledi tridnevni maraton skozi Slovenijo, Italijo in čez države ob Azurni obali vse do Gibraltarja, kjer asfaltirane poti zamenja trajekt na afriški kontinent. Pot se nadaljuje skozi Maroko, Mavretanijo, Senegal, Gvinejo in se zaključi v Freetownu, glavnem mestu države Sierra Leone. Etape so razdeljene, od 300 do 500 km na dan, kar pomeni, da udeleženci čez določene države potujejo več dni. Reli poteka skupaj 17 dni, dnevni postanki so vnaprej določeni in organizirani v “bivakih”, kjer prenočujejo vsa vozila – če ti do tja ne uspe priti zaradi okvare ali kakšne druge ovire, se znajdeš sam.

Trajekt na človeški pogon, reka Little Scarcies. Vir: Ekipa Seos Africa

Trajekt na človeški pogon, reka Little Scarcies. Vir: Ekipa Seos Africa

Timi Božič, prvi izmed treh članov ekipe Seos Africa, izpostavlja, da “če odštejemo medijsko prepoznavnost in finančni vložek relija Dakar, primerjava med obema relijema po številkah govori v prid Budapest – Bamaku, saj je dolg 9000 km, medtem ko je reli Dakar dolg 7500 km. Prav tako poteka 17 dni, kar je 4 dni več kot reli Dakar, in po številu udeleženih avtomobilov, ki znaša kar 225 avtomobilov, prekaša reli Dakar z 84 prijavljenimi avtomobili.” Blaž Tomažin, drugi član ekipe, ob tem dodaja, “da na vse pasti na poti zagotovo nismo pripravljeni. Reševanje izzivov v Afriki poteka precej drugače kot tukaj. Včasih se na meji stoji po par ur, včasih celo cel dan, meje odprejo samo ob določenih urah, uradniki zahtevajo podkupnine ipd. Drug izziv so prehodi lokalnih rek, na primer v tekmovalni kategoriji lahko udeleženci izberejo prehod čez reko Little Scarcies, ki teče čez Sierro Leone, a je mogoč samo preko doma izdelanega splava, ki ga poganjajo ljudje in lahko prepelje le 60 vozil dnevno. Kdor ne uspe, mora opraviti dodatne kilometre vse do najbližjega mostu čez reko.”

Mercedes-Benz 406d. Vir: Ekipa Seos Africa

Mercedes-Benz 406d. Vir: Ekipa Seos Africa

Klic divjine!
Projekt pod imenom Seos Africa se je ob izdatni podpori Tete Fride, ki ima svoje srce v Afriki in že več let podpira lokalne pridelovalce kakavovca, začel, ko so trije prijatelji in ljubitelji starodobnikov, slišali “klic divjine” in plačali prijavo na reli Budapest – Bamako. Sledil je nakup vozila, starodobnik, Mercedes 406d, letnik 1969, v osnovi dostavnik in v 70. letih predelan v avtodom. Kljub zaupanju v nemško kakovost je bilo vozilo deležno celovite prenove, ki je zajemala obnovo celotnega zavornega sistema, servis motorja, menjavo in izolacijo notranje karoserije ter varjenje in ličarska dela na zunanjem delu avtomobila. Sledila je še menjava vodovodne in električne napeljave za bivalni del. V drugi polovici leta 2019 je starodobnik odlično prestal prve avanture po Sloveniji in sosednjih državah.

Ekipna Seos Afrika. Vir Ekipa Seos Africa

Ekipna Seos Afrika. Vir Ekipa Seos Africa

Cilj celotne karavane je dobrodelnost in pomoč otrokom v afriških vaseh
Rok Korošec, tretji član ekipe Seos Africa, pravi, da “namen potovanja ni v tem, da prideš čimprej na cilj, ampak v sami avanturi, ki se odraža z dobrodelnostjo. V afriških vaseh, skozi katere potuje karavana, udeleženci delijo različne dobrine lokalnim prebivalcem in institucijam. Od ekipe je odvisno, kaj si bodo izbrali kot osnovno dobrino, nekateri šolske potrebščine, drugi oblačila, igrače, zdravila itd.”

Zdi se, kot da je kljub vsem opravljenim in načrtovanim delom v Kopališču Pristan, tam vse obstalo. Cela zgradba z dotrajanimi okni čaka na energetsko sanacijo. Srednji bazen je brez vode, brez dovoljenja, z mokrimi stenami, na katerih se nabirata vlaga in plesen, čeprav so vodo iz njega že izpustili. To so morali narediti, ker ni delal prezračevalni sistem, ker se je nabirala na stenah plesen, decembra pa je bazen tudi puščal. Ta mesec naj bi direktor Športnih objektov Maribor, ki upravljajo tudi s Kopališčem Pristan, Tadej Mežnar dobil tudi nezaupnico s strani zaposlenih.

