Ta konec tedna na Trgu Leona Štuklja je ponovno v znamenju koncertov in čarobnega decembra. Sinoči so obiskovalci preganjali dež s skupino Coverlover, dan prej pa s priljubljenim pevcem Challetom Salletom.
FOTO: MP Produkcija
Vse do konca leta pa se bo zvrstilo še nekaj koncertov, Čarobni december pa vabi, da najbolj praznični čas preživite v družbi prijateljev, dobre glasbe, kuhančka in kulinarike.
Svojci pogrešajo 16-letno Luno Dobaj iz Kamnice pri Mariboru. Je vitke postave, svetlejše polti, visoka približno 170 centimetrov ter ima modre oči in dolge črne lase. Nosi dioptrijska očala in fiksni zobni aparat, na desni strani nosu pa ima pirsing.
Vir: PU Maribor
Pogrešana mladoletnica je oblečena v daljšo jakno črne barve s kapuco in obuta v črno bele športne copate znamke Vans. Nazadnje so jo videli včeraj v zgodnjih jutranjih urah, ko je od doma odšla neznano kam.
Mariborski policisti vse, ki bi pogrešano Luno opazili ali karkoli vedeli o njenem izginotju, prosijo, naj o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113 oz. na anonimni telefon policije 080-1200.
Vir: STA
Tokrat v občinskem informatorju:
1. V Staršah seja brez župana in občinske uprave
2. Končno brez vinjete po hitri cesti H2
3. V Rušah obeležili 100 let organiziranega športa
4. Županja Ptuja voščila ob prihajajočih praznikih
5. V Mariboru zaživel največji fitnes in regeneracijski center na Štajerskem
6. Ob prihajajočih praznikih voščil tudi župan občine Občine Hoče – Slivnica
7. Mariborski rdeči križ opozarja: Zmanjkalo bo paketov materialne pomoči
8. Čestitka župana občine Vuzenica
V Mariboru so danes tretje leto zapored priredili Božičkov tek s humanitarno noto. Po slabih sedem kilometrov dolgi progi po mestnih ulicah so se lahko tik pred začetkom praznikov zapodili rekreativni tekači, za najmlajše ljubitelje teka pa so pripravili prilagojeno progo. Teklo je okrog 400 tekačev.
Dogodek je priredilo športno društvo in zaposlitveni center Avantus. Gre za podjetje, ki zaposluje in pomaga pri zaposlitvi invalidov, prireditev pa po besedah direktorja Matjana Cojhterja prirejajo zato, da v mestu pričarajo dodatno božično vzdušje športne narave.
Božičkov tek je tudi letos dobrodelno obarvan. Evro od vsake vplačane startnine so podarili humanitarnemu društvu Koraki za korakce, ki je pomagalo pri nakupu pripomočkov že več kot 20 osnovnim šolam in institucijam.
S svojim projektom 20 za 20 se je Božičkovemu teku tudi letos pridružil bobnar Marko Soršak Soki, ki je z glasbili obdaril že več kot sto šol. Z delom izkupička današnjega teka bodo sodelovali pri obdaritvi še ene slovenske osnovne šole.
Vir: STA
Zaradi prihajajočih praznikov se spreminjajo urniki nekaterih komunalnih storitev. Kot so sporočili iz mariborske družbe Snaga, bodo na praznične dneve zaprte tržnice in zbirni centri odpadkov v Mariboru in primestnih občinah, odvoz odpadkov iz gospodinjstev pa bo namesto v sredo, 25. decembra in 1. januarja, potekal v soboto 21. in 28. decembra.
Slika je simbolična.
Vse uporabnike, ki imajo odvoze odpadkov načrtovane ob sredah, prosijo, da v soboto do 6. ure nastavijo posode na prevzemno mesto. “26. decembra in 2. januarja bodo odvozi potekali tako, kot da praznika ni, torej jih bomo izvajali v rednem terminu,” pojasnjujejo v Snagi.
Vsi zbirni centri v Mariboru in primestnih občinah, v katerih izvaja Snaga Maribor gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, bodo na praznične dneve 25. in 26. decembra ter 1. in 2. januarja zaprti.
V torek 24. in 31. decembra pa bo njihov delovni čas skrajšan, in sicer v tistih občinah, v katerih so zbirni centri ob torkih odprti. V občinah Ruše in Selnica ob Dravi, ki si zbirni center delita, ter v občini Pesnica bo zbirni center obratoval med 11. in 15. uro, v Mariboru pa bosta na omenjena dneva oba zbirna centra odprta med 7. in 15. uro.
V mariborskem zavetišču za živali na praznične dneve ne bo ne ogledov živali ne sprehodov. Tudi vse lokacije mariborskih tržnic bodo na praznične dneve zaprte, 24. in 31. decembra pa bodo obratovale med 7. in 13. uro. Za razliko od siceršnjega obratovalnega časa bo v ponedeljek, 23. in 30. decembra, na osrednji tržnici odprt tudi mlečno-mesni paviljon.
Vir: STA
Danes so otvorili poslikavo podzemnega hodnika pod Kliniko za pediatrijo. Gre za 32 metrov dolgo poslikavo “Čarobni gozd”. Avtorica je Mariborčanka Iza Ambrožič Simončič, študentka vizualnih komunikacij, smer ilustracije na Akademiji za umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
V realizacijo je bilo vloženih več kot 700 ur neprofitnega dela avtorice Ize Ambrožič Simončič, Jasmine Granduč, ki vodi likovno šolo ArtDidakta, Liljane Jarh z Inštituta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in občasno tudi nekaterih prijateljev, ki so delali in ustvarjali predvsem v popoldanskih urah in ob vikendih.
