Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Mestni svetniki v ponedeljek o nižjem komunalnem prispevku in o selitvi mestne blagajne
2. 19 občin za skupni razvoj Pohorja
3. V Selnici ob Dravi prižgali praznične luči
4. Na prenovljeni Cafovi kmalu kuharska bitka CAFOODFEST
5. V Hočah že šesti Forum za razvoj turizma in kmetijstva
6. Na Ptuju odprli ledeno vas
7. Miklavžev koncert v Slivnici
Novice iz občine Author: Uredništvo
Po uvodnem zimskem vikendu, ko so na Mariborskem Pohorju prejšnji teden zagnali le otroški poligon, danes tam tudi uradno začenjajo novo zimsko sezono s promocijsko ceno dnevnih smučarskih vozovnic. Ob tej priložnosti bo smučarje in ostale obiskovalce čakal še pester spremljevalni program, otvoritev pa ima tudi dobrodelni značaj.
Kot so sporočili iz Marproma, ki upravlja z žičniškimi napravami na Pohorju na mariborskem koncu delujeta trakova Bejbika 1 in 2 ter sedežnica Sleme, na areškem pa vlečnici Cojzerica in Areh, prav tako pa bo odprta tudi sedežnica Pisker, ki velja za eno njihovih najbolj priljubljenih prog.
Vir: FB Visit Pohorje
Smučišča bodo danes odprta od 9. do 14. ure, nato pa bo do 17. ure mogoče še sankanje na otroškem poligonu Bellevue. Obenem bodo na terasi koče tik pod zgornjo postajo gondole za vse obiskovalce pripravili Ski opening zabavo.
Za vse smučarje bo danes veljala enotna cena dnevne smučarske vozovnice, ki bo znašala pet evrov, pri čemer bodo ves izkupiček namenili v dobrodelne namene za otroke. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Maribor bodo namreč izbrali 20 otrok, ki jim bodo podarili smučarsko opremo in štiridnevni tečaj smučanja.
Od nedelje bo nato v veljavi redni obratovalni čas smučišč med 9. in 16. uro, dnevne smučarske vozovnice pa bodo še naprej ponujali po znižanih cenah – 17 evrov za odrasle, 14 za mladino, študente in seniorje ter deset evrov za otroke in invalide. Od sobote naprej bo na Pohorju vozil tudi smučarski avtobus med Bellevuejem in Arehom.
Vir: STA
Za Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor je uspešno leto, polno odmevnih projektov ter uspehov na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Pripravljajo pa se tudi že na CAFOODFEST, kuharsko bitko, ki se bo odvila v torek in sredo, 17. in 18. decembra na prenovljeni Cafovi ulici.
Nekaj manj kot tri mesece po začetku del se projekt Ureditev Cafove ulice danes končuje s primopredajo. V torek, 17. decembra, pa bodo prenovljeno ulico tudi uradno odprli.
Cafoodfesta, ki ga že tradicionalno organizira Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor bo pospremila tudi otvoritev prenovljene Cafove. “Mariborčane vabimo, da se nam pridružijo in da skupaj odpremo preurejeno ulico. Ta bo v prazničnem času še posebej lepo zasijala,” so sporočili iz Mestne občine Maribor.
Cafova ulica je zdaj zasnovana kot skupni prometni prostor za pešce, kolesarje in motorni promet. S preureditvijo je Maribor v svojem središču dobil nov, kakovosten in sodoben ter uporabnikom prijazen zunanji prostor. Vstop v ulico je urejen s potopnimi stebrički, hitrost vožnje pa je omejena na 20 kilometrov na uro. Vrednost investicije nekaj več kot 465 tisoč evrov sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Mestna občina Maribor je za projekt
Ureditev Cafove ulice pridobila okoli 320 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz omenjenega sklada. Izbrani izvajalec, podjetje MarkoMark Nival, je dela začel 23. septembra.
Vozila bodo imela omejen dostop
Ob tem so še sporočili, da režim izvoza iz garažne hiše Forum ostaja nespremenjen. “Vozniki lahko po izvozu iz garažne hiše zavijejo levo proti Trgu Borisa Kidriča ali desno proti Partizanski cesti. Uvoz v Cafovo ulico je, enako kot pred preureditvijo, mogoč le s Trga Borisa Kidriča. Za potrebe stanovalcev, gostinskih lokalov in ostalih poslovnih subjektov je omogočen dostop na preurejeno območje, urejena so mesta za dostavo. Pred Okrajnim sodiščem Maribor so za kratkotrajno parkiranje službenih vozil zagotovljena parkirna mesta, tudi eno mesto za invalidne osebe,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Kaj se po slabem letu od zadnjih lokalnih volitev dogaja v Občini Vuzenica, kakšne so vizije za prihodnost, kje so oz. bodo prioritete v naslednjih treh letih in kje tiči največ težav, smo govorili z županom občine Franjom Golobom, podžupanom Srečkom Lampretom, tajnikom občine Sašom Verdnikom ter direktorico TIC Vuzenica Sento Lorenci Kričej.
Na Mestni občini Maribor so se po treh letih sodelovanja z Delavsko hranilnico, ki je prevzela delo mestne blagajne, odločili, da bo mestno blagajno ponovno prevzelo javno podjetje. Pred tremi leti je bila to Snaga, zdaj naj bi bil to Marprom, če bodo mestni svetniki na ponedeljkovi seji mestnega sveta to potrdili. Izkazalo se je namreč, da bančna ponudba ni več tako ugodna, kot je bila pred leti. Mestna blagajna bi od sredine februarja bila na glavni avtobusni postaji.
Jeseni je Mestna občina Maribor opravila pri bankah poizvedovanje po cenah storitve, ponudbo pa je oddala le Pošta Slovenije, a še višjo od Delavske hranilnice. Hkrati pa so naredili pri Marpromu tudi izračun, koliko bi stalo javna podjetja, če bi mestna blagajna bila Marpromova. Izkazalo se je, da bi bile cene za javna podjetja izdatno nižje. Mateja Cekič, pomočnica direktorja mestne uprave, je ob predstavitvi teme pred sejo mestnega sveta povedala, da ob odločitvi, da bo Marprom prevzel storitve mestne blagajne, pričakujejo manjše stroške, obenem pa, da bodo meščani imeli več zanimanja za tak način plačevanja položnic javnih podjetij, saj je zanje to ceneje.