Srednji bazen v Kopališču Pristan je brez vode, na stenah kopališča ob bazenu pa se nabira vlaga, višje tudi plesen. Žalostna podoba kopališča navzven in navznoter kliče po dokončanju prenove, hkrati pa kaže, da je v postopku obnove šlo nekaj zelo narobe.

Izkazalo se je, da je bil med deli izklopljen prezračevalni sistem, ki ne dela niti zdaj. Zaradi tega se je ob polnem bazenu vode nabirala na stenah objekta vlaga, višje pa tudi plesen. Popravilo prezračevalnega sistema naj bi bilo zdaj načrtovano pri energetski obnovi celotne stavbe. V naslednji fazi, čeprav niti ta še ni končana, bo tako na vrsti tudi dokončanje garderobe, menjava oken in celotna energetska sanacija objekta.

Direktor pravi, da za sedanje zatečeno stanje, ne moremo kazati s prstom na odgovorne, kdo je kriv, da je v postopku šlo narobe, naj bi pokazala revizija. To je naročila Mestna občina Maribor. Naj bi pa sam dobil nezaupnico s strani zaposlenih, po poročanju nekaterih medijev, zaradi kršenja pravic delavcev in zakonodaje. Sam odgovarja tako:

In medtem, ko se bo glasovalo o tem, bo preteklo še nekaj vode, a ne tiste v srednjem bazenu Kopališča Pristan. Ta bo do nadaljnjega še zaprt.

Fotografije Kopališča Pristan in srednjega bazena:

Agencija za okolje (Arso) je objavila javno naznanilo o začetku postopka za dodelitev okoljevarstvenega dovoljenja Messerju, proizvajalcu tehničnih plinov s sedežem v Rušah. Vpogled v dokumentacijo bo mogoč od jutri, 15. januarja, do 14. februarja v prostorih Upravne enote Ruše. Messer je podal vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za obrat v Rušah lanskega 1. marca. Ruški Messer je del istoimenske nemške skupine.

Zainteresirana javnost lahko mnenje in pripombe posreduje pisno na naslov agencije ali po elektronski pošti. Na Arsu so pojasnili, da gre pri ruškem obratu za obrat, ki je uvrščen med manjša tveganja za okolje, ter da so zanj februarja lani izdelali zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje. Na podlagi te je podjetje nato marca vložilo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

Ruše

Ruše

V Rušah podjetje sicer skladišči in pretaka globoko ohlajene utekočinjene pline iz zraka ter polni in skladišči jeklenke s tehničnimi plini in njihovimi mešanicami ter skladišči jeklenke z drugimi plini. Pri zasnovi zmanjšanja tveganja za okolje pa so vključili tudi skladiščenje in pretakanje ter polnjenje jeklenk z utekočinjenim naftnim plinom. Za to so sicer že lani prejeli gradbeno dovoljenje.

Messer je leta 2018 ustvaril dobrih 23 milijonov evrov prihodkov, zaposlenih ima približno 100 zaposlenih, na slovenskem trgu ima približno 45-odstoten tržni delež. Obrat ima tudi v Črnučah, v Škofji Loki pa kisikarno.
Vir: STA

Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) je po dolgotrajnih prizadevanjih Univerze v Mariboru prejšnji teden potrdila študijski program dentalne medicine na mariborski medicinski fakulteti. Zdaj sledi ureditev financiranja novega študijskega programa in če bo vse po sreči, bodo prve študente vpisali že prihodnje študijsko leto.

Medicinska fakulteta Maribor.

Medicinska fakulteta Maribor.

Z akreditacijo študijskega programa dentalne medicine v Mariboru je po navedbah rektorata mariborske univerze storjen velik, a še ne zadosten korak, da bi lahko program začeli izvajati v praksi.

“Zdaj nas čaka še težji del, kako zagotoviti potreben denar,” je opozoril rektor univerze Zdravko Kačič. “Zagotovo ne bo preprosto. Najti moramo tiste poti, ki so znotraj zakonskih rešitev, ki jih imamo na voljo,” je dodal.

S precej dobre volje in posluha države bi lahko po njegovih ocenah vpisali prve študente že to jesen. “Za Univerzo v Mariboru in mesto bi bil to pomemben razvojni korak,” je prepričan.

Na medicinski fakulteti so po besedah dekana Ivana Krajnca pripravljeni na zagon študija, med drugim imajo dva sodobno opremljena laboratorija za praktični pouk. “Tukaj je postavljenih in že v funkciji okoli 40 simulatorjev in okoli šest stomatoloških stolov, ki so prav tako že v funkciji. Zdaj okoli pol leta že dejansko čakajo, da jih postavimo v življenje, jim damo uporabnost,” je pojasnil.