Otvoritev razstave Čarobni gozd avtorice Ize Ambrožič Simončič. Foto Rebeka Gerlič
Otvoritev poslikave je bila v podzemnem hodniku, ki je dve etaži pod avlo Klinike za pediatrijo. Dogodek so popestrili prvošolci OŠ Bojan Ilich s plesnim in pevskim nastopom. Zbrane so nagovorili direktor UKC Maribor Vojko Flis, župan MO Maribor, v. d. predstojnika Klinike za pediatrijo in pobudnica ter avtorica projekta.
Rdeči križ Slovenije opozarja, da bo prišlo v naslednjem letu še do dodatne krize pri ljudeh v stiski, ki že zdaj dobivajo humanitarno pomoč v obliki hrane in druge pakete pomoči, od oblačil, obutve in drugega. Evropska skupnost namreč zmanjšuje svoj del pomoči. Sekretar Rdečega križa Metod Dolinšek pa izpostavlja, da jim je pomoč oklestila tudi Mestna občina Maribor.
Oglejte si 9. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je potekala v četrtek, 19.12.2019.
Vabljeni k ogledu!
Oglejte si 9. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala v četrtek, 19.12.2019.
Vabljeni k ogledu!
Zapletom v zvezi z iskanjem rešitve za mariborske srednje šole, ki nimajo svoje telovadnice in morajo izvajati pouk športne vzgoje v prostorih Športnih objektov Maribor (ŠOM), ni konca. ŠOM šolam zaračunava in zvišuje najemnino, ministrstvo za šolstvo pa noče plačevati te najemnine, čeprav šole spadajo pod njegovo okrilje. V začetku meseca je ministrstvo zapisalo Mestni občini Maribor, ki je predlagala postopno dvigovanje najemnine, da ministrstvo ni pristojno za potrditev takega odgovora. Športni objekti Maribor pa so nato poslali ravnateljem dopis za postopno zviševanje najemnine.
Ravnatelji vseh sedmih šol so ob takem odnosu ogorčeni in nezadovoljni, ministrstvo za šolstvo z njimi skorajda ne komunicira. Gre za Srednjo šolo za oblikovanje Maribor, Prometno šolo, IC Piramida, Tretjo gimnazijo, Srednjo elektro in računalniško šolo, Srednjo trgovsko šolo ter Srednjo šolo za gostinstvo in turizem, kjer nimajo primerne športne dvorane, telovadnice ali pa je ta neprimerna za izvajanje pouka športne vzgoje za njihove dijake. Več let iščejo rešitve, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je njihov ustanovitelj, pa naj bi v teh letih za reševanje problematike storilo bore malo, o čemer smo že poročali v članku “Bodo dijaki nekaterih srednjih šol morali telovaditi na mrazu in snegu?” sredi novembra. Ministrstvo za šolstvo je v začetku tega meseca Mestni občini Maribor odgovorilo, da ni pristojno za potrditev odgovora:
Odgovor ministrstva za šolstvo Mestni občini Maribor
Zdaj Nadja Jager Popović, ravnateljica Srednje oblikovne šole Maribor, v imenu vseh obravnavanih srednjih šol, razlaga, da so Športni objekti Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor “poslali dopis o postopnem zvišanju cen najema športnih objektov, v katerem je zapisano, da se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport distancira od potrditev dogovorov med šolami in ostalimi zavodi, kar pa je zanimivo, da pa g. minister MIZŠ podaja “distanciran” predlog zvišanja, MOM, ki nima nič s tem, pošilja dopise MIZŠ-ju, ŠOM pa želi služiti na račun izvedbe športne vzgoje v javnih šolah rednega obveznega programa.”
Dopis Športnih objektov Maribor ravnateljem srednjih šol
Jager Popovičeva prav tako izpostavlja, da “ŠOM ni podal kalkulacije stroškov ogrevanja, vode, elektrike, ki jo povzročimo šole, MOM »distancirano« podaja navodila ŠOM-u, MIZŠ pa vso odgovornost prelaga na odgovorne osebe šol, ker za to že imamo denar v slavnem MOFAS-u, sistemu financiranja javnega srednjega šolstva,” ob tem pa pravi, da sploh ni jasno, kaj MOFAS vse zajema in kaj vse mora šola v duhu sodobnega izobraževanja in razvoja pokrivati.
V zvezi s tem smo poslali vprašanja tako ministrstvu za šolstvo kot tudi na Mestno občino Maribor, na odgovore še čakamo.
Na fakulteti Doba so tudi letos izvedli tradicionalno dobrodelno akcijo za otroke in mamice Materinskega doma in iz programa Svetovalnice za žrtve nasilja in zlorab Maribor.
“Veliko skrinjo v avli šole sMo ves december polnili z novimi igračami in šolskimi potrebščinami. Prav danes je direktorica Dobe, Jasna Dominko Baloh zbrana darila predala Mirjani Drofenik, vodji Materinskega doma Maribor, ter Radojki Hižman, vodji Svetovalnice za žrtve nasilja in zlorab Maribor. Skrinjo so pomagali napolniti naši študenti, diplomanti, učitelji, online mentorji in zaposleni,” so sporočili iz Dobe.
Dobrodelna akcija je le ena izmed mnogih družbeno odgovorih aktivnosti Dobe in sledi ključnim vrednotam njihovega delovanja, pravijo na Dobi. “Smo tudi ponosni dobitniki Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2019,” so še dodali.