Delavska hranilnica ima sicer sklenjeno pogodbo do začetka februarja. Po tem pa bi mestno blagajno preselili na glavno avtobusno postajo.
Na pobudo mariborskega župana Saša Arsenoviča se je povezalo 19 občin, ki so danes na razglednem stolpu Pot pod krošnjami Pohorje podpisale plaketo o ustanovitvi Partnerstva za Pohorje. Skupaj s sopodpisniki – tremi ključnimi nosilci turistične ponudbe ter šestimi članicami – so se zavezale za usklajevanje ciljev in projektov za turistični in infrastrukturni razvoj Pohorja pod skupno blagovno znamko. Njihova skupna želja je ohraniti naravne in kulturne danosti ter spodbuditi skladen gospodarski in turistični razvoj s poudarkom na trajnostni rabi naravnih virov.
Mariborski župan Saša Arsenovič je kot pobudnik povezovanja in predsednik partnerstva ob podpisu dejal, da je v preteklosti že bilo več podobnih pobud oziroma strategij, ki pa niso uspele. Prepričan je, da bodo zdaj s povezovanjem uspeli, a le če bodo vsi usklajeni. Poudaril je, da je najpomembnejša vsebina, ki pa jo bodo še določili, pa je vseeno, ali tej vsebini rečejo zakon, strategija ali partnerstvo. Ivan Žagar, bistriški župan, je po predstavitvi omenil, da bi denar lahko črpali tudi preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Arsenovič pa je omenil, da bo treba počakati na državo in njen odgovor. Zreški župan Boris Podvršnik meni, da bo partnerstvo za vse občine velik izziv, prav tako tudi hoški župan Marko Soršak, ki si želi, da bi čim prej opredelili konkretne cilje.
Mariborska razvojna agencija (MRA) ima v tem projektu vlogo koordinatorja partnerstva, njen direktor Uroš Rozman pa meni, da bi lahko dolgoročno vzpostavili enotno upravljanje Pohorja kot turistično-naravnega parka.
Ob podpisu pa je bila tudi direktorica Direktorata za turizem Helena Cvikl, ki se strinja s tem, da so občine partnerice pristopile k projektu, ki mu bodo dale skupno vsebino, cilje in projekte.
Mestna uprava išče rešitve za cenejšo mestno blagajno. Pred drugo obravnavo na seji Mestnega sveta MO Maribor so upoštevali pripombe o zniževanju komunalnega prispevka za enostanovanjske zgradbe, niso pa mogli upoštevati predloga, da bi mlade družine plačevale manjši komunalni prispevek. Glede na zahteve novega zakona o izobraževanju odraslih je MO Maribor pripravila razvojni program izobraževanja za odrasle. Ne nazadnje pa bodo v ponedeljek obravnavali na seji tudi predloge za poimenovanja novih ulic v Mariboru.
Pred načrtovano deseto redno sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor je župan Saša Arsenovič z ekipo predstavil nekaj točk z dnevnega reda seje. Najprej pa je novinarjem postregel z domačim pecivom, kroglicami in keksi, ki jih je včeraj naredil doma skupaj z družino. Gesta je bila povezana z nedavno novinarsko konferenco o Čarobnem decembru, na kateri je nerodno dejal, da naj starši pred odhodom na večerne prireditve Čarobnega decembra doma pečejo kekse z otroki, za kar je takrat dejal, da je pomembnejše od obiska prireditev. Izjava je delovala nerodno, saj na predstavitvi prireditev ne gre ravno povedati, da te niso pomembne. Zgodba s keksi je tako dobila danes epilog v uvodnem nagovoru župana.
Župan MOM Saša Arsenovič
Iskanje rešitve za cenejšo mestno blagajno
Konec leta 2016 je Mestni svet MO Maribor sprejel odlok o delovanju mestne blagajne preko zunanjega izvajalca plačilnega prometa. Preko javnega naročila so takrat izbrali Delavsko hranilnico ko najugodnejšo ponudnico, pred tem je storitve mestne blagajne izvajalo podjetje Snaga. Banke so bile leta 2016 zelo zainteresirane za izvajanje teh storitev, ki so jih ponujale po relativno nizki ceni. Zdaj je cena teh storitev 49 centov po plačilnem nalogu, zato so nekatera podjetja že izstopila iz tega sistema, Mestna občina Maribor pa išče novo rešitev, pojasnjuje Mateja Cekič, pomočnica direktorja Mestne uprave MO Maribor, namreč pridobili so ponudbo Pošte Slovenije in Marproma, ki je naredil analizo stroškov za javna podjetja:
Komunalni prispevek za enostanovanjske zgradbe se naj ne bi podražil
Vodstvo in strokovne službe pa so pregledale in upoštevale nekaj pripomb pri branju usklajevanja komunalnega prispevka. V obravnavo so vzeli predvsem pripombe v zvezi s pocenitvijo cene komunalnega prispevka za enostanovanjske zgradbe, pri odmeri po službeni dolžnosti in možnostjo pocenitve komunalnega prispevka za mlade družine. Za zadnji predlog pravijo, da zakonsko ni izvedljiv, pri prvih dveh pa so možne spremembe v pozitivno smer, je povedala Marinka Konečnik Kunst, direktorica ZUM-a.
Financiranje letnega razvoja izobraževanja odraslih
Tatjana Rebernik iz Urada za izobraževanje MO Maribor je predstavila predlog za letni razvojni program izobraževanja za odrasle. lani je bil namreč na državnem nivoju sprejet nov zakon, ki prinaša več novosti. med drugim lokalna skupnost mora sprejeti razvojni in letni program izobraževanja odraslih ter sistemsko financiranje, saj mora lokalna skupnost zagotoviti sredstva za tovrstno izobraževanje, za materialne stroške, za izvajanje osnovne šole za odrasle, za investicijsko vzdrževanje in drugo. Več v pojasnilu Rebernikove:
Poimenovanja novih ulic v Mariboru
v Mestni četrti Studenci zaradi gradenj nastajajo nove ulice, ki jih je treba imenovati. Prav tako bodo nove ulice nastale tudi v drugih mestnih četrtih, tako da bodo na seji obravnavali tudi poimenovanja za te ulice. Predlogi poimenovanj naj bi upoštevali tudi imena zgodovinskih oseb, ki so pozitivno vplivale na razvoj mesta.
Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Svečano predali dokumentacijo za prenovo Zahodne tribune Ljudskega vrta
2. V Vuzenici praznična tržnica
3. Dravske elektrarne z načrti za tri vetrne elektrarne
4. OŠ Toneta Čufarja praznuje 120 let
5. V Hotinji vasi pripravili folklorni koncert
6. Ivan Trajković čez 8 mesecev na olimpijske igre
7. Začetek smučarske sezone pod Pohorjem
Mariborski Dom Danice Vogrinec bo popoldne slovesno obeležil 30. obletnico delovne enote Tabor in 65. obletnico organiziranega varstva starejših v Mariboru. Na dogodku v zavodu, ki je lani prejel nagrado Evropske mreže za staranje in postal najboljši dom za starejše v Evropi, pričakujejo tudi predsednika republike Boruta Pahorja.
Vir: google maps
Zaradi podaljševanja življenjske dobe so v sedemdesetih in osemdesetih letih začele naraščati potrebe po organiziranem varstvu starejših, zato je bilo to obdobje pospešene gradnje novih zmogljivosti tudi v Mariboru. Sprva so ti bivali v dvorcu Viltuš.
Na Pobrežju so leta 1974 zgradili nov dom z zmogljivostjo 240 postelj ter ga poimenovali po zaslužni socialni in družbenopolitični delavki, ki je s svojim delom prispevala k razvoju institucionalnega varstva starostnikov. Nekaj oskrbovancev se je takrat iz Viltuša preselilo v Maribor, veliko pa jih je ostalo v okolju, ki so ga bili vajeni.
Zaradi vse večje potrebe starejših, ki so ostali v Mariboru brez varstva ali so bili zaradi starosti in bolezni tako prizadeti, da jim v domačem okolju ni bilo mogoče zagotoviti celodnevne nege ter varstva, so leta 1979 dogradili dodaten stolpič za 176 oskrbovancev, leta 1985 pa še tretjega s 196 posteljami.
Ker so se življenjske razmere v Viltušu za oskrbovance in zaposlene kljub rednemu vzdrževanju močno slabšale, so se leta 1989 lotili gradnje še četrte enote na Taboru, enoto v Viltušu pa so dokončno opustili.
Omenjeni mariborski dom je lani v Pragi prejel nagrado za najboljšo tovrstno ustanovo v Evropi, ki jo podeljuje največje evropsko združenje na področju skrbi za starejše in je namenjena izpostavitvi odličnih in inovativnih praks na področju skrbi za starejše.
Dom med drugim že deset let v sklopu prireditev DANica povezuje generacije in razbija predsodke z zdaj že tradicionalnim koncertom Oma, deda in rock’n’roll. Stanovalci se vsako leto na odru pridružijo znanim glasbenim izvajalcem, kot so v preteklih letih bili Tabu, Riblja Čorba, Zoran Predin, Big Foot Mama in Bajaga ter z njimi zapojejo katero izmed uspešnic.
Na svoj nastop se pripravljajo več mesecev, mnogi med njimi pa s petjem in nastopom pred številčnim občinstvom izživljajo svoje mladostniške sanje.
Letos so javnosti predstavili tudi 60-sekundni dokumentarec, ki je del evropsko podprtega projekta Večgeneracijski center Štajerska. Z njim so v življenje stanovalcev doma vnesli tudi številne druge aktivnosti, ki pomagajo povezovati generacije.
Predsednik Pahor je direktorju doma Marku Slaviču leta 2015 podelil Jabolko navdiha, ministrstvo za zdravje pa ga je letos kot enega od treh slovenskih domov izbralo na razpisu za preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva ter nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše. Za projekt bodo od Evropskega socialnega sklada in državnega proračuna prejeli 2,63 milijona evrov.
Vir: STA
V tokratni oddaji V Mariboru si je Andrej Okreša imel vročo debato z mariborskimi mestnimi svetniki o tem, kaj je mariborski župan Saša Arsenovič s svojo ekipo naredil in kaj ni.
Osnovna Šola Toneta Čufarja je v teh dneh obeležila visok jubilej, 120 letnico obstoja. Pripravili so mnoge dogodke vsled tej obletnici, kot češnjo na torti pa pripravili prireditev v unionski dvorani.
Podrobnosti v video prispevku:
Mariborski vodovod obvešča porabnike pitne vode na širšem območju PERNICE in sicer od št. 16 do št. 38, da bo v četrtek 12.12.2019 na tem področju izpad oskrbe s pitno vodo predvidoma med 8 in 14 uro zaradi nujnih vzdrževalnih del.
Priporočamo, da pred prvo uporabo pitne vode opravite izpiranje interne instalacije tako, da na vseh iztočnih mestih pustite vodo teči tako dolgo, da se pitna voda ponovno zbistri.
Na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so preklicali omejitev obiskov na eno zdravo osebo, še vedno pa izvajajo poostrene higienske ukrepe.
UKC Maribor
Minuli vikend so v Vuzenici pripravili praznično vzdušje z odprtjem novoletne tržnice. Ljudje so se tako lahko prepustili pristnemu decembrskemu vzdušju.
Podrobnosti v video prispevku:
V Kopališču Pristan še vedno niso rešili težav s srednjim bazenom. Prejšnji teden je bilo rečeno, da bo odprt ta teden, po odpravi napak zaradi puščanja bazenske školjke, a očitno še niso odpravili napak. Bo bazen odprt šele v naslednjem letu?
Pri poskusnem polnjenju so namreč ugotovili, da bazenska školjka pušča na več mestih. Direktor Športnih objektov Maribor Tadej Mežnar je po tem zagotavljal, da bodo napake odpravili do 10. decembra, bazen pa za kopalce odprli predvidoma do 15. decembra. A očitno se to še ne bo zgodilo letos. Po vseh težavah od leta 2014 očitno še ni videti rešitve. Danes je namreč župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič potrdil, da bazen ne bo odprt konec tega tedna. “Obvestili so me, da takšna puščanja na začetku niso nič kaj nepričakovanega. Upam pa, da bodo te napake hitro odpravljene, ker se ta zgodba Pristana vleče kot jara kača,” je dejal Arsenovič in dodal, da bi bil 15. december realen datum za odprtje srednjega bazena, če ne bi prišlo do teh napak. Tako pa zdaj datum odprtja ostaja v zraku.