Opremo so pridobili od partnerskih fakultet iz tujine, kot glavni razlog za uvedbo študija pa navajajo pomanjkanje zobozdravnikov v državi. Na medicinski fakulteti, ki bo konec tedna obeležila 15 let obstoja, so izpostavili, da se Slovenija po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat uvršča na rep evropskih držav po številu zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev. Dekan Krajnc je prav tako opozoril, da se bo v prihodnjih letih upokojilo precej zobozdravnikov.
Vir: STA

V novo leto so opolnoči vstopili tudi pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar. Ta 13 dni zaostaja za gregorijanskim, med drugim pa ga priznava Srbska pravoslavna cerkev. Prihod novega leta so pričakali na številnih zabavah, ki so med pripadniki pravoslavne veroizpovedi potekale tudi v Sloveniji.

pravoslavni božič mb (3)V Srbiji so osrednje prireditve na pravoslavno novo leto, ki ga imenujejo tudi srbsko novo leto ali julijansko novo leto, potekale v Beogradu. Tam pred mestno ali narodno skupščino običajno pripravijo koncert, opolnoči pa pred cerkvijo sv. Save nebo razsvetli ognjemet. Praznovanja na mestnih trgih pripravijo tudi v nekaterih drugih večjih mestih.

Gostinci na pravoslavno novo leto gostom večinoma postrežejo s tradicionalnimi srbskimi jedmi, ki so denimo čevapčiči, pleskavice in drugo meso na žaru. Poleg postrežejo šobsko solato in pečen krompir s kajmakom. Po polnoči pridejo na mizo tradicionalne sarme.

Poleg Srbske pravoslavne cerkve so opolnoči v novo leto vstopili pravoslavni kristjani v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

V Rusiji večina pravoslavnih kristjanov novo leto preživlja z družino. Še več kot deset dni po pravoslavnem božiču, 7. januarju, sta v navadi prepevanje božičnih pesmi in vedeževanje. Prav tako tudi v Gruziji praznik navadno pričakajo v krogu družine in bližnjih. Po pisanju portala Georgia Starts Here je njihova značilna novoletna slaščica iz orehov in medu gozinaki.

Velik del pravoslavnih vernikov novo leto praznuje 14. januarja, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim koledarjem zaostaja 13 dni. Nekatere pravoslavne cerkve pa so skozi zgodovino sprejele t. i. Milankovićev koledar, ki se ujema z gregorijanskim. Med njimi so grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše cerkve.

V Sloveniji se je po popisu prebivalstva iz leta 2002 za pripadnike pravoslavne veroizpovedi izreklo 2,3 odstotka oziroma približno 45.000 ljudi.
Vir: STA

Že pred prazniki so na mariborskem rdečem križu opozarjali, da se njihova skladišča humanitarne pomoči praznijo. Slab mesec kasneje ugotavljajo, da se stanje ne izboljšuje. Ter da je treba ukrepati zdaj, da ne bo čez nekaj mesecev prepozno.

Še pred iztekom leta je sekretar mariborskega rdečega križa Metod Dolinšek opozoril, da bo letos hudo, saj je materialne pomoči za socialno šibke vse manj, prav tako pa se zmanjšuje tudi pomoč evropske unije.

Tretjina manj pa pomeni, da bi bilo 10.000 ljudi brez prejete pomoči. Štirje meseci pa, da bi bilo pomoči samo še do junija. Zaloge pa pravzaprav kopnijo še hitreje, tako da bi morali glavni akterji: rdeči križ, mariborska občina, ministrstvo, pa tudi druge humanitarne organizacije stopiti skupaj.

In posluha po njegovih besedah v zadnjem času ni veliko, čeprav imajo skupaj interventne programe. Narediti bi bilo treba več.

In da ne bodo ljudje čez dva meseca ali pa čez štiri brez hrane, je zdaj zadnji čas, da se glavni akterji zganejo in pomagajo.

Simon Marčič letos uspešno nadaljuje etape na reliju Dakar 2020. Čez vikend je tako zaključil pravljično sedmo. Boj na enem od najtežjih tekmovanj se zanj nadaljuje, tudi po tragični smrti Portugalca Paula Goncalvesa.

Reli Dakar ostaja reli, ki športnikom v avtomobilih, na motorjih in v tovornjakih daje izjemen izziv, letos še posebej, saj se odvija na povsem novih trasah v Saudski Arabiji. Prva leta je bil reli v Afriki, nato se je selil v Južno Ameriko, letos pa dirkači preskušajo peščena brezpotja v Saudski Arabiji. Med motociklisti je zagotovo veliko finalistov, žal pa je tekma ta vikend tudi že terjala krvavi davek. Na tekmi je namreč umrl Paulo Goncalves, organizatorji pravijo, da je umrl zaradi zastoja srca, tekmovalci, ki so ga našli, pa, da je najverjetneje šlo za padec pri polni hitrosti.