Tokrat v občinskem informatorju:
1. V občini Starše zavrelo
2. V Rušah opozicija opozorila na sum korupcijskih postavk v proračunu občine
3. Slavnostno otvorili Cafovo ulico ob spremljavi Cafoodfesta
4. Mariborski mestni svetniki potrdili spremembe komunalnega prispevka in selitev mestne blagajne
5. Spust božičkov na mariborski pediatriji
6. V Hočah učenci pozdravili praznike
7. V Destrniku božiček obdaril otroke
Sedaj pa v Maribor. Čarobni december je s koncertoma na Trgu Leona Štuklja ta konec tedna pripeljal številne Mariborčane in Mariborčanke ter obiskovalce od drugod. V petek je navdušila
Nina Pušlar, v soboto pa je na nabito polnem Trg Leona Štuklja nastopil še priljubljeni hrvaški pevec Tony Cetinski.
Vozniki osebnih vozil za vožnjo na cesti med Pesnico in Teznom z novim letom ne bodo več potrebovali vinjet, je po današnji seji vlade sporočila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Cestninjenje tovornih vozil bo ostalo, da se z vožnjo po tej cesti ne bi izogibali plačevanju cestnine in tako naredili več gneče kot potrebno, je dodala.
Po hitri cesti v Mariboru kmalu brez vinjete
Iz gradiva, ki ga je vlada obravnavala na današnji seji, izhaja, da bo omenjena cesta tudi po prekategorizaciji še naprej v upravljanju Darsa.
S cestninjenjem tovornih vozil nad 3,5 tone bodo nadaljevali, ker novo kategorizirana regionalna cesta v skladu z zakonom o cestninjenju izpolnjuje pogoje za izbirno cestninsko cesto. Če bi se namreč odločili drugače, bi obstajala upravičena bojazen, da bi tovorna vozila cesto v delu, ki teče skozi Maribor, uporabljala za izogibanje plačilu cestnine na avtocesti mimo mesta.
Na tem odseku bo tako z začetkom naslednjega leta opuščeno cestninjenje za osebna vozila in motorna kolesa, saj sedanja hitra cesta z izgradnjo vzporedne avtoceste ni več namenjena tranzitnemu prometu, pač pa je v veliki meri ohranila le lokalni promet mesta z njegovim zaledjem.
Bratuškova je s tem izpolnila dano obljubo, da bo predlog spremembe pripravila še pred koncem leta, država pa bo tako po več letih zahtev iz lokalnega okolja le prisluhnila argumentom mariborske občine in Stranke mladih – Zelenih Evrope, da je cestninjenje na odseku od pesniškega rondoja do Teznega nezakonito.
Vir: STA
Po prvem letu županovanja smo se z županom Mestne občine Maribor, Sašem Arsenovičem in vsemi podžupani (Helena Kujundžič Lukaček, Samo Peter Medved, Gregor Reichenberg in Alenka Iskra), pogovarjali o tem kaj čaka mariborsko občino v prihodnosti, katere projekte bo potrebno dokočati in kakšni so vtisi ob izktekajočem se letu.
Gasilci iz Prostovoljnega društva Vuzenica so dobili novo gasilsko vozilo z vso dodatno opremo, ki jo potrebujejo, da bodo lahko ukrepali ob raznih intervencijah. Zato ni presenetljivo, da so ob prejemu vozila pripravili svečano predajo.
Po dokončni uveljavitvi novih kartic mestnega potniškega prometa v Mariboru prenos neizkoriščenih voženj s starih kuponskih avtobusnih vozovnic na nove, ki ga je moč opraviti
od 1. julija dalje, s 1. januarjem 2020 ne bo več mogoč, sporočajo iz podjetja Marprom.
Vir: Facebook Marprom
Prav tako v novem letu vsi, ki še hranite stare (že neveljavne) Marpromove kartice, kupljene v letu 2018, teh ne boste več mogli brezplačno zamenjati za nove kartice za mestni avtobusni promet. Slednje velja tudi za tiste potnike, ki so po sklepu mariborskega mestnega sveta upravičeni do brezplačnega avtobusnega prevoza – starejši od 70 let z varstvenim dodatkom, vsi starejši od 80 let in invalidni občani Maribora. Tako v podjetju Marprom pozivajo potnike, da na blagajni Avtobusne postaje Maribor pravočasno še pred koncem leta 2019 opravijo prenos morebitnih neporabljenih voženj s starih kartic na nove ali brezplačno zamenjavo kartic.
Redni delovni čas blagajne na glavni avtobusni postaji v Mlinski ulici je ob delavnikih od 6. do 22. ure in ob vikendih od 8. do 20. ure.
Vlada bo danes med drugim odločala o predlogu, da se mariborska hitra cesta med Pesnico in Teznim z novim letom prekategorizira v regionalno cesto in bo tako izvzeta iz vinjetnega sistema. Še naprej bodo tam cestninili tovorna vozila z maso nad 3,5 tone.
Vir: DARS
Na omenjenem odseku bo tako z začetkom naslednjega leta opuščeno cestninjenje za osebna vozila in motorna kolesa, saj sedanja hitra cesta z izgradnjo vzporedne avtoceste ni več namenjena tranzitnemu prometu, pač pa je v veliki meri ohranila le lokalni promet mesta z njegovim zaledjem.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je s tem izpolnila dano obljubo, da bo predlog spremembe pripravila še pred koncem leta, država pa bo po več letih zahtev iz lokalnega okolja le prisluhnila argumentom mariborske občine in Stranke mladih – Zelenih Evrope, da je cestninjenje na odseku od pesniškega rondoja do Teznega nezakonito.