Zagotovo pa ob vseh težavah naraščajo stroški prenove srednjega bazena. Prvotno so namreč zastavili 400 tisoč evrov, v vseh teh letih pa so, ob načrtovani energetski prenovi kopališča, ki naj bi jo bilo kopališče deležno naslednje leto, narasli na že več kot milijon evrov. Objekt prav tako še vedno nima uporabnega dovoljenja. Novembra so namreč pri pregledu odkrili več pomanjkljivosti, ki jih še zdaj niso v celoti odpravili.
Kooperativa mariborskih hotelirjev, Mariborski vodovod ter Zavod za inovativnost in podjetništvo so se lotili projekta Kapljica, s katerim bodo ovrednotili pitno vodo in ob tem ozaveščali o pomenu pitne vode.
Vodja Kooperative mariborskih hotelov Vasja Ilešič pravi: “Šele ko včasih opazujemo goste iz tujine, se začnemo zavedati, kako pomembna dobrina je v resnici voda in kako pomembno je, da lahko odpremo pipo ter si natočimo kozarec vode. Včasih je res nenavadno, ko gost stoji zraven in si misli, kako si upamo piti vodo iz navadne pipe.” Podjetje Mariborski vodovod že dolgo ozavešča o pomenu pitne vode iz pipe, direktor Danilo Burnač pa ob začetku projekta izpostavlja, da je Slovenija, pa tudi Maribor, bogata z vodnimi viri, da se letno v naši državi pretoči 34 milijard kubičnih metrov vodov in da smo Slovenci ves čas zgodovine navezani na vodo. Ob tem pa, da je slovenska pitna zdrava voda ena od priložnosti slovenskega turizma, eden od ciljev projekta Kapljica – čista pitna pa je tudi, da bi Slovenija postala vodna turistična destinacija. Izpostavil je tudi družbeno odgovorno ravnanje s pitno vodo ter njen pomen za življenje in zdravje. Posebej je izpostavil medgeneracijski prenos znanj in informacij o vodi ter povezanost Slovencev z bogatimi vodnimi viri skozi zgodovinska dejstva. Poseben poudarek je namenil pomenu medsektorske uskladitve pri predstavitvi Slovenije kot odlične vodne destinacije na Svetovni razstavi 2020 v Dubaju, ob predsedovanju Slovenije EU ter učinkovitemu trženju mariborske vode v okviru aktivnosti in kampanj Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021.
Predstavitev projekta Kapljica
Predstavnik Zavoda za inovativnost in podjetništvo Marko Kac ob začetku projekta je spomnil, da so se podobnih aktivnosti s hotelirji lotili že pred petimi leti. Sedanji projekt pa je bil prvič predstavljen pred enim mesecem z željo, da se bi hotelirji in gostinci povezali z Mariborskim vodovodom in zavodom ter postali ambasadorji zdrave in čiste pitne vode. Predstavil je izziv odgovorne rabe vode in ozaveščanja o njenem pomenu za življenje kot pomemben vidik projekta FLAGSHIP PRODUCTS (program Interreg V-A Slovenija-Avstrija), v katerem je bila termalna in mineralna voda ter voda nasploh umeščena med vodilne produkte čezmejne regije.
Predstavitev projekta Kapljica
Janja Viher iz istega zavoda je poudarila, da bi radi razširili projekt tudi na nacionalno raven in vzpostavili čim širšo mrežo partnerjev v turizmu. Za začetek bi radi omogočili pitje vode po vsem mestu, hkrati pa uvedli tudi enotno embalažo – stekleničke in kozarce. Predstavila je namreč osrednji cilj partnerskega sodelovanja, ki je izvajati napredne projekte, ki bodo izboljšali stanje na območju širše regije, spodbujali družbene, organizacijske in podjetniške inovacije ter vplivali na izboljšavo pametnih rešitev pri ravnanju s pitno vodo, za katere bo partnerstvo iskalo ustrezne lokalne, nacionalne in evropske vire financiranja. Predstavila je podporno okolje in partnersko strukturo, tako s strani Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, Štajerske turistične zveze, Štajerske gospodarske zbornice, Mestne občine Maribor ter drugih ključnih deležnikov pri izvedbi projekta. Hkrati je predstavila ključne ukrepe in aktivnosti projekta: vzpostavitev mrežne pobude deležnikov v projektu , koncipiranje in razvoj inovativnega turističnega produkta, predlogi in zasnova potrebnih marketinških ukrepov, poudarek na vključevanju pametnih informacijsko-tehnoloških rešitev ter vzpostavitev ustrezne in poenotene infrastrukture (pitniki vode, kozarci, steklenice).
Predsednik Nogometnega kluba Maribor Drago Cotar je danes svečano predal projektno dokumentacijo za obnovo zahodne tribune stadiona Ljudski vrt Mestni občini Maribor. Zdaj sledi razpis za izvajalca del.
Dokumentacijo je simbolično sprejel župan Maribora Saša Arsenovič, ki je ob predaji povedal, da bo 20. decembra objavljen razpis za izvajalca del, januarja naj bi sledila pogajanja, glede na časovnico pa bi radi dela zaključili aprila 2021, tako da ne bi bile ogrožene tekme v novi sezoni. Dejal je, da je to velik izziv in navdih tudi zaradi tega, ker je Nogometni klub Maribor naredil veliko za športni razvoj mesta.
Koraka naprej in čim prejšnjih del ter hkrati zaključka pa si za Nogometni klub Maribor želi njegov predsednik Drago Cotar, ki je ob tem izjavil, da si klub sicer želi več vpetosti v samo načrtovanje gradnje, da so nestrpni, a da ob tem razumejo, da so v nekaterih fazah bolj vpeti, v drugih pa morajo stati bolj ob strani. Upajo pa, da bo njihov “dom” Ljudski vrt kmalu obnovljen in urejen v celoti.
Je pa župan Arsenovič še dodal, da je do zamikov prišlo zaradi tega, ker prej niso bila zagotovljena sredstva, obenem pa so ob pregledu ugotavljali manjše število sedežev, kar je zdaj odpravljeno, hkrati pa še urejene druge zadeve.
Če torej ne bo zapletov, bodo navijači lahko aprila 2021 sedeli na obnovljeni zahodni tribuni.
Ilka Štuhec je z 17., 20. in 21. mestom končala uvodni tekmovalni vikend nove sezone. Cilji so bili seveda višji, a v ekipi zatrjujejo, da ni razloga za nemir. Kot so sporočili iz tabora Ilke štuhec, je sezona še dolga, manko snežnega treninga zaradi saniranja poškodbe v poletnem času pa bodo morali nadoknaditi med sezono.