Simon Marčič, eli Dakar 2020, dan za počitek. Vir Facebook: Simon Marcic Racing

Simon Marčič, Reli Dakar 2020, dan za počitek. Vir Facebook: Simon Marcic Racing

Simon Marčič se je tokrat odpravil na reli Dakar že šestič, letos ima povsem nov motor, ki si ga je “zaslužil” po lanski smoli na Dakarju. Lani je namreč padel, motor pa se mu pokvaril. Že pred odhodom je izjavil, da si letos želi v svojem razredu stopiti na stopničke, da pa tudi rezultat med prvih pet ne bi bil slab. Zaveda se, da ima veliko konkurenco, a da je tudi sam dobro pripravljen. Nastopa v razredu brez asistence oziroma pomoči mehanikov.

Na svoji Facebook strani je Marčič objavil posnetek z vrhunci od četrte do šeste etape in zapisal, da je bilo hudo, a videti je, da ob vsem naporu tudi uživa.

Na 26. Mednarodnem strelskem tekmovanju v Rušah so ta vikend padali državni rekordi. Po sobotnem uspehu je sledil še nedeljski uspeh Anje Prezelj z 273.3 krogi, sobotne rekorde pa sta slovenski ekipi še izboljšali v nedeljo.

Organizacija je potekala pod vodstvom Strelskega društva I. Pohorski bataljon Ruše, ki v letošnjem letu slavi že 70 let delovanja. Tekmovanja se je udeležilo 230 tekmovalk in tekmovalcev iz kar devetih različnih držav. Tekmovanje se je že v petek pričelo z zelo mlado olimpijsko disciplino mešanih parov. V soboto je sledilo tekmovanje, ki je v počastitev spomina na 8. januar 1943, na padli I. Pohorski bataljon. Sobotna tekma je prinesla dva nova ekipna državna rekorda, ki sta obe ekipi v nedeljskem tekmovalnem delu še izboljšali. Tako sta se rekorda zapisala po nedeljskih rezultatih za ekipo članic v zračni puški (Dvoršak, Kuharič, Jerovšek) kar 1881.0 kroga, ekipa članic iz zračne pištole, ki je bila tokrat v zasedbi Prezelj, Raušl in Bola Ujčič pa kar 1682 kroga.

26. tekmovanje v streljanju Ruše 2020

26. tekmovanje v streljanju Ruše 2020

V nedeljo zgodaj zjutraj pa je sledilo še tekmovanje za veliko nagrado Ruš »Grand Prix Ruše 2019«. V finalu so se slovenske barve zasvetile v kar treh disciplinah, in sicer v finalu zračne puške, kjer je Slovenija prevladovala, z Anjo Prezelj in Majdo Raušl v disciplini zračna pištola ženske ter v disciplini zračna pištola moški, kjer je slovenske barve predstavljal Jože Čeper. Nov državni rekord je ponovno prinesla tekmovala Anja Prezelj, z 273.3 krogi, ki ji je na koncu prinesel srebrno medaljo. Stopničke discipline ženske zračne puške so bile obarvane v slovenskih barvah saj so vsa tri mesta vzele slovenske reprezentanke z Živo Dvoršak na prvem mestu, domačinko Urško Hrašovec na drugem ter Urško Kuharič, ki je bila tretja.

Na tekmovanju je bilo moč videti kar nekaj že znanih obrazov in veliko mladih, novih članov, ki s svojimi odličnimi rezultati prodirajo v svet strelstva. Iz sosednje Hrvaške je prišla številčna ekipa z izjemnima strelcema Snježano Pejčić in Petrom Goršo, ki je trenutno najboljši strelec z zračno puško na svetu. Svoje strelske veščine so pokazali tudi Slovaki, Bosanci, Srbi, Madžari, Črnogorci, Bolgari in Avstrijci, ne nazadnje pa je v polni koncentraciji nastopila tudi slovenska izbrana vrsta, na čelu z dvakratno olimpijko Živo Dvoršak, državno rekorderko Urško Kuharič, mladima olimpijcema Anjo Prezelj in Jožetom Čeprom ter domačinko, Rušanko, Urško Hrašovec, ki je v nedeljo zasedla odlično 2. mesto v disciplini zračna puška. Tekmovalci so skupaj opravili 440 nastopov.

!2-urni nočni vzdržljivostni preizkus, v katerem bodo smučarji in deskarji v soju žarometov na Mariborskem Pohorju preizkušali svoje zmožnosti, se bo začel 6. marca 2020 zvečer. Ambasadorka Downhilke 12h Challenge je slovenska smučarska šampionka Ilka Štuhec.

Na Mariborskem Pohorju bodo v noči med 6. in 7. marcem 2020 najbolj zagnani smučarji in deskarji iz Slovenije ter tujine merili moči na vzdržljivostni preizkušnji Downhilka 12h Challenge. Tekmujejo lahko tako rekreativni kot profesionalni smučarji in deskarji, stari nad 18 let. Poleg smučarske vzdržljivostne preizkušnje pa jih čaka tudi zabava. Preizkus ima udi dobrodelni značaj, saj vsak prevožen krog prinaša evro Fundaciji za pomoč športnikom iz socialno šibkejših okolij, ki deluje pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije.