Na seji bo vlada obravnavala tudi predlog novele zakona o vodah, ki bo dopolnila in spremenila določbe Sklada za vode z vidika namena porabe sredstev tega sklada. Predlog zakona bo omogočil dodatno financiranje izvedbe izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in izrednih ukrepov po naravni nesreči, saj trenutni sistem financiranja ne omogoča takojšnje zadostne izvedbe potrebnih interventnih del oziroma izvedbe izrednih ukrepov za zavarovanje življenja ali zdravje ljudi ali njihovega premoženja, so sporočili z vlade.
Vir: STA
Sindikat zaposlenih v Termah Maribor je napovedal stavko med božično-novoletnimi prazniki. Stavkati bodo začeli 24. decembra, in sicer tisti delavci, ki so jih pred kratkim prezaposlili v družbo HBP. Sindikat sicer deluje v sklopu Sindikata delavcev gostinstva in turizma.
Predsednik sindikata Kristijan Lasbaher je povedal, da od vodstva družbe, ki je v lasti ruskega kapitala, zahtevajo nov plačni model. Zaposlenim namreč že 20 let niso zvišali plač, kar pomeni, da bo več kot 70 odstotkov zaposlenih po novem letu na minimalni plači. Zaposleni od vodstva nekoč največjega ponudnika hotelskih zmogljivosti zahtevajo pojasnila o o izčrpavanju družbe v zadnjih letih. Opozarjajo pa tudi, da sindikat in svet delavcev nista bila obveščena o namenu prodaje restavracije Pri treh ribnikih.
Gostilna Pri treh ribnikih
Ob vsem tem zahtevajo socialni dialog, ker je delodajalec najprej odpovedal podjetniško kolektivno pogodbo, nato to preklical, sedaj pa naj bi zavlačeval pri pogajanjih. Sindikat vodstvu očita še druge zadeve, tudi pomanjkljivo organizacijo dela v hotelu Habakuk, nehuman odnos nekaterih vodij do podrejenih, ki se kljub pozivom naj ne bi izboljšal. V vodstvu sindikata še izpostavljajo, da je pravica do stavke ustavna pravica in da ne sme nihče preprečevati delavcem sodelovanja v stavki.
Za stavko so se odločili prav v enem od vrhuncev sezone, v prazničnem času. V hotelu Habakuk jo bodo začeli v torek ob sedmi uri zjutraj in bo trajala do sklenitve sporazuma z upravo. V mestnem hotelu Mercure City bo začetek stavke na božič, v hotelu Ibis Styles 26. decembra, v UNI Youth Hostlu 27. decembra, v pohorskem hotelu Bellevue pa od 28. decembra. Na koncu se bodo stavki pridružili še v gostilni Pri treh ribnikih, in sicer 29. decembra.
Leto 2018 so po poročanju STA Terme Maribor zaključile s kar 5,2 milijona evrov izgube, pred tem so ustvarili le še 9,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, to pa je skoraj dve tretjini manj od leta prej. Takšen padec so pripisali prodaji trgovskega dela družbe v letu 2017. K Termam Maribor spadajo zdaj le še štirje hoteli Habakuk, Bellevue, Ibis in Mercure ter gostilna Pri treh ribnikih. Prodali pa so že obmejne Travel Shope in gostilno Štajerc, letos tudi medicinsko-termalni center Fontana.
Vir: STA
Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Krampusi zavzeli Kungoto
2. V Ločkem vrhu v Destrniku krajani dobili novo infrastrukturo
3. Gasilci iz PGD Vuzenica dobili novo gasilsko vozilo
4. Čarobni december V Mariboru tokrat z Nino Pušlar in Tonyem Cetinskim
5. V Pivoli predstavili naj božični piškot
6. Božični sejem na Lovrencu na Pohorju
7. Upokojenci tokrat predstavili svoje umetnije v Dvorjanah
Oglejte si oddajo Report v kateri smo tokrat govorili o Večgeneracijskem centru VeGeC v Rogozi, Parku pod tisočerimi zvezdami in plesno – dobrodelnem dogodku “Pod isto streho”.
Vabljeni k ogledu!
Na seji sveta zavoda Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so včeraj izpostavili, da še vedno čakajo na nov koronarografski aparat, prav tako na gasilsko dvigalo v kirurški stolpnici. Obravnavali pa so tudi druga potrebna vlaganja v opremo. Izpostavili so, da so sami opravili vse potrebne postopke, čaka se zaradi dolgotrajnih postopkov na državni ravni.
Pomočnica direktorja UKC Maribor za nabavo Karin Jurše je dejala, da so iz lastnih sredstev letos načrtovali vlaganja v višini 9,7 milijona evrov, izvedli pa so jih za 5,5 milijona evrov. V teh dneh so izvedli še zadnje javno naročilo. Poudarila pa je, da postopki tečejo in da bodo plačila izvedena v naslednjem letu. Omenili so tudi, da naj bi ministrstvo za zdravje vložilo 14 milijonov evrov, a pri tem prihaja do ovir. Morali bi že nabaviti koronarografski aparat za izvajanje interventnih kardioloških posegov, a imajo dolgotrajne revizije postopke. Prav tako je z izgradnjo gasilskega dvigala, za katerega na ministrstvu zdaj teče dolgotrajen postopek preverjanja izpolnjevanja razpisnih pogojev s strani cenejšega ponudnika. Odločitev naj bi bila znana še pred koncem letošnjega leta. Pomočnik direktorja za investicije Jure Pograjc je dejal, da zamuja tudi širitev enote za intenzivno terapijo na kliniki za pediatrijo. Adaptacija prostorov bo nekoliko dražja, razliko bo pokril klinični center.
UKC Maribor.
So pa člani sveta zavoda potrdili tudi investicijsko dokumentacijo za selitev oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo. Ta je zdaj v dveh etažah kirurške stolpnice, po novem pa bi bil v celoti v četrtem nadstropju. V izpraznjenih prostorih bi radi vzpostavili enodnevno bolnišnico. Lotili pa se bodo tudi obnove prostorov za potrebe oddelka za kožne in spolne bolezni. Zaradi selitve oddelka za pljučne bolezni s Slivniškega Pohorja, načrtovane za pomlad 2021, bodo namreč tega morali preseliti.
Na seji pa so potrdili dokumentacijo za nakup novega biometra za oddelek za očesne bolezni, stara naprava je namreč nehala delovati. Direktor Vojko Flis je ob tem opozoril, da je večina opreme v UKC Maribor dotrajana, zato je nujno, da vlagajo v novo opremo in naprave, obnova bi namreč stala več.
Vir: STA
Tudi letos so se Božički spustili z vrha Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor in obiskali otroke po bolniških sobah ter jim prinesli darila. Na pomoč so jim prišli glasbeniki, sodelavci znane radijske postaje, Jamarska zveza Slovenije ter seveda osebje Pediatrične klinike z v. d. direktorjem Jernejem Dolinškom na čelu. Otrokom, ki morajo predpraznične dneve preležati dneve na kliniki, pa so pričarali nasmeh in dobro voljo.
Takole so se spustili Božički po steni mariborske pediatrične klinike in poželi val navdušenja tako pri otrocih v kliniki kot tudi tistih, ki so jih pričakali na pločniku pred zgradbo.
V družbi znanih obrazov z glasbenih odrov so nato odšli v kliniko po sobah in razdelili darila. Mi smo ujeli dekleta iz skupine Bepop, ki so ponovno združene rade priskočile na pomoč Božičkom pri obisku malih bolnikov.
S takšno gesto, ki je razveselila otroke, ki morajo zdaj žal biti v bolnišnici, pa je zadovoljen v. d. predstojnika Klinike za pediatrijo UKC Maribor Jernej Dolinšek, ki pravi, da se ob tem otroci zagotovo boljše počutijo.
Proračunska seja Občine Ruše je na včerajšnji dan po besedah opozicije razkrila koruptivni proračun in po njihovo tudi nezakonita delovanja vodstva Občine Ruše ob sprejemanju proračuna za leto 2019. Svetnik Darko Knez (ZA) je na seji predstavil mnenje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da bi se moral podžupan Občine Ruše Jernej Ajd v primeru proračunske podelitve sredstev Društva prijateljev mladine (DPM) Ruše izločiti iz celotnega postopka razpravljanja in glasovanja. Še več, celo sam je predlagal amandman, s katerim je zagotovil novo postavko DPM Ruše v vrednosti 30.000 evrov in na ta način zagotovil sredstva v vrednosti 19.766,00 evrov za plačo njegove dolgoletne partnerke Katje.
Mnenje KPK: Podžupan bi se moral izločiti iz celotnega postopka razpravljanja in glasovanja.
Njihovo celotno trditev potrjuje tudi Finančni plan Društva prijateljev mladine Ruše 2019, ki nam ga je posredovala Občina Ruše, kjer je v njem jasno zapisano, da je od 30.000,00 evrov, ki jih prejmejo po sklepu Občinskega sveta Občine Ruše iz proračuna, kar 19.726,00 evrov za strošek dvanajstih plač Katje (partnerke podžupana Jerneja Ajda).
Županja Urška Repolusk bi lahko koruptivno dejanje preprečila
Če ne na seji, pa bi lahko županja Urška Repolusk vse skupaj ustavila ob prejetju finančnega poročila DPM Ruše, kjer je jasno razvidno, da bo denar s strani Občine, namenjen zaposleni Katji, partnerki podžupana Jerneja Ajda. Prav tako so vse te mesece na Občini prejemali s strani DPM Ruše tudi zahtevke za izplačila, v katerih jasno piše, da bo njihov denar v veliki meri porabljen za plače. Tako je DPM Ruše 19. 6. 2019 samo 23 dni od sprejetja proračuna posredoval Občini Ruše zahtevke za izplačilo v vrednosti 11.549,16 evra.
Županja in podžupan kljub mnenju KPK vztrajata, da ni nič narobe
Vsi ti argumenti pa včeraj svetnikov in županje niso odvrnili od tega, da bi v prvem branju proračuna za novo leto ponovno potrdili postavko DPM Ruše in po besedah skupine ZA ZDRUŽENA AKCIJA podprli koruptivni proračun. Na mizo pa so predočili člene zakonov, po katerih naj bi bilo izvedeno koruptivno dejanje.
Darko Knez je na sami seji opozoril: “Občinski proračun je kontaminiran in obremenjen s korupcijsko postavko financiranja DPM. Spomnimo se, da je občinski svet ob sprejemanju prejšnjega proračuna na amanda, ki ga je vložil podžupan Jernej Ajd OSOR sprejel sklep brez vseh finančnih planov in načrtov porabe sredstev v višini 30.000 evrov za direktno financiranje društva, kjer je zaposlena njegova partnerka.” Ob tem je opozoril na finančni plan DPM za leto 2019, ki naj bi ga sami pridobili, ker ga jim ni dala občina, in dodal: “V tem planu je zelo jasno zapisano, da so sredstva, podeljena DPM, iz odločitve OSOR-ja namenjena za 12-kratnik izplačila osebnega dohodka podžupanove partnerke v višini več kot 19.000 evrov. Zato smo se v svetniški skupini obrnili na KPK in pridobili pojasnilo glede uporabe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v tem danem primeru.” Kot smo prikazali višje, bi se moral po mnenju KPK podžupan Ajd izločiti iz celotnega postopka razpravljanja in glasovanja. Pa se ni. Knez je pozval svetnike, da proračun za letos v takšni obliki zavrnejo.
V zvezi s tem je županja Repoluskova občinskemu svetniku Knezu odgovorila: “Kar se tiče KPK-ja, tukaj ne gre za uradno osebo in kršitev uradne osebe, gre za kolektivni organ in to je občinski svet, ki je sprejel sklep s takrat potrebno večino.” A v občinskem svetu je bil in še vedno je podžupan Jernej Ajd, ki je bil predlagatelj in je hkrati tudi glasoval. Vprašljiva je torej na prvem mestu njegova vloga in njegov glas, ki pa je prav tako prispeval, da je bil sklep sprejet.
V včerajšnji razpravi na seji se je oglasil v tem delu tudi podžupan Jernej Ajd, ki je odgovoril tako: “Je bilo to, kako je bil vložen amandma legalno? Ja! Je legitimno? Ja! Je politično nespretno? Ja! Tako da ne vem, kje so zdaj tu težave.”
Ob koncu včerajšnje seje je podžupan Ajd še enkrat na vprašanje, kako odgovarja na očitke opozicije, ponovil besede: “Imam izjavo. Zadeva je bila izpeljana legalno, legitimno. In tu ni kaj dodajati. Vse je zakonito. V zvezi s predpisi, z vsemi predpisi, tako da jaz mislim, da je to pač politično obračunavanje in to je to.” Na vprašanje, da pa vendarle mnenje KPK pravi drugače, je Ajd odgovoril: “Kot sem povedal, vse je bilo legalno izpeljano in tu ni kaj dodati.”
Členi ZIntPK so jasni in nedvoumni
13. točka 4. člena ZIntPK določa, da zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
37. člen ZIntPK določa, da uradna oseba mora biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
ZIntPK v 38. členu določa, da če z drugim zakonom ni določeno drugače, mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati. Predstojnik oziroma komisija o obstoju nasprotja interesov odločita v 15 dneh in s svojo odločitvijo takoj seznanita uradno osebo.
Približuje se 3. Božičkov tek v Mariboru, odličen športni dogodek, ki bo tudi dobrodelno obarvan.
Ko so pred natanko desetimi leti predstavili idejni projekt prenove osrednje Mariborske knjižnice, je kazalo, da se bo Maribor končno pridružil mestom s sodobno mestno knjižnico. A je vse do danes ostalo le pri skicah na papirju. Zamenjali so se župani, vlade in ministri za kulturo, pomagal ni niti naziv Evropska prestolnica kulture (EPK).
Mariborska knjižnica danes
Idejni projekt za izgradnjo nove osrednje enote knjižnice na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu je izdelal biro Atelier arhitekti, ki je bil izbran na natečaju maja 2008. Javno so ga predstavili decembra 2010 in ocenili na 24 milijonov evrov.
Po prvih načrtih bi morala knjižnica dobiti nove prostore leta 2012, ko je Maribor nosil naziv EPK, a se je zapletalo od vsega začetka, med drugim zaradi postopka na upravnem sodišču, ki ga je sprožil eden od stanovalcev v bližini. Glavna težava je bilo zaprtje finančne konstrukcije, saj občina kljub obljubam o državnem sofinanciranju ni zmogla zbrati denarja za ta projekt.
Prejšnji župan Andrej Fištravec je poskušal rešiti zagato s selitvijo knjižnice na drugo lokacijo, a tudi te namere niso bile uresničljive. Med drugim zato, ker niso imele podpore države. Takrat vladajoča SMC je vztrajala pri ohranitvi knjižnice na Rotovškem trgu, v kar je prepričana tudi ekipa sedanjega župana Saše Arsenoviča.
Slednji se je lotil zadeve z “racionalizacijo” projekta, s čimer želi doseči nižjo ceno njegove uresničitve. Med drugim naj bi se odpovedali eni od dveh predvidenih kletnih etaž, obenem pa knjižnici dodali nove vsebine, kot sta art kino in mestna galerija.
“Takoj, ko smo nastopili položaj, smo aktivno pristopili k analizi projekta in ugotovili, da bi se ga smiselno dalo racionalizirati. Takoj smo začeli pogovore s projektanti in našli kar nekaj rešitev,” je za STA povedal podžupan za področje arhitekture in prostora Gregor Reichenberg.
Medtem ko je bila sprva predvidena rekonstrukcija obstoječih objektov, naj bi po novem dve stavbi porušili in na tem mestu zgradili novi. Projektu so dodali Rotovško klet, kjer naj bi bil kino, izključili pa so stavbo sedanje Pionirske knjižnice, ki jo nameravajo prodati ali dati kakšnemu drugemu namenu, mladinsko in otroško literaturo pa preseliti v novo zgrajene prostore. Po novem naj bi omogočili dostop do knjižnice še z Gosposke in Lekarniške ulice, ostaja pa osrednji knjižnični prostor na območju pod današnjim Rotovškim trgom.
Spremembe po trditvah podžupana ne bodo ogrozile osnovnih funkcij knjižnice. “Naše osnovno izhodišče je, da ne sme iti to na račun njihovih strokovnih služb. Smo se pa vprašali, ali sta recimo knjigoveznica in arhiv programa, ki nujno sodita v središče mesta. S pogleda uporabnika pa se nič ne sme spremeniti,” je dejal.
Zaradi sprememb projekta bo treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje, a podžupan verjame, da bi lahko bili vsi postopki izvedeni v prihodnjem letu. Na kritike, da se s tem znova zamika uresničitev projekta in povzročajo dodatni stroški, Reichenberg odgovarja, da je to edini način, da sploh lahko pride do izgradnje. “Ne moreš zmagati na loteriji, če ne kupiš srečke. Preprosto je treba nekaj narediti, da se lahko premaknemo naprej. V spremembo projektne dokumentacije smo vložili 700.000 evrov, da bi pridobili pet milijonov evrov,” je dejal.
O novi vrednosti projekta še ne želi govoriti, ocenjuje pa, da bi se lahko spustili do 12 milijonov evrov. “Končna številka bo pridobljena šele s ponudbami izvajalcev,” je dejal podžupan.
Minister za kulturo Zoran Poznič je ob julijskem obisku v Mariboru obljubil pomoč države, a ni znano, v kolikšni meri. “Dokler ne bodo pripravljene vse strokovne podlage za realizacijo projekta, v proračunu ministrstva za kulturo ne moremo načrtovati sredstev,” pravijo na ministrstvu.
Tega se zavedajo tudi na občini. “Na nas je, da po prejetju projektne dokumentacije pripravimo projektno nalogo z zaprto finančno konstrukcijo in šele potem se bomo lahko pogajali,” je dejala podžupanja za področje kulture Alenka Iskra. Poudarila je, da zdaj delajo na projektu drugi ljudje kot v prejšnjih letih, zato verjame v uspeh zastavljenega načrta. “V preteklosti smo izpadli zelo neresno. Zagotovljenih je bilo več kot deset milijonov evrov, a tega nismo izkoristili. Če bi bilo takrat drugače, se nam zdaj ne bi bilo treba ukvarjati s tem,” je opozorila.
Po njenih besedah bodo poskušali poiskati tudi druge finančne vire za knjižnico, predvsem v programskem smislu, saj se zavedajo, da samo obnova stavbe ni dovolj, treba je zagotoviti tudi njeno vzdržno obratovanje in poslovanje. V ta namen so ustanovili delovno skupino, ki naj bi dorekla vsebine, ki bi jih lahko vključili v knjižnico.
Nova županska ekipa si namreč želi, da to ne bi bila le knjižnica, ampak večgeneracijski kulturno-izobraževalni center. “Danes ne govorimo, če bo knjižnica, ampak se pogovarjamo, kaj bo v knjižnici. Mislim, da je to velik korak naprej,” je dejala Iskra.
Direktorica knjižnice Dragica Turjak še ne more podrobneje komentirati zadeve. “Poznam ideje vodstva občine, vendar pa dialoga o tem še ni bilo, ne z nami, ne z drugimi morebitnimi deležniki. Pred kratkim je bila imenovana delovna skupina, ki se bo ukvarjala s temi vprašanji, vendar trenutno ni še nobenih konkretnih rešitev, niti ne vemo, kako poteka delo arhitektov, ki naj bi revidirali stare projekte prenove Rotovškega trga in Mariborske knjižnice,” je povedala za STA.
O tem, kdaj bi lahko na Rotovškem trgu zabrneli stroji, še ni mogoče govoriti. “Teoretično bi lahko bilo v letu 2021 gradbišče,” je dejal Reichenberg. V času gradnje bodo morali knjižnico preseliti, nadomestno lokacijo še iščejo. Mestna hiša Rotovž medtem ostaja v stari podobi, saj še vedno ni vključena v projekt in s tem tudi ne v obnovo.
Pred desetimi leti je bila predstavljena tudi idejna rešitev za novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM), ki prav tako še ni uresničena. Kako bo nova občinska oblast ravnala v tem primeru, še ni znano. “So določene rešitve na vidiku, a o tem še ne bi govorili,” je dejal Reichenberg. “Zaenkrat lahko rečemo, da se bomo potrudili, da bodo delovni pogoji v danih prostorih ustrezni, tako za izvajanje razstav kot za delo zaposlenih. Težko pa je pričakovati, da bomo lahko kar naenkrat rešili desetletja trajajoče probleme,” je dodala Iskra.
Vir: STA
Oglejte si 9. redno sejo Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 25.11.2019.
Vabljeni k ogledu!
Očitno se iz zgodbe z vurberškim najditeljem bombe nekateri še niso naučili, da je prenašanje najdenih neeksplodiranih sredstev nevarno. Zdaj imamo namreč miklavškega “bombaša” – nek moški je namreč včeraj v gozdu med Mariborom in Miklavžem našel dva kosa in ju odnesel iz gozda do Ptujske ceste, oddaljene kar 300 metrov. Med njima je bila tudi odskočna mina, ki je lahko izredno nevarna, če se z njo rokuje nestrokovno.
Najdba NUS v gozdu med Miklavžem in Mariborom. Vir Facebook
Policisti so včeraj dopoldne dobili klic, da je nekdo našel v gozdu neeksplodirano ubojno sredstvo (NUS). Policija in strokovnjaki za odstranjevanje NUS ponovno opozarjajo, da naj ljudje, ki najdejo taka sredstva, teh ne premikajo, prestavljajo ali prevažajo, ampak pokličejo na številko 112 ali 113, označijo mesto najdbe in se od tam oddaljijo.
V Mariboru se je končal mednarodni plavalni miting, na katerem je v seštevku treh rezultatov pričakovano zmagala mlada domača plavalka Katja Fain. Ta je v nedeljo slavila še na 100 in 400 m prosto.
Vir: FB Katja Fain
Predvsem na 100 m prosto se je obetal izjemen obračun slovenskih reprezentantk iz Glasgowa, saj so zjutraj ob Fainovi nastopile še štafetne kolegica Neža Klančar iz Olimpije, Janja Šegel iz Fužinarja in Tjaša Pintar iz Radovljice.
V finalu sta nato nastopili le Fainova in Pintarjeva. Prva je tekmo s 55,39 sicer dobila, a se je morala zelo potruditi, saj je Pintarjeva s 55,61 dosegla nov osebni rekord. Na 400 m prosto je Fainova imela edino resnejšo tekmico v mladi Korošici Daši Tušek.
V ženski konkurenci je Šeglova po pričakovanjih zmagala na 50 m hrbtno, Tina Čelik pa na 100 m prsno.
V moški konkurenci je Martin Bau, ki je v soboto dosegel normo za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Budimpešti, z zelo dobrim izidom 3:52,13 zmagal na 400 m prosto ter na koncu zmagal tudi na 1500 m prosto. Primož Šenica Pavletič je bil po pričakovanjih najhitrejši na 200 m hrbtno.
Vir: STA
V družbi Dravske elektrarne Maribor in Borzen sta v sodelovanju z mariborsko občino na Trgu svobode postavili novo otroško igrišče, ki otroke in občane seznanja s konceptom obnovljive energije in hkrati spodbuja k bolj trajnostni izrabi energije. Obiskovalci lahko na zabaven način spoznajo, kako lahko vsi proizvajamo energijo.
Kot ob tem poudarjajo v obeh energetskih družbah, je energija nekaj, kar imamo vsa živa bitja in prav vsi z energijo tudi upravljamo. Zato je prav, da se tega zavedamo ter da je raba energije čim bolj učinkovita in povezana z obnovljivimi viri energije. Le tako bomo zmanjšali vplive na okolje in poskrbeli, da bo naš planet v dobri formi tudi za naše zanamce, še dodajajo.
Vir: MO Maribor
Družbeno odgovorni projekt je nastal na pobudo Borzna, slovenskega operaterja trga z elektriko in nosilca blagovne znamke Trajnostna energija, ki je k sodelovanju povabil tudi Dravske elektrarne Maribor (DEM) in Mestno občino Maribor. Vse namreč druži zavedanje o pomembnosti odgovornega odnosa do okolja, zato želijo tudi informirati, osveščati in spodbujati k učinkoviti rabi energije in izrabi obnovljivih virov energije na okoljsko najbolj sprejemljiv način.
Kot je povedal direktor Borzena Karlo Peršolja, s tovrstnimi projekti širijo zavedanje, da energija ni samoumevna, pač pa moramo vanjo veliko vložiti. “Prav je, da tudi otroci te teme čim prej spoznajo in jih ponotranjijo. Prepričani smo, da bo igrišče poleg zabave, obiskovalcem ponudilo zanimive informacije in jih spodbudilo k razmišljanju o trajnostni energiji,” je dodal Peršolja.
Direktor DEM, največjega slovenskega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov, Andrej Tumpej poudarja, da je Drava z osmimi hidroelektrarnami energetsko izkoriščena, a v skladu z zavezami Slovenije za povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov razvijajo tudi nove projekte, predvsem na področju energetske rabe vetra in sonca.
“Zavedamo se, da smo v okolju, kjer proizvajamo energijo gost in prav je, da gostitelju tudi vračamo. Postavitev igral je le ena od družbeno odgovornih akcij naše družbe, katerih skupno poslanstvo je prispevek k naravnemu in družbenemu okolju,” je dejal Tumpej.
Tudi mariborska občina po besedah župana Saše Arsenoviča s svojimi javnimi podjetji in zavodi že nekaj let izvaja in načrtuje številne “zelene” aktivnosti, med njimi veliko projektov, s katerimi zasledujejo trajnostne rešitve na področju energije in ukrepe za učinkovito rabo energije.
Samo letos so sanirali 24 javnih objektov, od šol, vrtcev in športnih objektov do občinske upravne stavbe. Lotili so se posodobitve lokalnega energetskega koncepta, v katerem bodo dali še večji poudarek obnovljivim virom energije, zmanjšanju emisij in povečanju učinkovitosti. “Ker vemo, da delamo dobre stvari, nenazadnje tudi kandidiramo za Zeleno prestolnico Evrope leta 2022,” je še spomnil Arsenovič.
Energetsko obarvano igrišče so v prazničnem decembru v okrnjeni izvedbi postavili na Trgu svobode, spomladi pa se bodo štirim trenutnim igralom pridružila še tri. Vsa skupaj bodo postavili na končno lokacijo v središču Maribora, ki pa je na mestni občini za zdaj še ne izdajajo.
Vir: STA