Petkov in sobotni smuk je krojilo vreme – prestavljeni start tako časovno kot pozicijsko je povzročal obilo preglavic organizatorjem, snežne nevihte so se vrstile večino tedna, ki so ga tekmovalke preživele v Lake Louisu. Tudi zmagovalne stopničke so doživele različne tekmovalke, kar obeta zelo izenačeno in zelo konkurenčno tekmovanje v letošnji sezoni.
Trener Stefan Abplanalp je občutke po uvodnem vikendu v Kanadi sklenil tako: “Vedeli smo, da bo težko, ko smo videli napoved razmer. Vidljivost je bila slaba, s svežim snegom je bilo zagotovo težko ravnati. Tudi izven idealne linije je bilo veliko novo zapadlega snega in to so težke razmere za prvo tekmo po poškodbi, česar smo se zavedali. Sprejeli smo izziv, na koncu Ilka žal ni našla najboljše forme in svojega najboljšega smučanja, kar je tudi na nek način razumljivo. Vrača se po poškodbah v dveh zaporednih sezonah in razumljivo se človek noče poškodovati takoj na prvi tekmi. To preudarnost pozdravljam, vse je OK.”
Nedeljski superveleslalom smo je ponudil boljše vremenske pogoje. “V superveleslalomu so bile razmere boljše. Ilka je zelo dobro smučala zgoraj in v spodnjem delu. Na sredini proge, v »followayu« je storila napako, ki je odnesla boljšo uvrstitev, ki je bila sicer dosegljiva. A pomembno je, da je znova vozila bolj napadalno, tekmovala je, skušala smučati »po robu«. To bomo vzeli s sabo v St. Moritz, te občutke,” je poudaril Abplanalp.
Občutil se je manko snežne kilometrine
Štuhčeva je letos spremenila sicer ustaljeni načrt poletnih priprav. Obenem je zaradi sanacije poškodbe izpustila »spomladanski« del na snegu, kar se je poznalo v Kanadi, predvsem pri napadu proge. Kljub temu v ekipi verjemejo, da so na pravi poti. “Očitno nisem ravno najbolj zadovoljna s predstavami v Lake Louisu. A kar je bilo, je bilo. Napake se dogajajo. Vem, da sem na pravi poti, verjamem v delo ekipe in trdo bomo delali še naprej, da bo v prihodnje boljše in bom dosegla tisto, česar sem sposobna,” pravi dvakratna zaporedna smukaška svetovna prvakinja Ilka Štuhec.
Podobnega mnenja je z ozirom proti vikendu v St. Moritzu, kjer je Štuhčeva osvojila svoj prvi svetovni smukaški prestol, tudi trener Abplanalp. “Kot sem že omenil, še vedno nam manjka nekaj tekmovalnih kilometrov, priprave so bile zaradi poškodbe krajše. Ilka dobro smuča, a mora znova osvojiti napadalno tekmovalno smučanje, za to pa je potrebno še nekaj kilometrine in časa. Prepričan sem, da smo na pravi poti,” je dodal.
Težave z vremenom napovedane tudi v St. Moritzu
Kot kaže bodo organizatorji in tekmovalci še naprej redno pogledovali proti nebu, saj je slabo vreme napovedano tudi za vikend v švicarskem St. Moritzu. Iz FIS-a so že sporočili, da lahko pride do menjave tekmovalnega sporeda v soboto in nedeljo. Odločitev naj bi sprejeli danes.
Mariborsko letališče je sredi poletja ostalo brez najemnika. Začasno je njegovo upravljanje prevzela državna družba DRI, s čimer se je država izognila vračanju evropskega denarja, ki ga je pred leti prejela za gradnjo potniškega terminala. Za zdaj ni mogoče napovedati, ali to pomeni začetek konca letališča ali korak v smeri boljše prihodnosti.
Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.
Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek zatrjuje, da njen cilj ostaja, da mariborsko letališče postane aktivno in živo. Kot je še dejala za STA, trenutno izvajajo postopke konsolidacije zemljišč ob letališču, da bi cesta ob njem in parkirišča, ki so za zdaj v lasti družbe Aerodrom Maribor oziroma preko nje nekdanjih kitajskih najemnikov, prešla v državno last.
“Obljubila sem, da bomo letališče obdržali odprto. To obljubo sem tudi izpolnila, seveda pa si želim, da ne bo samo odprto, pač pa bo tudi obratovalo. Zaradi omejitev znotraj EU država veliko ne more narediti, zato sem razočarana, da so poslanci zavrnili pravzaprav edino možnost, torej subvencioniranje nekaterih pomembnih linij, ki jih komercialni ponudniki ne zagotavljajo, in bi jih lahko vzpostavili tudi na tem letališču,” je dejala Bratuškova. Ob tem je spomnila, da so bile med nasprotniki tudi stranke, ki imajo poslance iz Maribora in regije.
Če je Bratuškova v preteklosti večkrat omenjala, da so glede letališča možni vsi scenariji, od iskanja novega upravljavca do prodaje ali celo zaprtja letališča, zdaj pravi, da je praktično edina izvedljiva možnost z razpisom poiskati dolgoročnega strateškega partnerja, ki mu bodo podelili koncesijo. Časovnico naj bi na ministrstvu pripravili do konca leta.
Po odpovedi najemne pogodbe s strani družbe Aerodrom Maribor obratovanje letališča poteka v skladu s pričakovanji, na infrastrukturnem ministrstvu pa zagotavljajo, da Družba za upravljanje investicij (DRI) kot začasni upravljavec vse naloge, ki izhajajo iz pogodbe, izvaja kakovostno in strokovno. Bratuškova dodaja, da v tem trenutku še vedno vidi vse možnosti nadaljnjega razvoja letališča.
DRI je po odločitvi vlade upravljanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor prevzela sredi julija, potem ko je družba Aerodrom Maribor, ki je bila od začetka 2017 v posredni lasti kitajskega kapitala, enostransko prekinila pogodbo. Kitajci so vse do konca redno plačevali 100.000 evrov mesečne najemnine.
Zaradi neuresničenih obljub prejšnjega vodstva infrastrukturnega ministrstva o ekspresni spremembi državnega prostorskega načrta, s čimer so želeli podaljšati letališko stezo in tako začeti uresničevati velikopotezne načrte za medcelinske povezave, so kitajski najemniki nadaljevanje sodelovanja pogojevali s predlogom, da namesto njihovega plačila najemnine država njim do sprememb DPN plačuje za upravljaje z letališčem. Na pristojnem ministrstvu tega niso sprejeli.