Vir Facebook Downhilka 12h Challenge

Vir Facebook Downhilka 12h Challenge

Prijave na Downhilko 12h challenge potekajo do 20. februarja. Udeležijo se je lahko ženske in moški, tako rekreativni kot kategorizirani polnoletni smučarji ali deskarji. Kategorizirani tekmovalci morajo ob prijavi predložiti FIS-kodo. Prijave potekajo preko spletne prijavnice na spletni strani www.downilka.si. Prijava preko telefona ali elektronske pošte ni možna.

Mariborske srednje šole, ki so soočene z zvišanjem najemnine za uporabo občinskih športnih objektov za športno vzgojo, še vedno iščejo rešitev za nastali položaj. Kaže, da bodo težavo morali rešiti ravnatelji sami, saj občina vztraja pri podražitvi, ministrstvo pa pri razlagi, da je rešitev tega vprašanja v domeni posameznih šol.

Športni objekti Maribor Dvorana Tabor“Šole bomo uporabile druge razpoložljive površine oz. minimalizirale prostor za izvajanje športne vzgoje, kjer se da, v okviru finančnih zmožnosti, ki ne bodo presegali dosedanjih načrtovanih stroškov. V primeru lepega vremena bo pouk športne vzgoje prilagojen,” je povedala ravnateljica Srednje šole za oblikovanje Maribor Nadja Jager Popović.

Cena najema občinskih športnih dvoran naj bi se po prvotnih načrtih zvišala z začetkom letošnje ogrevalne sezone, a so se vpletene strani uspele dogovoriti, da cena do konca decembra 2019 ostane na dosedanji ravni, to je 12 evrov za eno uro najema. S 1. januarjem 2020 naj bi se cena šolske ure vadbe dvignila na 17,90 evra, leto kasneje pa še na 19,90 evra, kar je za šole velik finančni zalogaj.

Na mariborski občini in v njenem zavodu Športni objekti Maribor vztrajajo, da je zvišanje cene nujno za vzdržno poslovanje objektov. Cena najema je namreč že več let enaka, čeprav so stroški za obratovanje dvoran, zlasti ogrevanja, vseskozi rasli.

Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, pod okrilje katerega sodijo srednje šole, so predlagali postopen dvig cene, a tam odgovarjajo, da lahko takšne dogovore sklenejo le ravnatelji posameznih šol. “Šole so namreč samostojne pravne osebe,” so na ministrstvu pojasnili v odgovoru na dopis Športnih objektov Maribor.

Ravnatelji morajo torej rešiti težavo sami. Ravnateljica Jager Popovićeva je opozorila, da so te šole v neenakopravnem položaju v primerjavi s šolami, ki imajo svojo telovadnico. “Tako ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot Mestna občina Maribor bi morala omogočati športno vzgojo in ostale redne vsebine javnega šolstva z namensko predvidenimi sredstvi in nikakor ne bi smela politična volja in interesi posameznikov posegati v to sfero in nasploh sektor izobraževanja v Sloveniji,” je dodala.

Ravnateljica je ogorčena, ker ministrstvo prelaga vso odgovornost na odgovorne osebe šol, Športni objekti Maribor pa želijo “služiti na račun izvedbe športne vzgoje v javnih šolah rednega obveznega programa”, ob tem pa pri predlogu zvišanja cene niti “ne podajo kalkulacije stroškov ogrevanja, vode, elektrike, ki jo povzročimo šole”.

Poleg njene šole so s podražitvijo izvajanja športne vzgoje soočene še Srednja prometna šola, Izobraževalni center Piramida, Tretja gimnazija, Srednja elektro-računalniška šola in Srednja šola za gostinstvo in turizem. Gre za šole, ki nimajo svojih telovadnic, temveč za izvajanje pouka športne vzgoje že leta uporabljajo dvorane Lukna, Tabor in ŽŠD. V šolskem letu 2019/2020 naj bi v teh dvoranah telovadilo okoli 3100 dijakov omenjenih šol.

Problematika bo po ocenah v. d. direktorja IC Piramida Midhata Mulaosmanovića ostala pereča tako dolgo, dokler ne bo ministrstvo končno sprejelo odločitev o izgradnji nove telovadnice. “Zemljišče v Parku mladih je v lasti ministrstva in izgradnja telovadnice na tem prostoru bi rešila problematiko izvajanja športne vzgoje za Srednjo šolo za oblikovanje, IC Piramida in Srednjo šolo za prehrano in živilstvo,” je pojasnil.
Vir: STA

Po polovici alpske kombinacije svetovnega pokala alpskih smučark, superveleslalomu v avstrijskem Altenmarkt-Zaunchenseeju, je na zahtevni progi bilo precej odstopov. Tudi Ilka Štuhec, naša edina predstavnica, žal ni zvozila proge in odstopila.