Družba Aerodrom Maribor je lani pridelala 2,2 milijona evrov izgube, ob tem ko ji je uspelo skupaj ustvariti le 810.000 evrov prihodkov. Slednji so bili sicer za okoli 100.000 evrov višji kot leto prej, a vseeno prenizki za pokrivanje najemnine. Kitajski lastniki so se zato januarja odločili za prekinitev pogodbe, po polletnem odpovednem roku pa dokončno zaključili z upravljanjem.
Na ministrstvu so sicer večkrat poudarili, da bi zdaj že nekdanji najemniki za dvig prometa na letališču poskrbeli tudi pred podaljšanjem letališke steze, a so bile številke do konca zelo skromne. Skupaj so lani našteli manj kot 2700 potnikov, od tega 1174 čarterskih in 1171 na redni liniji medtem že propadle družbe VLM Airlines v München in Antwerpen. Na področju tovornega prometa so zabeležili 234 ton tovora.
Leto 2020 bi lahko bilo odločilno za prihodnost letališča, saj je država začasno upravljanje predvidela le do izteka leta 2020. Letališče mora sicer obratovati vsaj do 11. novembra 2021, sicer bo Evropska komisija zahtevala vračilo dobrih desetih milijonov evropskih sredstev, ki jih je Slovenija prejela za obnovo starega in gradnjo novega, a za zdaj zelo slabo izkoriščenega potniškega terminala.
Nekateri mediji so poročali, da naj bi obstajali interesenti, vendar na ministrstvu trdijo, da se z njimi niso srečali. Ob tem poudarjajo, da bodo, ko se bodo odločili glede izbire dolgoročne rešitve, delo opravili transparentno za vse morebitne ponudnike. So pa potrdili, da so se pri njih v preteklosti že oglasili predstavniki nekaterih podjetij, ki so preverjali možnosti letenja preko mariborskega letališča.
Bratuškova je možnosti vlaganja v letališče predstavljala ob nekaterih svojih obiskih v tujini, mediji pa so poročali, da se je poleti na ministrstvu glede morebitnega sodelovanja oglasil predstavnik družbe National Aviation Systems in se pozanimal o trenutnem stanju.
Septembra naj bi bili v stikih tudi s podjetjem Panama cash & carry, ki naj bi se zanimalo za možnost letenja njihovega operaterja iz Indije preko Maribora v Evropsko unijo. Vendar naj bi bil prevoz tovora praktično nemogoč, saj bi tudi za tovorna letala dolgega dosega potrebovali daljšo stezo.
Na okoljskem ministrstvu so za STA povedali, da so spremembe DPN trenutno v fazi priprave predloga stališč do predlogov in pripomb z javne razgrnitve študije variant in okoljskega poročila. Zaključek te faze in nadaljnji postopek pa je odvisen od usmeritev in odločitev ministrstva za infrastrukturo. Od tega je odvisno tudi, kdaj bi lahko vlada potrdila dokument.
Bratuškova je glede morebitnih vsebinskih sprememb DPN dejala, da bodo nekatere spremembe verjetno potrebne, saj ni verjeti, da bi se kdo lotil okoli 600 milijonov evrov vrednega projekta, kakršnega so obljubljali kitajski najemniki. Prednost bodo dali predvsem najbolj nujnih zadevam, kamor sodi tudi podaljšanje letališke steze.
Vir: STA
V tokratni oddaji Report smo govorili o Božičkovem teku, ansamblu Vražji muzikanti, prejemniku Občinske nagrade Lovrenc na Pohorju in obletnici Osnovne šole Toneta Čufarja Maribor.
Vabljeni o ogledu!
Ivan Trajković je na finalnem turnirju velike nagrade v taekwondoju v Moskvi osvojil četrto mesto in se s tem uspel uvrstiti na olimpijske igre v Tokiu. V Športnem centru Barada je danes potekala novinarska konferenca, na kateri sta Tomaž Barada, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, in Ivan Trajković, taekwondoist, predstavila svoje videnje velikega uspeha za slovenski Taekwondo.
FOTO: MP Produkcija
Tomaž Barada je na konferenci poudaril, da gre za izjemno pomemben športni dosežek, sploh ob dejstvu, da Slovenija na zadnjih olimpijskih igrah ni imela predstavnika v disciplini Taekwondo. Hkrati je uvrstitev pomembna tudi za Maribor kot mesto, ki je imel do tega trenutka na poletne OI 2020 kvalificiranega le enega tekmovalca, Žana Luko Zelka. Z uvrstitvijo Trajkovića pa se zdaj odpira ne le nov nastop na olimpijskih igrah, temveč tudi možnost, da Slovenija morda osvoji novo kolajno.
Trajković ob uvrstitvi na Olimpijske igre ni skrival veselja, saj je na OI nazadnje nastopal pred 8 leti. Hkrati je poudaril, da je uvrstitev na OI plod 4-letnega dela in vrhunsko načrtovanih priprav na to tako željeno tekmovanje. V naslednjih 8 mesecih, kolikor jih je ostalo do OI v Tokiu, bo tako vse podrejeno tempiranju psihične in fizične pripravljenosti. Le tako se je mogoče spogledovati morda tudi z olimpijsko kolajno.
Barada je na konferenci poudaril še pomen sodelovanja in podpore Mestne občine Maribor pri pripravi udeležencev Olimpijskih iger na največje tekmovanje prihodnjega leta.
Policisti na Ptuju še vedno prejemajo obvestila o prejemu novoletnih voščilnic, ki jim je dodan paketek z neznanim belim prahom. Danes so obravnavali že osem takih primerov, v vseh primerih so preliminarni testi pokazali, da ne gre za nevarno snov. Sedem oseb je še v karanteni, policisti vse primere obravnavajo kot sum kaznivega dejanja.
Slika je simbolična.
Rezultati analize prvega današnjega primera so sicer pokazali, da je bil beli prah le nenevaren sladkor.
Kot so pojasnili na Policijski upravi (PU) Maribor, vse primere obravnavajo kot sum storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Poudarjajo sicer, da razloga za preplah ni, glede na to, da hitri testi kažejo, da ne gre za nevarno snov. Kljub temu pa morajo upoštevati in izvesti vse predpisane in potrebne ukrepe za zaščito ljudi.
Zato tiste, ki bi morda še prejeli tako ali podobno pošiljko, opozarjajo, naj se je ne dotikajo, ampak o tem obvestijo policijo. Takih pošiljk naj ljudje tudi ne prenašajo nikamor, saj je v nasprotnem primeru treba preventivno omejiti gibanje na bistveno širšem območju in odrediti karanteno za bistveno večje število ljudi.
Ljudje naj v primeru prejema take pošiljke ostanejo mirni in naj počakajo na policiste in gasilce, ki bodo poskrbeli za varno odstranitev neznane snovi, so še zapisali na policiji.
Navedli so še, da je šest od sedmih oseb, ki so trenutno v karanteni, v šestih različnih stanovanjih na Dravski ulici na Ptuju. Prijavo o belem prahu v ovojnicah pa obravnavajo tudi v vasi Dobrina na območju policijske postaje Podlehnik. Na kraj so napoteni tudi bombni tehniki Specialne enote Policije.
Prvo obvestilo o belem prahu v poštni pošiljki, ki so jo prejeli v enem do podjetij na Ptuju, so policisti prejeli zjutraj. Kmalu se je število prijav začelo množiti.
Vir: Lokalec.si
Družba Dravske elektrarne Maribor, ki je največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi, je danes predstavila aktivnosti in postopek umeščanja energetskih objektov vetrnih elektrarn Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec v prostor. Na osnovi opravljenih meritev so se namreč izkazala ta tri, vetrovna primerna mesta za postavitev vetrnih elektrarn.
Dravske elektrarne Maribor imajo sicer zdaj osem velikih hidroelektrarn na reki Dravi, pet malih hidroelektrarn in štiri sončne elektrarne, ki skupaj proizvedejo približno četrtino trenutno potrebne električne energije. DEM pa načrtujejo tudi rabo energije vetra za proizvodnjo električne energije. Na podlagi raziskav pa so se odločili za postavitev treh vetrnih elektrarn na Ojstrici, Paškem Kozjaku in Rogatcu.
Potencialni projekt vetrne elektrarne Ojstrica ima sprejet Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta in je trenutno v fazi preveritve prostorskega in okoljskega umeščanja v prostor, torej bodo strokovne inštitucije izdelale vse potrebne študije, ki bodo pokazale, ali je vetrne agregate dejansko mogoče postaviti v prostor. Za projekt je bilo nedavno tudi delno dopolnjeno gradivo pobude in posledično smernice. Potencialna projekta vetrna elektrarna Paški Kozjak in vetrna elektrarna Rogatec pa sta v fazi, ko je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo obvestilo o javni objavi pobude za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev. Dejstvo je, da so vsi trije projekti še daleč od postavitve, in da je potrebno še veliko aktivnosti, preden se bo izkristaliziralo, ali narava, okolje in druge omejitve omogočajo, da bodo vetrni agregati dejansko lahko stali.
Z DEM sporočajo, da vse korake in aktivnosti opravljajo v skladu z veljavno zakonodajo, strokovno in odgovorno do vseh deležnikov. Tudi njihove projekcije in študije iz tujine kažejo, da lahko postavitev vetrnih agregatov na primernih lokacijah pripomore k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (kar je nenazadnje zaveza države), ne da bi nepopravljivo škodljivo vplivala na naravo in okolje. Moč vseh treh načrtovanih vetrnih elektrarn pa je tudi že predvidena.
pa še malo primerjave. V Sloveniji se zdaj planirajo tri vetrne elektrarne, v letu 2018 pa je bilo na svetu postavljenih za 49 GW novih vetrnih elektrarn – to je toliko, kot bi postavili 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje, ki je največja slovenska hidroelektrarna. Slovenija se tako počasi obrača k vetru in vstopa s temi načrtovanimi vetrnimi elektrarnami na pot, ki so jo mnoge države že prehodile.
V soboto, 14. decembra se začne uvodni zimski vikend na Pohorju in uradna otvoritev nove zimske sezone s promocijsko ceno dnevnih smučarskih vozovnic. Ob tej priložnosti bo smučarje in ostale obiskovalce čakal še pester spremljevalni program, otvoritev pa bo imela tudi dobrodelni značaj.
To soboto bo na Pohorju veljala enotna cena dnevnih smučarskih vozovnic, ki bo znašala le 5 evrov na osebo. Smučišča bodo odprta od 9. do 14. ure, nato pa bo med 14. in 17. uro mogoče še sankanje na otroškem poligonu Bellevue. Obenem bo na terasi koče Koča, ki je tik pod zgornjo postajo gondole, tudi zabava Ski opening. Ta se bo začela ob 13. uri, za dobro razpoloženje pa bosta poskrbela glasbenik Boštjan Konečnik in DJ Marko. Če bo slabo vreme, bo zabava žal odpadla.
Foto: Facebook Visit Pohorje
Ves izkupiček od smučarskih vozovnic, prodanih 14. decembra, pa bo šel v dobrodelne namene za otroke. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Maribor bo namreč Marprom izbral 20 otrok, ki jim bodo podarili smučarsko opremo in 4-dnevni tečaj smučanja. Tega bodo lahko na Mariborskem Pohorju brezplačno izkoristili že v prazničnem decembru.
Od nedelje, 15. decembra, pa bo nato v veljavi redni obratovalni čas smučišč med 9. in 16. uro. Medtem bodo dnevne smučarske vozovnice še vedno naprodaj po znižanih cenah – 17 evrov za odrasle, 14 za mladino, študente in seniorje ter 10 evrov za otroke in invalide. Te cene bodo veljale do nadaljnjega.
Smučišče; FOTO: Facebook Visit Pohorje
So pa v preteklem tednu s snežnimi topovi zasneževali smučišča tako na Mariborskem Pohorju kot Arehu, kjer so topovi delovali tudi na progah Pisker in Cojzerica. Katera smučišča bodo na Pohorju pripravili do 14. decembra, bo odvisno od vremenskih razmer oziroma pogojev za zasneževanje v naslednjih dneh, so sporočili z Marproma.
Od sobote naprej bo na Pohorju vozil smučarski avtobus na relaciji Bellevue–Areh. Vozni red tega avtobusa, ki je za imetnike smučarskih vozovnic brezplačen, bo objavljen na spletnih straneh Marproma.