Po prvi polovici sta v vodstvu Italijanki. Najhitrejša je bila Federica Brignone, 22 stotinke za njo pa je prevozila Marta Bassino, na tretjem mestu pa je Švicarka Wendy Holdener, z zaostankom pol sekunde.

Ilka Štuhec

Ilka Štuhec

Proga je izredno zahtevna, odstopile so mnoge favoritinje. tudi Američanka Mikaela Shiffrin, Slovakinja Petra Vlhova, olimpijska prvakinja v tej disciplini Švicarka Michelle Gisin, Italijanka Sofia Goggia in Kanadčanka Marie-Michele Gagnon.
Vir: STA

V Rušah že tretji dan poteka mednarodno strelsko tekmovanje. Včeraj so v tekmovanju, ki so ga posvetili padcu 1. Pohorskega bataljona, v Športni dvorani Ruše dobili zmagovalce v članski in mladinski konkurenci ter tudi dva nova ekipna državna rekorda.

Ekipa članic z zračno puško, v sestavi Živa Dvoršak, Urška Kuharič in Klavdija Jerovšek, je stari rekord izboljšala za 1,4 kroga in ga tako nastavila na 1874,7 kroge, ženska članska ekipa z zračno pištolo, v sestavi Anja Prezelj, Majda Raušl in Denis Bola Ujčič, pa so postavile nov mejnik na 1682 krogih.

26 mednarodno strelsko tekmovanje Ruše 2020 sobotno tekmovanje (7)

Med posamezniki mladinci je v disciplini 10 m zračna puška slavil slovenski reprezentant Luka Lukić, med mladinkami pa Madžarka Gitta Bajos. V disciplini 10 m zračna pištola je slavila reprezentantka Sara Ščuri, med mladinci pa Slovak Filip Lukaš.

26 mednarodno strelsko tekmovanje Ruše 2020 sobotno tekmovanje (12)

V članski konkurenci je v disciplini 10 m zračna puška Madžar Peter Vas za 1,1 kroga premagal prvega strelca sveta po ISSF lestvici, Petra Goršo, med članicami pa je hrvaška reprezentantka Estera Herceg ugnala drugouvrščeno Snježano Pejčič iz Hrvaške in našo reprezentanko Urško Kuharič.

Med članicami je v disciplini 10 m zračna pištola slavila Madžarka Renata Sike, med člani pa Slovak Pavol Kopp.

26 mednarodno strelsko tekmovanje Ruše 2020 sobotno tekmovanje (3)

Rektor Univerze v Mariboru je na podlagi poziva Študentskega sveta Univerze v Mariboru v mesecu novembru 2019 izdal Sklep o razpisu postopka kandidiranja in imenovanja prorektorja za študentska vprašanja Univerze v Mariboru. Po predhodnem pozitivnem mnenju Senata Univerze v Mariboru je rektor Univerze v Mariboru za prorektorico za študentska vprašanja Univerze v Mariboru imenoval Tejo Štrukelj za mandatno dobo dveh let, in sicer od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2021.

Teja Štrukelj, nova prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru

Teja Štrukelj, nova prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru

Teja Štrukelj je rojena leta 1997 v Celju. V letu 2019 je zaključila dodiplomski študij na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. V študijskem letu 2019/2020 je študentka 1. letnika podiplomskega študija na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. V študentskem predstavništvu je aktivna že od samega začetka študija. Najprej je aktivno delovala v Študentskem svetu fakultete, nato je od oktobra 2018 do decembra 2019 opravljala funkcijo Prodekanice za študentska vprašanja Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Trenutno je aktivna kot članica Senata Univerze v Mariboru in različnih komisij, ki delujejo na univerzitetni ravni. Poleg študija je znanje pridobivala na več pravnih tekmovanjih in preko opravljanja različnih študentskih del. Zase pravi, da je motivirana in zanesljiva oseba. Zaveda se, da prave poti v življenju niso vedno najlažje, zato se je treba vsakega izziva v življenju lotiti hrabro in preudarno.

Po skoraj mesecu dni brez tekme v hitrih disciplinah so se smučarke ta konec tedna pomerile s progo v avstrijskem Altemnmarku. Ilka Štuhec je danes dosegla sedmo mesto, zmagala pa je Švicarka Corinne Suter. To je njena prva zmaga v svetovnem pokalu. Naša šampionka pa je po včerajšnjem padcu na treningu zbrala dovolj moči, da si je prismučala mesto med prvo deseterico. Jutri sledi še kombinacija s superveleslalomom in slalomom.

Štuhčeva je začela s startno številko devet, ovirala jo je megla, a je vseeno na cilj prišla na četrto mesto z z zaostankom 1,37 sekunde. Tekmo so po njenem nastopu prekinili, po nastopu domačinke Tamare Tippler pa še enkrat. Ilko Štuhec so v kasnejšem delu prehitele še tri tekmovalke, tako da je bila ob zaključku teme sedma. To pa je tudi daleč najboljša uvrstitev Mariborčanke v letošnji sezoni, saj je bila na dosedanjih dveh smukih 17. in 21., na superveleslalomih pa 20. in 32.

ilka štuhec, novinarska, trener (1)

Današnji smuk je bil tretji smuk za ženske v letošnji sezoni. Vreme pa ne organizatorjem ne tekmovalkam ni prizanašalo. Zaradi slabe vidljivosti v zgornjem delu so tudi skrajšali smuk, tekmo pa dvakrat prekinili. PO drugi prekinitivi se je pred nadaljevanjem progo preizkusila še predtekmovalka.

Današnja zmagovalka Suterjeva je lani na svetovnem prvenstvu v smuku bila druga in v superveleslalomu tretja, letos pa je že tretjič stopila na stopničke. Na uvodnem smuku sezone v Lake Louisu je bila druga in tretja na tamkajšnjem superveleslalomu. Tokrat je bila druga Italijanka Nicol Delago (+0,29), Švicarka Michelle Gisin (+0,98) pa tretja.
Vir: STA

V mariborskem zavetišču za živali je bilo pred in med prazniki zelo živahno. Mnogi so jih klicali, ker so se njihove muce in psi pobegnili zaradi strahu pred pokanjem petard in in ostale pirotehnike ali pa ker so so našli pobegle živali. Zdaj se stanje počasi umirja. V zavetišču pa še vedno opozarjajo, da je treba za živali skrbeti odgovorno, prav tako z veliko mero odgovornosti pa se odločiti tudi za posvojitev hišnih ljubljenčkov, saj ti niso igračke za kratek čas. Za živali je namreč treba skrbeti več let, zato je prav, da so odločitve za posvojitve družinske.

Več v prispevku:

V Hramu kulture Arnolda Tovornika so včeraj svoja dela na ogled postavili člani in članice likovne sekcije KD Pavza. Gre za letni pregled likovnih del likovnikov, ki se dejavno predstavljajo na mnogih razstavah, tokrat spet doma.

Več v prispevku:

Krajani Limbuša so sinoči v centru Maribora izrazili svoje nezadovoljstvo, da Mestna občina Maribor ne posveča dovolj pozornosti in fokusa na njihovo krajevno skupnost, v kateri kar tretjina Limbuša še nima urejene kanalizacije, ob tem pa nimajo urejenih niti pomembnejših cest, po katerih potekajo tudi šolske poti.

Tako so sinoči za kratek čas na Glavnem trgu, postavili veliki transparent, na katerem je pisalo: “Tudi Limbuš je Maribor! Kam je je šel naš denar: za kanalizacijo, izgradnjo pločnikov, šolskih poti?” Res da, niso bili dolgo v središču mesta, a dovolj, da so pritegnili pozornost in da se na družabnem omrežju Facebook že oglašajo uporabniki s svojim mnenjem.

Objava o protestu krajanov Limbuša na Facebooku. Vir: Facebook, M. H.

Objava o protestu krajanov Limbuša na Facebooku. Vir: Facebook, M. H.

Kljub protestu pa dejstvo ostaja. Skoraj tretjina Krajevne skupnosti Limbuš naj bi bila še vedno brez kanalizacije, ob lanskih jesenskih nalivih so imeli v krajevni skupnosti tudi več težav zaradi meteornih voda, ki jih obstoječi kanalizacijski sistem ni uspel požirati. Več let pa so že tudi na čakalni listi za urejanje cest in cestnih odsekov, pri izgradnji pločnikov, predvsem tam, kjer potekajo tudi šolske poti.

Podobnih težav pa nimajo samo v tej krajevni skupnosti, ampak tudi v sosednji krajevni skupnosti Radvanje, kjer so ob lanskih jesenskih nalivih in težavah zaradi kanalizacije prav tako že protestirali in opozarjali na neravnovesje med načrtovanimi in izvedenimi deli v centru in od centra oddaljenih krajevnih skupnosti.

Saša Pelko, član Mestnega sveta Mestne občine Maribor in Liste župana Andreja Fištravca, je pred nekaj minutami sporočil, da odhaja iz mestnega sveta. Povedal nam je, da je glavni razlog za odstop to, “da glede na to, koliko časa smo porabili in da so naše znanje in izkušnje, ki jih imamo, neuporabne, ker nas župan ne upošteva, rajši ta čas uporabim kje drugje.” V daljšem zapisu na družabnem omrežju Facebook pa je navedel še druge razloge, ki jih povzemamo v objavi.

Na svojem Facebook profilu je Saša Pelko zapisal: “Sporočam vam, da z današnjim dnem odstopam kot član mestnega sveta Mestne občine Maribor. Glavni razlog za odstop je prezasedenost oz. pomanjkanje časa za kvalitetno opravljanje funkcije mestnega svetnika. Ker se zavedam odgovornosti, ki so nam jo volivci namenili na volitvah, to je, da smo četrta največja svetniška skupina v mestnem svetu, sem prepričan, da prepuščam funkcijo ljudem, ki jo bodo opravljali odgovorno in učinkovito.” Dodal je še, da se zaveda, da čaka njegovega naslednika težko in odgovorno delo, saj prihaja v okolje, kjer je kultura dialoga na zelo nizki ravni.

Odstop Saše Pelka iz Mestnega sveta MOM. Vir: Facebook profil, Saša Pelko

Odstop Saše Pelka iz Mestnega sveta MOM. Vir: Facebook profil, Saša Pelko

Spomnil je tudi na to, da je prvič funkcijo mestnega svetnika MOM opravljal v mandatnem obdobju 2014-2018 “in to je bilo obdobje, ko je Mestni svet predstavljal prostor široke razprave z županom dr. Fištravcem, čemur je sledilo kvalitetno odločanje. Ob zamenjavi župana sem seveda pričakoval nekatere spremembe v načinu delovanja, nikakor pa ne takšnega absolutizma, kot smo mu priča zdaj.” Dodal je še, da se bo moral naslednik sprijazniti “z dejstvom, da bo o vsebini sej mestnega sveta obveščen istočasno kot mediji, koordinacij ali predstavitev gradiv pred sejami ne bo, skratka, sprejeti bo moral dejstvo, da so opozicijski mestni svetniki v mestnem svetu MOM obravnavani zgolj kot nepomembne številke.”

V svojem zapisu je zaključil z mislimi: “Dejstvo je, da je župan skupaj s številno koalicijo zabredel v kloako tako različnih interesov, da je mestni svet iz prostora široke razprave spremenil v prostor nujnega zla. V tako pasivnem prostoru, kjer gre vse preveč stvari narobe, pa se ne morem kvalitetno posvetiti delu mestnega svetnika, saj bi mi to vzelo preveč časa in energije. To bom v prihodnje raje uporabil na poslovnem področju.”

Pelko se je še zahvalil zaposlenim na mestni upravi MOM, “za katere lahko potrdim, da so vseskozi svoje delo opravljali zelo korektno.”

Srednji bazen v mariborskem kopališču Pristan ostaja do nadaljnjega zaprt. Po stenah se nabirata vlaga in plesen, prezračevalni sistem ne dela.

“Datuma težko pričakovane otvoritve prenovljenega bazena v tem trenutku žal ne moremo predvideti,” sporočajo z Mestne občine Maribor. Na Mestni občini Maribor in pri upravljavcu kopališča, Športnih objektih Maribor, namreč zdaj ugotavljajo, da bo treba, preden bo lahko bazen predan v varno uporabo, odpraviti več pomanjkljivosti. Najprej pa bodo naročili revizijo investicije.

Zaprt srednji bazen v Pristanu, januar 2020. Vir MO Maribor

Zaprt srednji bazen v Pristanu, januar 2020. Vir MO Maribor

Zapletov zaradi obnove in odprtja srednjega bazena v Kopališču Pristan tako ni videti konca. Lanskega decembra so namreč po zaključeni obnovi odkrili, da bazen pušča, o čemer smo poročali tudi mi. Nato so ugotovili, da bo treba urediti še prezračevanje v prostoru. Tako so zdaj zapisali: “V zraku je bila namreč izmerjena visoka koncentracija klora, in tudi na stenah so nastale deformacije, ki so posledice izhlapevanja klora in visoke vlažnosti. Ker vlaga ostaja v prostoru, se na oknih in stenah nabira kondenz in nastaja plesen. Ugotovili smo, da sistem prezračevanja v prostoru srednjega bazena ne deluje zato, ker je bil med gradbenimi deli prekinjen. Prezračevalni sistem je bil sicer dotrajan že pred začetkom del (v januarju 2019), vendar ureditev novega prezračevanja v investiciji ni bila predvidena.”

Nabiranje vlage po stenah bazena v Pristanu, januar 2020. Vir MO Maribor

Nabiranje vlage po stenah bazena v Pristanu, januar 2020. Vir MO Maribor

Zdaj sporočajo z MO Maribor še, da bodo naročili revizijo investicije in da so v fazi zbiranja ponudb za izdelavo revizije, “da bi pridobili natančne usmeritve glede tega, katere pomanjkljivosti na saniranem bazenu je treba odpraviti, preden ga bomo lahko predali v varno uporabo.”

Skupna vrednost investicije prenove srednjega bazena je približno 1,3 milijona evrov. V to pa so zajeti vsa dela za prenovo bazenske školjke srednjega bazena, obbazenja in sanitarij, izvedba bazenske tehnike ter stroški projektiranja, projektne dokumentacije, strokovnih poročil in nadzora. Dela je izvedlo podjetje MarkoMark Nival.