Tokrat v Občinskem informatorju:
1. V Hočah ohranjajo tradicijo velikega venca krajanov
2. Nekdanji podžupan Občine Starše opozarja na nejasnosti projekta podružnice osnovne šole
3. Dedek Mraz prišel pod Pohorje
4. Miklavž obiskal tržnico v Pivoli
5. V Pernici z obnovo večnamenske zgradbe dobili tudi nov dovoz do osnovne šole
6. V Dupleku odprli drsališče, otroke obdaril Miklavž
7. Na Ptuju dobrodelna akcija „Podravje na moji dlani – božično darilo na vsaki dlani“
V enem od podjetij na Ptuju so zjutraj prejeli božično voščilnico oziroma manjši paket, v katerem je bil neznan bel prah. Policija je kraj zavarovala, paket pa bodo prevzeli bombni tehniki specialne enote policije in ga poslali v analizo. V karanteni ni nihče, so sporočili s Policijske uprave Maribor.
Slika je simbolična.
Vir: STA
Danes bosta na mariborskem sodišču Igor Šalamun, atletski trener, in Boris Špes, nekdanji zdravstveni delavec na pljučnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Izrekla se bosta o krivdi, obtožnica pa jima očita neupravičeno proizvodnjo in promet z nedovoljenimi snovmi v športu.
Dopinška afera je znana od lanskega aprila, ko so tako Šalamuna kot Špesa kriminalisti pridržali, nato pa sta bila od letošnjega februarja v hišnem priporu. Najprej sta bili zaslišana pred avstrijsko protidopinško komisijo, kjer ju je Danijela Kuna, hrvaška atletinja, obremenila. Kuna je leta 2017 zmagala na maratonu v Linzu, potem pa je bila na dopinškem testu pozitivna. V preiskavi, v kateri so uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe, so kriminalisti našli darbepoetin, nato pa še druge prepovedane snovi v športu. Obstajal je sum, da je Špes zdravila za prodajo na črnem trgu kradel iz bolnišnice, ob izrednem strokovnem nadzoru v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor niso našli nepravilnosti pri ravnanju z zdravili.
Vir: STA
Predstojnik urgentnega centra Univerzitetnega centra Maribor Roman Košir meni, da je stanje nujne medicinske pomoči katastrofalno ter da primarno zdravstvo poka po šivih, na urgencah je polno bolnikov, ob tem pa so centri kadrovsko in finančno podhranjeni.
Po mnenju Romana Koširja je stanje urgentnih centrov katastrofalno, poročajo na STA, za katero je Košir dal intervju. Ta je bil dolgo let član delovne skupine pri ministrstvu za zdravje za enotno metodologijo organizacije urgentnih centrov. Načrt je bil, da bi satelitski urgentni centri prevzeli vse nujne primere zunaj mest, tako da dežurna služba, ki jo imajo zdravstveni domovi ponoči, ob vikendih in praznikih, ne bi bila več potrebna. Še vedno pa bi zdravstveni domovi imeli v pripravljenosti nujna reševalna vozila in vozila z zdravniku – če bi jih bilo potrebno aktivirati. A ta načrt je po besedah Koširja uresničen le delno. Pravi namreč, da vozijo dvojno zgodbo: “Še vedno imamo okoli 50 zdravstvenih domov, ki so odprti, ker je pač zdravnik v rešilcu tam. Ljudje so razvajeni in se jim je težko peljati 20 kilometrov stran k zdravniku, zato da bi bilo teh zdravnikov ponoči na voljo manj. Ker jih ni treba toliko.”
UKC Maribor.
Da je uresničevanje nujne medicinske pomoči ovirala tudi lokalna politika, so besede Koširja zapisali na STA. Dodal je, da niso za ukinitev reševalnih služb, a da je treba zagotoviti stalno zasedenost mest: “Ker zdaj se dogaja, da ljudje spet pridejo v čakalnico, ko ni nikogar v ambulanti. To je narobe, ker gre lahko za življenje ogrožajoče stanje, oni pa čakajo, da se zdravnik vrne z nujne poti.” Poudaril je, da je dobro, da je dispečerski sistem zaživel, ta bo namreč dal točne podatke, kje je potreben satelitski urgentni center in kje je dovolj reševalno vozilo. Poudaril je tudi, da nikomur ne jemljejo zdravnika.
V Sloveniji imamo zgrajene urgentne centre, razen ljubljanskega in ptujskega. A v vseh je problem naval bolnikov, ki prihajajo tudi zaradi nenujnih težav. Košir je tako izpostavil, da imajo v dežurni službi Zdravstvenega doma Maribor trikrat več bolnikov kot pred desetimi leti, prav tako je tudi v urgentnih ambulantah v UKC Maribor. Velikokrat gre za bolnike z lastnim prevozom, ob tem pa iščejo pomoč, ki bi jo dobili pri osebnem zdravniku. Košir pravi, da so ob anketi ugotovili, da bi polovica teh bolnikov ne hodila k njim, če bi bil zdravstveni sistem drugače zastavljen in normalno funkcioniral in bi pri osebnemu zdravniku prišli na vrsto prej, prav tako pri preiskavah. Težava nastane torej zaradi tega, ker urgentni centri dopolnjujejo luknje pri osnovnem zdravstvu, zato Košir poudarja, da tako ne gre več naprej. Urgentni centri imajo namreč težave pri financah in kadrih. Težave so tudi pri financiranju. Košir je poudaril, da so v sistemu enako plačani “tisti, ki delujemo sredi noči in rešujemo življenja, kot tisti, ki imajo samo izbrane paciente dopoldne. Ali celo manj.” In zato izpostavlja, da je treba spremeniti sistem, a sprememb ni videti. Če se pogleda samo UKC Maribor je v urgentnem centru sistemiziranih 14 mest za urgentne zdravnike, imajo pa jih le štiri. Primanjkuje jim tudi medicinskih sester. Ob tem pa imajo še vedno tudi nedokončano zgodbo z izgradnjo urgence, nimajo npr. urejene pediatrične urgence.
Zaradi vseh težav Košir izpostavlja, da je slovensko zdravstvo potrebno reforme, tako da se bo lahko zagotovilo ustrezno oskrbo na vseh ravneh, tudi na urgenci, kjer je močno čutiti pomanjkanje osebja. Spremembe pa morajo po njegovih besedah biti strokovne, ne pa rezultat politike.
Vir: STA
V Hramu kulture v Selnici ob Dravi so priredili že tradicionalni poklicni sejem z naslovom Spoznavanje poklicev in srednjih šol. Sejem že tradicionalno prirejata selniška in ruška osnovna šola.
Več v prispevku:
