Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Pokrajinski muzej Maribor v petek odpira novo muzejsko trgovino, s katero širi svojo ponudbo in želi v muzejske prostore privabiti več obiskovalcev. Umeščena je znotraj stalne razstave Začetki in po besedah direktorice Mirjane Koren pomeni prvi korak k odpiranju južnega dela gradu v prostor mesta.

Vir: Pokrajinski muzej Maribor

Vir: Pokrajinski muzej Maribor

Medtem ko so imeli doslej v muzeju le majhno prodajno polico v kotu ob blagajni z vstopnicami, so zdaj postavili pravo trgovino, kakršne imajo muzeji po svetu. S tem so celoten vhodni del razširili v notranjost muzeja, saj bo trgovina predstavljala prvo etapo obiska muzeja, zato bo brezplačno na ogled tudi del stalne razstave. S tem želijo ljudi privabiti, da si ogledajo še preostale zbirke.

“Take trgovine na svetu ni. In sicer zato, ker je umeščena v najlepši historični ambient Maribora, v Mariborski grad, ker je nameščena pod freske enega najpomembnejših slovenskih impresionistov Mateja Sternena in ker je nameščena znotraj muzejske razstave,”
je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica.

Vir: Pokrajinski muzej Maribor

Vir: Pokrajinski muzej Maribor

Posebna je tudi ponudba izdelkov v trgovini. “Nismo hoteli biti še ena trgovina s cenenimi izdelki, ampak smo želeli ponuditi izdelke, ki so vezani na naše kraje, na naše ljudi, na območje, ki ga naš muzej pokriva, to so Štajerska, Koroška in Prekmurje,” je še povedala direktorica.

V trgovini so tako po njenih besedah na voljo unikatni in uporabni izdelki, v katerih je sodobno oblikovanje združeno z bogato dediščino lokalnega okolja. Med njimi so replike muzejskih predmetov ali izdelki slovenskih oblikovalcev, ki so navdih zanje našli v muzeju. Poleg klasične ponudbe razglednic, obeskov in lončkov med drugim ponujajo tudi vino, piškote, potico, razvili so tudi lastno grajsko čokolado.

Pri postavitvi trgovine jim je pomagala zunanja sodelavka Nadja Kovše. Kot je povedala, so imeli pri oblikovanju ves čas v mislih, da bo to v prvi vrsti promocijski prostor muzeja in njegovih zbirk. Tudi za glavni simbol trgovine so izbrali muzejski predmet, in sicer pečatnik iz okoli leta 1300.

Trgovino bodo po napovedih nadgrajevali z izobraževalno – promocijskimi dogodki, v katerih bodo mladi kreativni obrtniki predstavljali svoje znanje in izdelke, ki sestavljajo del ponudbe muzejske trgovine. Kasneje bi radi v muzeju postavili še kavarno, a je to odvisno od nadaljevanja obnove gradu, ki je pred leti zastala.

Slovesno odprtje trgovine, ki bo nekakšna uvertura v praznični čas in okrasitev mesta, bo v petek ob 18. uri na Grajskem trgu pred vhodom v trgovino.
Vir: STA

V Varstveno-delovnem centru Polž, enoti Ruše, so minuli petek predstavili projekt Brati, razumeti – lahko branje. Namen tega projekta je pisano besedo predstaviti tudi osebam z duševnimi motnjami.

Več v prispevku:

V Mariboru se lahko tisti, ki jim grozi deložacija in potrebujejo pri tem pomoč in podporo, obrnejo na Kralje ulice, ki imajo mariborski sedež v Preradovičevi ulici 17 a, v drugem nadstropju. Tam izvajajo tudi popoldanske aktivnosti za pomoč in svetovanje posameznikom pri reševanju drugih problemov, imajo skupino za pomoč ženskam ter aktivnosti za otroke in mladostnike v stiski.

Sodelavka projekta Kralji Ulice Jana Bedrač v programu Preprečevanje deložacij in krepitev moči za ohranjanje obstoječih nastanitev pravi, da je njihov program sestavljen iz dveh delov. V prvem delu k njim napoti osebe Javni medobčinski stanovanjski sklad, za katere ta oceni, da bi pri njih bila potreba po vključitvi strokovnih delavcev programa na terenu.

Ne nazadnje pomagajo tudi osamljenim posameznikom, ki se zaradi socialne stiske zapirajo vase in v stanovanje ter imajo zaradi tega težave pri vključevanju v družbo. Drugi del pa obsega preventivno skupnostno delo, ki ga izvajajo prav tako v svojih prostorih na Preradovičevi 17 a, v drugem nadstropju. To je namenjeno predvsem stanovalcem Preradovičeve in Murkove ulice. V tem delu imajo organizirane aktivnosti večinoma za otroke in mladostnike, velik del pa je namenjen tudi svetovanju posameznikom, ki kakršno koli pomoč potrebujejo.Tako imajo organizirano tudi skupino za pomoč ženskam, ker se je izkazalo, da jo v tem delu potrebujejo. Na sedežu pomagajo tudi nepismenim ljudem, ki jim pomagajo pri branju in sestavljanju dopisov.

Pri mariborskih Kraljev ulice je zdaj zaposlenih pet oseb, Bojan Kuljanac, vodja Društva Kralji ulice, meni, da delo teče tekoče, obenem pa opažajo, da se odpira še veliko področij, kjer bi lahko pomagali. Od vzpostavljanja dnevnega centra do nastanitev s posteljami, kot bi jih morala imeti vsa večja mesta.

Kuljanac ob tem poudarja, da je pomembno, da razne organizacije med seboj sodelujejo, predvsem tiste, ki z brezdomci že delajo, in si tako razdelijo delo.

Elektro Maribor obvešča uporabnike električne energije, da bodo brez električne napetosti na območju naslednjih transformatorskih postaj:

Sobota, 23.11.2019:

LIMBUŠ 3: med 8. in 9. uro ter med 14. in 16. uro.

Podrobnejše informacije in morebitni preklici napovedanih izklopov so na spletni strani www.elektro-maribor.si.

V tokratni oddaji V Mariboru je voditelj Andrej Okreša povabil predstavnike vinsko kulinarično turistične ponudnike v Mariboru in okolici. Spregovorili so o tem, kaj Maribor in Slovenija ponujata, kaj bi lahko, kako dobro vino imamo, zakaj smo kritični do nas samih in kaj želijo gosti ter kdo so gosti na mariborskem območju. Gosti iz Vinskih brbončic, Sončnega raja, društva vinskih svetovalcev, slovenska vinska kraljica in Turistične kmetije Protner so delili z nami veliko zanimivosti.

Na nedavni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor so svetniki največ razprave namenili sprejetju odloka o komunalnem prispevku, ki bi pomenil zviševanje komunalnega prispevka, dotaknili pa so se še nekaj drugih tem.

Na seji so namreč govorili še o zvišanju cen za pomoč na domu, katerega breme prevzema na svoja pleča Mestna občina Maribor. Potrdili so tudi odgovornega urednika občinskega časopisa Dejana Pušenjaka ter pet članov uredniškega odbora. Zdenka Križanič kot šesta predlagana članica je odstopila. Nekaj razprave pa je povzročil tudi predlog Kviaza, da Igorja Jurišiča imenujejo v svet javnega zavoda Mladinskega kulturnega centra Maribor, čeprav je ta na njegovi plačilni listi.

Več v prispevku:

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Mariborski mestni svetniki potrdili zvišanje cene komunalnega prispevka za hiše
2. Ptujski svetniki potrdili projekt obnove stare steklarske delavnice in Vrazovega trga
3. Minister za zdravje Ptujčanom zagotovil skorajšnji začetek gradnje urgence
4. Mariborska občina v nakup prostorov tržnice in garažne hiše
5. Deseti Kulturni večer invalidov Mestne občine Maribor
6. Z dražbo umetniških del do sredstev za projekte selniške osnovne šole
7. Učenci slivniške osnovne šole pripravljali tradicionalni slovenski zajtrk
8. V Varstveno-delovnem centru Polž, enoti Ruše predstavili projekt Brati, razumeti – lahko branje

Prebivalci Radvanja so ogorčeni nad prioritetami župana Saše Arsenoviča, ki se mu zdi pomembneje pod nujno kupiti gostilno Pri treh ribnikih, kot da bi za ta denar uredil problem z odpadnimi vodami, ki pa pesti Radvanjčane že leta in, kot kaže, bodo na to čakali še leta, saj je vrsta Arsenovičevih projektov vse daljša.

Tako se že uresničuje ureditev trškega jedra in Koroške ceste pred Hotelom Maribor, napovedan je nakup gostilne Pri treh ribnikih, mestne tržnice, govori se o nakupu prostorov Kina Union (stavba RTS), pred časom pa so bili napovedani tudi novi mostovi čez reko Dravo.

Radvanjčani začudeni in ogorčeni

Radvanjčani se tem prioritetam čudijo in se sprašujejo, čemu Občina in župan Saša Arsenovič bolj ažurno ne pristopita k reševanju njihovega problema, saj bi bilo pričakovati, da bo Občina v 21. stoletju najprej poskrbela za osnovne komunalne težave mesta in šele na to zapravljala denar v nadstandardne projekte.

Eden od prebivalcev Radvanja je izpostavil, da ves čas plačuje po 25 evrov, a da je vse “fsrano”. Pokazal nam je, da naj gremo samo malo naprej po cesti in bomo videli, da je res vse umazano.

Kar pa se tiče prioritetnega vrstnega reda, pa se vsi sogovorniki strinjajo, da bi morali prej rešiti dolgoletni problem odvodnjavanja meteornih voda in slabega kanalizacijskega sistema. Prvi sogovornik tako pravi, da je treba najprej to rešiti, ne pa kupovati gostilne, ki jih je po njegovem mnenju že dovolj.

Da je urejanje kanalizacije in odvodnjavanja meteornih voda za dobro vseh ljudi, nakup gostilne pa bolj v županovem lastnem interesu, meni ena od prebivalk Radvanja. Tudi ona meni, da bi se morali odvodnjavanja meteornih voda lotiti prioritetno in pomagati ljudem pri tem.

Da je nakup gostišča Pri treh ribnikih absurden in nekaj nenormalnega, pa meni še Radvanjčan, češ da na Občini že dolgo obljubljajo ureditev stadiona in mnogo drugih stvari: “Občina zmeraj pravi, da nima denarja, ko je treba kak poseg narediti, oni nimajo denarja. A dobiš položnico, če ne plačaš, potem kazen.” Taisti Radvanjčan še meni, da je županov plan nakupa gostilne nekaj nenormalnega.

Predsednik MČ Radvanje podpira sokrajane

Radvanjčane podpira predsednik Mestne četrti Radvanja Rajko Kotnik, ki nam je povedal, da imajo za jutri, v četrtek, ob 17.30 v prostorih MČ Radvanje sklicano izredno sejo MČ Radvanje, na kateri bodo skušali predstaviti svoj problem in kako ga rešiti.  “Jaz mislim, da bi morala biti ena izmed prioritet, če ne kar prva, urejena komunalna infrastruktura, ker je šele to osnova za kakršne koli nadaljnje aktivnosti na področju poseganja v prostor,” meni Kotnik o županovih prioritetah in dodaja, da je nakup gostilne in drugačna prioriteta “skrajno zgrešena poteza, ki ji sledijo občinski veljaki.”

Župan odgovarja, ne gre vse naenkrat

Župan pa meni, da se dela na vseh projektih, da se pač ene stvari prej “poklopijo”, “drugače bi bil jaz pač čarovnik Baltazar.”

In medtem, ko župan dela kljukice pri gostinskem projektu, postajajo Radvanjčani vse bolj odločni, da bo treba najprej rešiti njihov problem, saj se tiče vsega mesta, ne samo njihove četrti.

V Mestni občini Ptuj je danes za en dan prevzela županovanje mini županja Sara Desku, ki ji je županja MO Ptuj, Nuška Gajšek simbolično predala dnevne posle. 

Vir: MO Ptuj

Vir: MO Ptuj

Mini županja je nato županji predstavila ideje, predloge in mnenja otrok, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Skupaj sta si ogledali območje ureditve mestne tržnice, nato pa obiskali Bistro Lük, kjer sta v sproščen vzdušju spregovorili o idejah in dogodkih ter vsebinah, ki bi jih lahko umestili na prenovljeni mestni tržnici. “Res si prizadevamo, da smo otrokom prijazno mesto. Po predlogih in pohvalah otrok ptujskih osnovnih šol, ki sem jih danes prejela iz rok mini županje, mislim, da smo na dobri poti, da to ime upravičimo. To kaže na to, da so otroci res vpeti v to okolje, da si želijo soustvarjati. Želijo si več košev za smeti, več zelenja, dreves, igral, kakšen fitnes na prostem, pa tudi konkretne infrastrukturne projekte, kot je obnovitev gradu Turnišče in nove dvorane, telovadnice, šolske jedilnice. In ko človek prebira te njihove ideje, misli, vidi, da imamo dober podmladek, na katerem bomo morali trdo delati, da bo naš Ptuj prosperiral tudi v tej smeri in da bomo na mlade, tako kot smo danes ponosni nanje, lahko ponosni nanje tudi, ko bodo odrasli in bodo sami sprejemali tovrstne odločitve,” je povedala Gajškova. Mini županja Sara Desku pa je dejala, da je delovni dan bil zelo dobra izkušnja. “Spoznala in videla sem, kaj županja počne za zaprtimi vrati svoje pisarne. Ogledali smo si novo tržnico, arheolog nam je predstavil najdbe na območju nove tržnice, županji pa sem predala tudi pobude, predloge in zahvale. Predlagali smo prostor za druženje otrok. Odkar je Ptuj otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto, se otroci v tem mestu počutijo bolj domače. Dali pa smo tudi pobude za parke, več dogajanja v mestu, delavnice in čistočo, dali smo pohvalo za ukinitev ognjemeta in prenovo tržnice,” je dodala.

Združenje splošnih knjižnic je danes na osrednji nacionalni prireditvi ob dnevu splošnih knjižnic, ki je potekala v Mariboru, podelilo priznanja za najboljše projekte splošnih knjižnic v letošnjem letu. Prejeli sta ju Mariborska knjižnica in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja iz Tržiča.

Mariborska knjižnica je priznanje prejela za projekt Hokejska bralna postava, ki na inovativen način združuje dva svetova, knjižnice in hokejsko ekipo, ob tem pa nagovarja specifično ciljno skupino mladih športnikov in staršev v obdobju, ko obisk mladih v knjižnicah upada.

Tržiška knjižnica pa je s projektom Digitalno=realno=normalno stopila izven običajnih okvirov s festivalom o novih digitalnih orodjih, s katerim je približala digitalno prihodnost več kot 300 obiskovalcem festivala in celotni lokalni skupnosti.

S priznanji nagradimo inovativnost v knjižnicah in spodbujamo naše sodelavce, da uresničujejo projekte, ki približujejo knjižnice ljudem in sodobnemu času,” je na podelitvi izpostavila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Podelitev nagrad knjižnicam običajno poteka v prostorih knjižnice, tokrat pa so jo organizirali v dvorani Instituta informacijskih znanosti (IZUM), ki je po besedah Horženove pomembna ustanova za razvoj znanja. “S tem želimo poudariti pomembnost povezovanja kulturnih in drugih institucij v lokalnih okoljih in nacionalno. Skupaj imamo odgovornost, poslanstvo in aktivno vlogo, da s svojimi storitvami prispevamo k boljši družbi, tako da razvijamo tehnologije, zbirke, znanje, dostopnost, možnosti za vse generacije. Hkrati pa s tem podpiramo projekt prenove knjižnice v Mariboru,” je dejala.

mariborska knjižnica

V ospredju znova agonija osrednje enote Mariborske knjižnice

Agonija osrednje enote Mariborske knjižnice po besedah direktorice Dragice Turjak traja že več kot desetletje, časa za odlašanje pa ni več. “Knjižnica potrebuje primerne prostore, da bomo lahko razvijali inovativne projekte za ljudi in da se bodo občani v knjižnici dobro počutili. To je namreč bistvo in poslanstvo knjižnic. In ponosni smo na nagrado – strokovna priznanja vedno veliko štejejo,” je poudarila.

Slovenske splošne knjižnice so s svojimi storitvami ena najpomembnejših mrež v sistemu vrednot, je izpostavil Marjan Gujtman z ministrstva za kulturo. “Z bogatimi izkušnjami obvladovanja informacij in kritičnim pristopom k zbiranju, urejanju, analizi in uporabi podatkov lahko knjižnice pomembno prispevajo k boljšemu življenju sedanjih in bodočih generacij ter k ohranjanju življenjskega okolja. Ker so bile splošne knjižnice vedno družbeno odgovorne ustanove, ne dvomim, da k temu ne bi bile usmerjene tudi v prihodnosti,” je dejal.

Teden splošnih knjižnic poteka med 18. in 22. novembrom v vseh 58 splošnih knjižnicah po Sloveniji. V tem času pripravijo različne dogodke, s katerimi vabijo k obisku vse generacije. V ponedeljek so v knjižnicah potekali dogodki z ekološko noto, v torek so se obiskovalci seznanjali z različnimi informacijskimi viri, storitvami in gosti, danes poteka osrednje praznovanje splošnih knjižnic, v četrtek bodo knjižnice svoje obiskovalce osveščale o pravici vedeti kot osnovni pravici dostopa do znanja in informacij, v petek pa bodo ob dnevu zelenih knjig obiskovalci brali knjige obarvane z zeleno barvo ali vsebino.

VIR: STA

V torek, 12. novembra so se dijaki pod strokovnim mentorstvom udeležili 66. gostinsko turističnega zbora (GTZ), ki je potekal v Ljubljani. Gre za strokovno tekmovanje s področja gostinstva, hotelirstva in turizma, ki so tokrat potekala v Grand hotelu Union, mariborski dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem (SŠGT) Maribor, pa so dosegli odlične rezultate.

Vir: SŠGT Maribor

Vir: SŠGT Maribor


Dijaki srednjih šol za gostinstvo in turizem so sodelovali na različnih področjih in dosegli zavidljive rezultate.

Ekipno tekmovanje – strežba: dijaki Žan Čuš, Patrik Kolar, Martina Kovačič, mentor Matej Arnuga. Zlato priznanje in srebrna medalja

Ekipno tekmovanje – kuharstvo: dijaki Leon Breznik, Luka Janžekovič, Lan Verko, mentor Tomislav Podhraški. Bronasto priznanje.

Ekipno tekmovanje – turizem: dijaki Mitja Lugarič, Nena Kovačič, Laura Skledar, mentor Andrej Purgaj. Zlato priznanje in bronasta medalja.

“Dijak Rene Mageš se je pod strokovnim mentorstvom Borisa Korošca udeležil individualnega tekmovanja v pripravi in postrežbi kave in tako uspešno zastopal ime naše šole. Dijaki, ki so tekmovali v različnih kategorijah, so v skupnem seštevku dosegli lepo število točk, in tako je Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, dosegla drugo mesto. Dijaki so s svojim suverenim nastopom zastopali barve šole in ponosni smo na njihov uspeh, zato iskrene čestitke tako dijakom kot tudi mentorjem,” sta sporočila profesorja na SŠGT Maribor Bojana Korez in Matej Arnuga. 

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je z izvajanjem sanacijskega programa uspel splezati iz rdečih številk. Poročilo o poslovanju v obdobju od januarja do septembra letos, ki ga je na današnji seji obravnaval svet zavoda, izkazuje 318.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, kar pomeni, da prvič po letu 2015 poslujejo pozitivno.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Medtem ko so v prvi polovici letošnjega leta še izkazovali nekaj več kot 214.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki, so zdaj v plusu in podobno pričakujejo tudi ob koncu leta. “Pričakujemo, da bomo leto zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki. To nakazuje tudi poslovanje v oktobru,” je članom sveta zavoda pojasnila vodja finančno-računovodske službe Suzana Kranjc.

Sanacijski program, ki so ga začeli izvajati lani, je letos prinesel za nekaj manj kot 3,5 milijona evrov učinkov. Do konca leta so si zastavili za skupno 4,4 milijona evrov sanacijskih učinkov, pri čemer je po navedbah Kranjčeve treba upoštevati, da so učinki nekaterih ukrepov predvideni šele ob koncu leta.

Uravnoteženo poslovanje so lani ob sprejemu sanacijskega programa pričakovali šele v letu 2020, zato so z letošnjimi rezultati zelo zadovoljni. “Račune plačujemo v zakonskem roku, dolgov nimamo, likvidnost je zelo dobra,” je dejal direktor Vojko Flis.

Predsednik sveta zavoda Ljubo Germič je ponovno opozoril, da večina sanacijskih učinkov izhaja iz novih plačljivih in dodatnih programov, zato je njihov dolgoročni učinek vprašljiv, manj pa je učinkov na področju izboljšanja notranjih procesov v zavodu. Tu vidi še kar nekaj rezerv.

Več članov sveta zavoda je zmotilo tudi zviševanje stroškov za najem medicinske opreme. Flis je pojasnil, da gre za ugodnejšo varianto od nakupa opreme, saj jo je mogoče po nekaj letih, ko zastara, nadomestiti z novo. “Nam se zdi to absolutno smiselno, ker želimo bolnikom nuditi sodobne načine in oblike zdravljenja in ker smo že pred dvema letoma povedali, da imamo 90-odstotno iztrošeno opremo,” je poudaril.

Po njegovih besedah tu ne gre za visoke zneske: “Pri 220 milijonov evrov visokem proračunu damo za to 300.000 evrov na letni ravni.” Germič pa je opozoril, da so zneski na mesečni ravni morda nizki, a je dejstvo, da se z njimi bremeni proračune za več prihodnjih let. “Današnji ukrep ima lahko posledice čez nekaj let,” je dejal.

Kot primer je navedel pogodbo iz leta 2005, s katero je UKC Maribor v zameno za izgradnjo garažne hiše predal upravljanje parkirišč zasebniku. To velja tudi za odprta parkirišča znotraj kompleksa kliničnega centra, kjer ne le da zasebnik pobira od občanov visoko parkirnino, ampak zanje tudi ne plačuje najemnine, stroške njihovega čiščenja pa plačuje UKC Maribor.

“Gre za oškodovanje javnega premoženja. Za ta parkirišča bi lahko dobili najmanj 100.000 evrov letno,” je opozorila članica sveta zavoda Stanka Naterer.

Flis je pojasnil, da zadevo rešujejo po pravni poti, zaenkrat pa ne morejo ničesar spremeniti, saj se “najemnik” parkirišč sklicuje na omenjeno pogodbo, v kateri je dobil parkirišča v brezplačno upravljanje. Kot izhaja iz gradiva za današnjo sejo sveta zavoda, je pooblaščena odvetniška pisarna konec avgusta letos vložila tožbo zaradi plačila iz naslova odškodninske odgovornosti v višini nekaj manj kot 67.000 evrov zoper odvetnika, ki je zastopal UKC Maribor v zadevi garažna hiša, in zoper zavarovalnico, pri kateri je imel odvetnik zavarovano profesionalno odgovornost.

Člane sveta zavoda je danes zanimala tudi uresničitev napovedi Flisa za skupna naročila zdravil s kliničnim centrom v avstrijskem Gradcu. Pomočnica direktorja za nabavo Karin Jurše je pojasnila, da bo to težko uresničiti, saj imajo tam vzpostavljeno skupno službo za nabave na regionalni ravni.
Vir: STA

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je z izvajanjem sanacijskega programa uspel splezati iz rdečih številk. Poročilo o poslovanju v obdobju od januarja do septembra letos, ki ga je na današnji seji obravnaval svet zavoda, izkazuje 318.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, kar pomeni, da prvič po letu 2015 poslujejo pozitivno.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Medtem ko so v prvi polovici letošnjega leta še izkazovali nekaj več kot 214.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki, so zdaj v plusu in podobno pričakujejo tudi ob koncu leta. “Pričakujemo, da bomo leto zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki. To nakazuje tudi poslovanje v oktobru,” je članom sveta zavoda pojasnila vodja finančno-računovodske službe Suzana Kranjc.

Sanacijski program, ki so ga začeli izvajati lani, je letos prinesel za nekaj manj kot 3,5 milijona evrov učinkov. Do konca leta so si zastavili za skupno 4,4 milijona evrov sanacijskih učinkov, pri čemer je po navedbah Kranjčeve treba upoštevati, da so učinki nekaterih ukrepov predvideni šele ob koncu leta.

Uravnoteženo poslovanje so lani ob sprejemu sanacijskega programa pričakovali šele v letu 2020, zato so z letošnjimi rezultati zelo zadovoljni. “Račune plačujemo v zakonskem roku, dolgov nimamo, likvidnost je zelo dobra,” je dejal direktor Vojko Flis.

Predsednik sveta zavoda Ljubo Germič je ponovno opozoril, da večina sanacijskih učinkov izhaja iz novih plačljivih in dodatnih programov, zato je njihov dolgoročni učinek vprašljiv, manj pa je učinkov na področju izboljšanja notranjih procesov v zavodu. Tu vidi še kar nekaj rezerv.

Več članov sveta zavoda je zmotilo tudi zviševanje stroškov za najem medicinske opreme. Flis je pojasnil, da gre za ugodnejšo varianto od nakupa opreme, saj jo je mogoče po nekaj letih, ko zastara, nadomestiti z novo. “Nam se zdi to absolutno smiselno, ker želimo bolnikom nuditi sodobne načine in oblike zdravljenja in ker smo že pred dvema letoma povedali, da imamo 90-odstotno iztrošeno opremo,” je poudaril.

Po njegovih besedah tu ne gre za visoke zneske: “Pri 220 milijonov evrov visokem proračunu damo za to 300.000 evrov na letni ravni.” Germič pa je opozoril, da so zneski na mesečni ravni morda nizki, a je dejstvo, da se z njimi bremeni proračune za več prihodnjih let. “Današnji ukrep ima lahko posledice čez nekaj let,” je dejal.

Kot primer je navedel pogodbo iz leta 2005, s katero je UKC Maribor v zameno za izgradnjo garažne hiše predal upravljanje parkirišč zasebniku. To velja tudi za odprta parkirišča znotraj kompleksa kliničnega centra, kjer ne le da zasebnik pobira od občanov visoko parkirnino, ampak zanje tudi ne plačuje najemnine, stroške njihovega čiščenja pa plačuje UKC Maribor.

“Gre za oškodovanje javnega premoženja. Za ta parkirišča bi lahko dobili najmanj 100.000 evrov letno,” je opozorila članica sveta zavoda Stanka Naterer.

Flis je pojasnil, da zadevo rešujejo po pravni poti, zaenkrat pa ne morejo ničesar spremeniti, saj se “najemnik” parkirišč sklicuje na omenjeno pogodbo, v kateri je dobil parkirišča v brezplačno upravljanje. Kot izhaja iz gradiva za današnjo sejo sveta zavoda, je pooblaščena odvetniška pisarna konec avgusta letos vložila tožbo zaradi plačila iz naslova odškodninske odgovornosti v višini nekaj manj kot 67.000 evrov zoper odvetnika, ki je zastopal UKC Maribor v zadevi garažna hiša, in zoper zavarovalnico, pri kateri je imel odvetnik zavarovano profesionalno odgovornost.

Člane sveta zavoda je danes zanimala tudi uresničitev napovedi Flisa za skupna naročila zdravil s kliničnim centrom v avstrijskem Gradcu. Pomočnica direktorja za nabavo Karin Jurše je pojasnila, da bo to težko uresničiti, saj imajo tam vzpostavljeno skupno službo za nabave na regionalni ravni.
Vir: STA

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor sporočajo, da so zaradi epidemiološke situacije obiski na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja do nadaljnjega omejeni zgolj na eno zdravo osebo.

ukc

Ob tem prosijo za razumevanje.

Lidija Mirnik Divjak je naslovila na šolskega ministra poslansko vprašanje za reševanje problema sedmih mariborskih šol brez telovadnice. Minister Jernej Pikalo je obljubil sestanek v Mariboru z vsemi vpletenimi. Ministrstvo za šolstvo pa na vprašanja šol pravi, da o sestanku ne ve nič.

Mariborska poslanka Lidija Mirnik Divjak se je v v Državnem zboru zavzela za sedem mariborskih srednjih šol, ki nimajo urejene svoje telovadnice in so morale dolga leta najemati prostore Športnih objektov Maribor, zdaj pa nimajo več sredstev za plačevanje (višje) najemnine. Ministrstvo za šolstvo te najemnine ni več plačevalo, šole pa nimajo dovolj svojega denarja. Poročali smo že o sporu sedmih srednjih šol iz Maribora s Športnimi objekti Maribor, Mestno občino Maribor in ministrstvom za šolstvo. To najemnine za dvorane, s katerimi upravljajo Športni objekti Maribor, že nekaj let ne plačuje, tako so morale šole iz enotne vreče plačevati 12 evrov na šolsko uro same. Novembra pa so po vseh pogajanjih Športni objekti Maribor ceno najema dvignili z 12 na skoraj 18 evrov na uro, češ da imajo prevelike izgube in si ob začetku kurilne sezone ne morejo privoščiti dodatnih izgub. Ministrstvo za šolstvo kot ustanovitelj srednjih šol pa je, po besedah Nadje Jager Popovič, ravnateljice Srednje šole za oblikovanje Maribor in predstavnice vseh šestih vpletenih srednjih šol, dvignilo roke od problema.

Dvorana Tabor

Divjak Mirnikova naslovila poslansko vprašanje za ministra za šolstvo

Zdaj pa se je mariborska poslanka Lidija Divjak Mirnik (PS LMŠ) v Državnem zboru zavzela za dijake, ki pozimi vendarle ne morejo telovaditi na prostem, v snegu, dežju in mrazu, ter za srednje šole, češ, da je treba poiskati rešitev. v Državnem zboru je naslovila vprašanje na ministra za šolstvo z besedami, da je “ustanoviteljica srednje šole država, državni organi so ministrstva in posledično Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vsaka srednja šola prejme finančna sredstva, ki morajo zadostovati za izvajanje potrjenih vzgojno-izobraževalnih programov, hkrati stremeti k napredku, k strokovnosti in seveda tudi h kvaliteti. Finančna sredstva se zagotavljajo za plače zaposlenih, nadomeščanja, vzdrževanje, materialne stroške, nakupe opreme, licenc, izobraževanja za učitelje, vodenja takšnih in drugačnih podatkovnih baz in tako naprej. Težava nastane, ko finančna sredstva za posamezne šole ne zadoščajo za izvajanje potrjenih vzgojno-izobraževalnih programov in z njimi povezanimi stroški.” Nato je opozorila na problem teh sedmih srednjih šol iz Maribora, ki ne morejo izvajati pouka športne vzgoje zaradi dviga najemnin: “Zato vas, spoštovani minister, sprašujem, zakaj ministrstvo ne financira stroškov izvajanja obveznega programa športne vzgoje in zagotavljanja osnovnih pogojev za delo ter s tem deprivilegira šole, ki ne razpolagajo s primernimi prostori za športno vzgojo, v odnosu do tistih, ki to možnost imajo? In posledično, zakaj MIZŠ prelaga to odgovornost vsakoletnih pogajanj na ravnatelje, saj sami pravzaprav na ceno najema pravzaprav nimajo nobenega vpliva? – na ceno najemov ustreznih prostorov, seveda.”

Minister napovedal sestanek, a šole še vedno niso obveščene o tem

Minister Pikalo je Divjak Mirnikovi tudi povedal, da so z MO Maribor v kontaktu in da bodo imeli nov, dodaten sestanek o tem problemu, da pa so “na zadnjem sestanku, ki smo ga imeli, tudi Mestna občina Maribor ta problem iznesla, in tudi dobili smo njihov dopis, kaj je razlog povišane cene, kot sem rekel, več kot 50 % cene najema telovadnic.” Izpostavil je tudi, da so mu ravnatelji rekli, da je tolikšno povišanje najemnine preveliko in “če kaj, potem bomo na naslednjem sestanku morali ugotoviti, prvič, kaj so razlogi za to, in drugič, kako modalitete izpeljati zato, da bomo še naprej dobro sobivali.” A Jager Popovičeva opozarja, da so se tudi sami ponovno obrnili na pristojne na ministrstvu za šolstvo, od koder so jih sporočili, da nič ne vedo o sestanku. Ko jih je seznanila z magnetogramom pogovora med Divjak Mirnikovo in Pikalom, pa je komunikacija s strani ministrstva ponovno zamrla. Zdaj spet čakajo.

Športni objekti Dvorana Tabor

Šole niso v enakem položaju z drugimi šolami

Divjak Mirnikova je od Pikala želela še dodatna pojasnila, predvsem v zvezi z uravnilovkami po MOFAS, saj šole po Sloveniji niso v enakem položaju: “V tem trenutku imamo problem, da 4000 dijakov sedmih srednjih mariborskih šol nima kje izvajati te telovadbe, zima se približuje in verjetno bo tu neko rešitev potrebno najti. Zato bi vas jaz na tem mestu prosila, da še mogoče vi kot minister enkrat skličete sestanek, na njega povabite vse udeležence, se pravi tako ravnatelje srednjih šol kot Mestno občino Maribor in pri vas tiste odgovorne, ki jim morajo za to odgovarjati in poskušate najti neko rešitev. Rešitev bi lahko tudi bila, da mogoče vsak malce popusti, vsak mogoče tudi pogleda, če ima še kje kakšne prihranke in na ta način najdemo optimalno rešitev za vseh 4000 dijakov. Meni se zdi grozno, da se v 21. stoletju moramo pogovarjati o tem, da bodo dijaki imeli kje na toplem telovaditi.” Minister Pikalo ji je zatrdil, da dijaki ne bodo ostali na mrzlem, da pa se po vseh sestankih oziroma poskusih sestankov zdaj dogovarjajo z MO Maribor in da se bo treba dogovoriti o realni ceni: “Zato ker (velja) tudi za tiste objekte, ki jih ima v lasti Mestna občina Maribor, so dopoldne včasih v veliki meri prazni in jim z našim poukom, torej s poukom srednjih šol zagotavljamo tudi dodaten vir prihodkov. Tako, da to naj bo jasno.”

Športni objekti Maribor Dvorana Tabor

Šole lahko zaprosijo za sofinanciranje šele po nastanku stroška

Minister za šolstvo Jernej Pikalo je po neposrednem vprašanju odgovoril, da je “Mestna občina Maribor predlagala srednjim šolam, ki uporabljajo telovadnice v Mariboru, povišane najemnine, ki – če so moji podatki točni – je za več kot 50 % povišanje najemnine. In potem, seveda, je nastal problem, ker bi to zadevo bilo treba rešit vnaprej in ta podatek je pomemben, torej, da bi bilo treba zadevo rešit vnaprej in ne kasneje. Zakaj? Zato ker, mi imamo že od leta 2013 uveden sistem, ki se imenuje MOFAS in je sistem financiranja srednjih šol, kjer se cena posameznega programa izračuna na dijaka.” Šole dobijo denar v enem delu, v celoti in ga uporabijo za različne namene, tako da s temi sredstvi razporejajo v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti in predpisi. Ravnatelji pa morajo s tem denarjem ravnati odgovorno. Minister Pikalo je še povedal, da so ravnatelji tudi tisti, ki najbolj poznajo lokalno okolje. Zato ker cene najema v posamičnih objektih, “ki jih uporabljajo – v tem primeru telovadnic – so v veliki meri odvisne tudi od posameznega okolja in ravnatelji, dobesedno, najbolje vedo, kdaj in kaj, kakšen strošek je opravičljiv.” Potrdil je, da lahko pride do tega, da ravnatelji ne uspejo pokriti vseh stroškov, kot se je zgodilo tudi v tem primeru. Da pa lahko “zaprosijo za dodatno financiranje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, redno »dofinancira« posamezne šole. Pač, znajdejo se v takih ali drugačnih finančnih situacijah, zaradi tega, ali imajo premalo dijakov, ali so neki specifični stroški višji in tako naprej. Ampak to ministrstvo počne po nastanku stroška, ne vnaprej.”

Vsako leto v mesecu novembru se starejši občani in občanke Občine Vuzenica zberejo v dvorani gasilskega doma Vuzenica, kjer se ponovno srečajo in družijo.

72820087_426342684718439_1375098290223185920_n

Člani in članice Društva invalidov in upokojencev se vsako leto udeležijo tradicionalnega srečanja v dvorani gasilskega društva. Srečanje jim omogoči Občina Vuzenica. Na tokratnem srečanju so pozdravili 36 novih članov, ki so v tem letu dopolnili 70 let in tako postali člani Društva upokojencev.

Na včerajšnji strokovni konferenci o novi perspektivi rabe vode v turizmu in gostinstvu Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor in Zavoda za inovativnost so strokovnjaki spregovorili o odgovornem ravnanju s pitno vodo ter perspektivah trženja pitne vode iz pipe v gostinstvu in turizmu. V Sloveniji namreč do zdaj še ni enotnega trženja pitne vode iz pipe in hkrati čim bolj odgovornega ravnanja z vodo, za kar se zavzemajo tudi strokovnjaki, ki so bili na konferenci.

Ravnanje s pitno vodo namreč zahteva odgovornejši pristop tudi v turizmu, na kar so opozorili na konferenci. Partnerja v evropskem projektu Flagship Products, Zavod za inovativnost in podjetništvo ter Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor v sodelovanju s Sekcijo za gostinstvo in turizem pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor sta prav zaradi tega pripravila omenjeno konferenco, na kateri so svoje ugotovitve in poglede predstavili Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem iz Obrtno-podjetniške zbornice, ki je govoril o postrežnini in načinu ravnanja z vodo v gostinskih lokalih; Danilo Burnač, direktor podjetja Mariborski vodovod, ki je predstavil kakovost mariborske vode in projekt Kapljica, ter Marko Kac iz zavoda za inovativnost, ki je predstavil vodo kot vodilni produkt v turizmu in gostinstvu.

Fotografija je simbolična

Fotografija je simbolična

Marko Kac iz Zavoda za inovativnost je izpostavil, da želijo poudariti pravi pomen vode, ki je vir življenja, in kot tako jo želijo tudi pozicionirati. In če smo v turizmu že znali pozicionirati mineralno in termalno vodo, ima pitna voda še veliko izzivov. In zaradi tega želijo pri gostincih in v turizmu doseči, da postanejo ambasadorji ustrezne, odgovorne rabe pitne vode. Njegova izjava je v posnetku:

Da je treba z vodo res odgovorno ravnati, se zavedajo tudi pri Mariborskem vodovodu, kjer se trudijo stopiti tudi iz okvirjev. Kot pravi direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač bi lahko Slovenija iz te naravne surovine v turizmu iztržila več. “Na pipi imamo kvalitetno pitno vodo in seveda bi bilo primerno, tudi zaradi zdravja in tudi zaradi razvoja turizma, da to temo primerno propagiramo.” Izjava je v posnetku:

Predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem iz Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar pa je dejal, da slovenska gastronomija doživlja razcvet, prihodnje leto bomo evropska gastronomska regija, zato se je treba truditi za ekološko pridelavi surovin, ob tem pa vključiti tudi pitno vodo. To pa pomeni: manj plastenk vode v lokalih in več pitne vode iz pipe. Poudarja, da ne gre zgolj za zaračunavanje vode iz pipe, ampak za gastronomsko ponudbo. Njegova izjava je v posnetku.

Janja Viher, prav tako iz Sekcije za gostinstvo in turizem Obrtno-podjetniške zbornice pa pravi, da Obrtno-podjetniška zbornica Maribor že dlje časa z zaskrbljenostjo spremlja, kako v lokalih uporabljajo pitno vodo, jo strežejo in na kak način to računajo. Radi bi imeli poenoten pristop pri temu, zato so tudi sklicali konferenco, kot enega izmed korakov k poenotenju.

Izziv odgovorne rabe vode je sicer pomemben vidik projekta Flagship Products, ki je financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Avstrija 2014-2020. Eden ključnih ciljev projekta je v kombinaciji z vodilnimi produkti razviti nove turistične ponudbe in s tem ustvariti izjemna počitniška doživetja, ki jih druga območja ne bodo mogla kopirati. Predvideni rezultati projekta so krepitev ozaveščenosti o regionalnih posebnostih, nova sodelovanja, novi moduli usposabljanja, nove ponudbe produktov in doživetij v povezavi z vodilnimi produkti in zlasti novi turistični obiskovalci regije.

Na mariborski Osnovni šoli Toneta Čufarja so nedavno pripravili mednarodno likovno delavnico s tehnikami, ki jih sicer osnovnošolci po šolah ne spoznavajo. Urili so se lahko v globokem tisku in sitotisku.

Če so mestni svetniki MO Maribor še sprejeli predlog, da bi kot odgovorni urednik občinskega časopisa v nastajanju nastopil Dejan Pušenjak, pa ni šlo brez razprave in očitkov pri imenovanju uredniškega odbora. Proti imenovanju sebe kot članice uredniškega odbora je bila namreč Zdenka Križanič iz Liste Andreja Fištravca, torej županove opozicije, in še pred glasovanjem o potrditvi uredniškega odbora odstopila kot kandidatka.

Poleg Zdenke Križanič so bili še predlagani člani Zora A. Jurič, Pavlina Japelj, Nino Flisar, Peter Simonič in Jelka Vrečko. Križaničeva pa je še pred glasovanjem v razpravi povedala, da odstopa kot kandidatka, ker se ji zdi, da gre za politično in nehigienično dejanje predlagatelja župana, saj je sama glasovala proti ustanovitvi občinskega časopisa in da zaradi tega ne more zdaj biti v uredniškem odboru, kjer bi delala prav za časopis, ki ga ni hotela. Omenila je tudi, da bo v kratkem sprejet tudi Zakon o medijih, ki bo med drugim prepovedal prav občinske časopise oziroma glasila, zato bi časopis itak deloval samo kakšen mesec ali dva.

Župan Saša Arsenovič je na koncu seje podal svoje mnenje: “Nisem vesel. Nekaj je že nakazovala pred kavo z novinarji, takrat je še potrdila, ko smo objavili, to obelodanili. Kaj se je dogajalo od takrat do danes, ve samo ona. Mislim, da danes ni vsega povedala. Mislim, da bi ona z vsem srcem sodelovala, kdo pa ji je dal vedet, da to ni prav, pa ve ona.” Njegova izjava je v posnetku:

A na njegove pripombe se je odzval tudi vodja Liste Andreja Fištravca Saša Pelko: “Glejte, zdaj je izpadlo, kot da smo mi nekaj pritiskali, da se iz tega odbora umakne, A ona nikoli ni niti dala pravega soglasja.” Povedal je tudi, da so se sicer pogovorili, a da naj bi kasneje tudi župan pritiskal na Križaničevo. Pelko še pravi, da bi župan rad opozicijo imel v tistih odborih, kjer je treba delati, “kjer pa se deli visoke funkcije z visokimi sejninami, pa si med sabo delijo.” Izjava Saše Pelka je v posnetku:

Je pa sicer župan na vprašanje, kdo bo pisal v časopisu in kakšne so naloge uredniškega odbora, povedal: “Odgovorni urednik je Dejan Pušenjak in on bo sigurno tudi pisal. V to, kdo bo pisal, se jaz ne spuščam, zato je tu uredniški odbor in zato je tu odgovorni urednik.” Za prvo izdajo časopisa je dejal, da je upal, da bo še v tem letu, da bi bila “nulta številka, ki bi pokazala pravo smer in se začutilo, kam želi ta časopis it, pa bo zmanjkalo časa”, tako naj bi bila prva številka januarja.

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Zimska sezona na cestah se je uradno začela
2. Podpisali sponzorski pogodbi za 56. Zlato lisico
3. V Osnovni šoli Selnica ob Dravi vse leto zdrav zajtrk za šolarje
4. Martinova tržnica v Pivoli
5. Martinovali v Sv. Trojici
6. Na OŠ Toneta Čufarja mednarodni delavnici sitotiska in globokega tiska

Sirena, ki je v ponedeljek dopoldne opozorila prebivalce ob Dravi in Meži v Dravogradu na nevarnost poplav, še ostaja v veljavi, so pa razmere stabilne, je za STA davi povedal poveljnik dravograjske civilne zaščite Bojan Zavec. Napovedi kažejo, da naj bi se danes pretok Drave še vedno gibal med okoli 1000 in 1200 kubičnih metrov na sekundo.

drava, dem, reka, nivo vode, strugaTakšen pretok reke Drave za Dravograd še ne pomeni zalivanja hiš ob najbolj izpostavljeni Ribiški poti, kritična meja je pri okoli 1400 kubičnih metrov na sekundo.

Tudi minulo noč so v Dravogradu dežurali prostovoljni gasilci, ki so spremljali razmere, prav tako je še vedno aktiven štab civilne zaščite, ki se bo sestal tekom dopoldneva.

Kot je povedal Zavec, trenutno pridobivajo informacije o predvidenem prihodnjem pretoku, pri tem pa si izmenjujejo informacije s kolegi iz sosednje avstrijske občine Labot. Prihodnji pretok Drave je odvisen od padavin in temperatur v Avstriji ter dinamike praznjenja tamkajšnjih akumulacijskih jezer, pretok Drave v Sloveniji pa regulirajo Dravske elektrarne Maribor (DEM).

Po podatkih DEM je bil pretok Drave nekaj po 8. uri pri hidroelektrarni Dravograd (HE) 1022 kubičnih metrov na sekundo, pri HE Vuzenica 1124, največji pa je bil pri HE Formin, in sicer 1377 kubičnih metov na sekundo.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so v prvem branju načeloma podprli spremembo načina obračunavanja komunalnega prispevka, ki se za stanovanjske objekte draži, za industrijske in poslovne objekte pa se cena znižuje. Do drugega branja odloka pričakujejo, da se med drugim preuči možnost oprostitve plačila tega prispevka v posameznih primerih.

seja mom 1Komunalni prispevek je treba plačati ob gradnji objektov, ki bodo priključeni na občinsko komunalno opremo (vodovod, kanalizacija, cesta, plinovod in toplovod). Medtem ko se je doslej plačeval glede na velikost zemljišča, na katerem se objekt gradi, se bo bo novem pri izmeri dajatve upoštevala tudi tlorisna površina objekta, je pojasnil direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek. “Nikjer nismo želeli dvigovati cene. To je posledica prilagoditve novi zakonodaji,” je zatrdil.

Odbor mestnega sveta za finance je predlog odloka podprl, odbor za komunalne in gospodarske javne službe pa ne, med drugim zaradi po njihovi oceni nejasne formule izračuna. Kritike so izrazili tudi številni mestni svetniki, ki so se med drugim zavzeli za možnost oprostitve plačila komunalnega prispevka za ranljive skupine, na primer mlade družine, in stavbe, kot so domovi za starostnike. Izražene so bile tudi bojazni, da bodo višje cene komunalnega prispevka odgnale investitorje in silile ljudi v selitev v sosednje občine.

Župan Saša Arsenovič je po zaključku razprave poudaril, da je treba najti kompromis. “Ne smemo pozabiti, da je komunalni prispevek namenjen investicijam v komunali, hkrati pa moramo ostati prijazni do investitorjev,” je dejal. “Verjamem, da se bomo uskladili in na podlagi dodatnih številk poskušali najti skupni imenovalec,” je dodal.

Enotnejši so bili mestni svetniki pri potrjevanju višje ekonomske cene socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu. Po besedah direktorice Centra za pomoč na domu Maribor Barbare Žgajner je to nujno zaradi višanja stroškov opravljanja te storitve. A za uporabnike se ne bo nič spremenilo, saj je občina povečala svoj delež sofinanciranja. “Uporabniki bodo še vedno plačevali 5,31 evra na uro,” je dejala.

“Tako želimo, da bo ta storitev ostala dostopna,” je dodala podžupanja Alenka Iskra. Po besedah Žgajnerjeve so namreč potrebe na terenu velike. “Samo v dveh poletnih mesecih smo prejeli 75 novih vlog,” je ponazorila in dodala, da bi za zadostitev potreb nujno potrebovali dodatne zaposlitve na centru.

Mestni svet je danes tudi soglašal z imenovanjem nekdanjega novinarja Dejana Pušenjaka za odgovornega urednika novoustanovljenega občinskega časopisa in potrdil pet članov uredniškega odbora časopisa. Ta mesta so za štiriletni mandat zasedli Zora A. Jurič, Pavlina Japelj, Nino Flisar, Peter Simonič in Jelka Vrečko.

Eno mesto v uredniškem odboru pa ostaja odprto, saj je predlagana Zdenka Križanič, ki je mestna svetnica liste prejšnjega župana Andreja Fištravca, na seji povedala, da zavrača sodelovanje.

Predstavnik Liste mladih. Povezujemo Matic Matjašič je opozoril na sporno imenovanje Igorja Jurišiča v svet Mladinskega kulturnega centra Maribor. Ta je namreč po njegovih ocenah kot predsednik Popotniškega združenja Slovenije, ki poslovno sodeluje s tem zavodom, v konfliktu interesov. Kljub temu so mestni svetniki potrdili to imenovanje.

Arsenovič je na koncu seje presenetil z napovedjo, da bo prihodnji ponedeljek sklical izredno sejo, na kateri bodo razpravljali o njegovem predlogu za ustanovitev podjetja Mestne nepremičnine, prek katere bi lahko izvedli nakup Gostilne pri treh ribnikih. Želi si namreč, da ta objekt na izjemni lokaciji v Mestnem parku preide v občinsko last, s čimer bi lahko bolje izkoristili njen turistični potencial.
Vir: STA

Na širšem mariborskem območju za zdaj povišan pretok reke Drave ne povzroča težav, čeprav so že zgodaj zjutraj pred morebitno nevarnostjo opozorile sirene na območju Melja ter v občinah Duplek in Starše. Kot je povedal Rudolf Golob iz mariborske izpostave uprave za zaščito in reševanje, se Drava v manjšem obsegu razliva na običajnih mestih.

drava, dem, reka, nivo vode, strugaPo besedah Goloba so alarm sprožili zato, da bi na povišanje Drave opozorili prebivalstvo ob reki, vendar ta za zdaj ne ogroža imetja ljudi. Še najbolj ogrožen je trenutno eden od objektov v Trčovi, saj vodi manjka še okoli tri četrt metra do praga delavnice, tako da ne gre za stanovanjski objekt.

“Pretok na tem območju je trenutno ustaljen nekje okoli 1150 kubičnih metrov na sekundo in čeprav se lahko pretoki hitro obrnejo, je zdaj pretok že nekaj časa približno enak, zato ne pričakujemo, da bi se zelo ekstremno zviševal,” je povedal Golob in dodal, da ves čas sledijo informacijam Dravskih elektrarn Maribor (DEM).

Na območju Podravja je sicer po podatkih DEM trenutno najvišji pretok pri hidroelektrarni Fala, in sicer 1569 kubičnih metrov na sekundo, na Mariborskem Otoku 1376, na jezu Melje pa 1151 kubičnih metrov na sekundo.

V spodnjem toku Drave so prav tako že zjutraj sprožili sirene v občinah Ptuj, Markovci, Cirkulane, Videm, Zavrč, Hajdina, Gorišnica, Ormož in Središče ob Dravi. Trenutno največji pretok beležijo na Zlatoličju, in sicer 1538, pod jezerom v Markovcih 850, v Forminu pa 1323 kubičnih metrov na sekundo.

Po zadnjem opozorilu hidrologov Arsa je trenutna napoved pretoka Drave iz Avstrije za danes do 19. ure 1350 kubičnih metrov na sekundo, do konca dneva pa 1200 kubičnih metrov na sekundo. V spodnjem toku se pretok Drave zaradi lokalnih dotokov lahko poveča še za okoli 150 kubičnih metrov na sekundo.
Vir:STA

Na Muti so minuli torek izvedli Predavanje o novostih cestno prometnih predpisov. Občani in občanke obnavljali in se seznanili z novostmi v prometu na brezplačnem predavanju v avli Osnovne šole (OŠ) Muta.

Mestna občina Maribor je sporočila izvajalce programa Čarobnega decembra 2019, ki se bo odvil na osrednjem prizorišču od 29. novembra do 31. decembra 2019. Med nastopajočimi bodo Nina Pušlar, Tony Cetinski, Challe Salle, Crvena jabuka, Senidah, skupini Muff in Gadi ter več lokalnih skupin. Na silvestrovo bo za vstop v novo leto poskrbela skupina Big foot mama.

Čarobni december 2017, foto: M. Pigac

Čarobni december 2017, foto: M. Pigac

Agencija Damn, ki jo je Mestna občina Maribor izbrala kot producenta, je namreč podpisala pogodbe z izvajalci, ki bodo decembra nastopali na Trgu Leona Štuklja. Poleg že omenjenih bodo nastopile še lokalne skupine, kot so Alo!Stari, Papir, Groovokado, ter drugi slovenski izvajalci. Obljubljajo tudi stand-up večer z znanimi stand-up komiki Evo Virc, Rokom Škrlepom, Maticem Kokošarjem in komikom presenečenja. Med tednom bodo za glasbeni program s tematskimi večeri skrbeli didžeji; DJ Stojko, DJ Maj, DJ Berny, DJ Ney, DJ Skok in DJ Lexy. Pripravljajo tudi večer elektronske glasbe, za katerega bosta skrbela didžeja Tim Urbanya in Mike Vale.

Čarobni december 2017, foto: M. Pigac

Čarobni december 2017, foto: M. Pigac

Letos uvajajo tudi novost: produkcijo videokoncertov oziroma posnetkov koncertov največjih svetovnih zvezd: Sting, AC/DC, Coldplay, The Rolling Stones, Ed Sheeran, v času božičnih praznikov pa še Andrea Bocelli. Na glavnem odru na Trgu Leona Štuklja bodo v nekaterih popoldnevih tudi druge prireditve. Konec decembra pa se bo od vseh, ob odhodu v svoje pohorsko domovanje, tudi letos poslovil Dedek Mraz.

Okoli 500 delegatov NSi je na včerajšnjemm programskem kongresu potrdilo prenovljeni temeljni program stranke, ki človeku daje prednost pred državo in kapitalom, stranko pa umešča na politično sredino. Prvak NSi Matej Tonin je v kongresnem nagovoru med drugim poudaril potrebo po reformah v zdravstvu in pravosodju.

Matej Tonin. Vir: NSi

Matej Tonin. Vir: NSi

Tonin je v nagovoru krščanske demokrate opredelil kot sredino tako po vrednotah kot po načinu delovanja. Aktualno vladajočo politiko pa je opisal kot “vladno tragikomedijo”, ob kateri “človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal”.

V Sloveniji se po njegovih besedah trenutno soočamo z dvema pogledoma, ki se jima v Novi Sloveniji odločno zoperstavljajo. Na eni strani je tu radikalna levica, na drugi pa podivjani kapitalizem. Skrivnost uspeha države je po njegovem mnenju v pravem ravnotežju med socialnim in tržnim principom.

Tonin je bil kritičen do javnega zdravstva. Kot je poudaril, je treba vzpostaviti sistem, v katerem bomo vsi državljani koristili razpoložljive kapacitete, in ne zgolj tisti, ki imajo denar.

Prav tako si v NSi prizadevajo za reformo pravosodja. Tonin se je obregnil ob več let trajajoče sodne postopke brez epiloga, zastaranja, procesne napake in založene oporoke.

Naslovil je tudi vprašanje migracij, ki mora biti vprašanje skupne evropske politike, obenem pa se je zavzel za okrepitev slovenske policije, zlasti pa vojske, ki “nam danes razpada pri živem telesu”. Ker Hrvaška svojih meja nima pod nadzorom, pa po Toninovi oceni tudi še ni pripravljena na vstop v schengensko območje.

Prav tako je bil Tonin izjemno kritičen do “blokade civilnega nadzora” nad obveščevalnimi službami in izključitev opozicije iz Sveta za nacionalno varnost.

Dotaknil se je tudi podnebnih sprememb, ki po njegovih besedah “terjajo skupne akcije”. “Težko poslušam tiste, ki zanikajo globalno segrevanje,” je pripomnil.

V izjavi za medije po kongresnem nagovoru je Tonin še dodal, da so se kot stranka o sodelovanju sposobni pogovarjati z vsemi – z levimi in desnimi. Kot je dejal, se “stvari v državi spreminjajo v vladi, ne v opoziciji”. Želijo pa si vlade, v kateri bi lahko uresničili večino svojega programa. Ponovil pa je, da NSi v aktualno vlado ne bo vstopila in da z njo ne bo podpisovala nobenega sporazuma.

Še pred Toninom sta zbrane nagovorila vodja poslanske skupine Jožef Horvat in evropska poslanka Ljudmila Novak. Po Horvatovih besedah je napačno prepričanje, da sta si konservativnost in progresivnost nasprotna. “Prenovljeni program NSi je dokaz, da je krščanska demokracija politični program za prihodnost Slovenije,” je povedal.

Novakova je poudarila, da so pripravljeni sodelovati z vsemi, ki hočejo dobro. “V Evropski uniji in žal tudi v Sloveniji gredo mnoge stranke v skrajnosti, populizem, ščuvajo ljudi in napeljujejo k razdoru. To pa ni dobro ne za Slovenijo ne za Evropsko unijo in takšne moramo odklanjati, ne glede na to, s katere strani prihajajo,” je dejala.

Program je sicer na kongresu predstavil podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak, ki je tudi vodil njegovo pripravo. Kljub posodobitvi programa NSi po njegovih besedah ni spreminjala svoje temeljne smeri. “Smo in ostajamo krščanski demokrati. Gre namreč za univerzalne vrednote in načela, ki so temelj naše zahodnoevropske družbe,” je povedal.

Kot je pojasnil, želijo državo “graditi na vrednotah, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, pravičnost in varnost, kakor tudi na načelih enakopravnosti, subsidiarnosti, solidarnosti in odgovornosti”.

V prenovljenem programu je NSi opredeljena kot politična sredina, program pa poudarja tudi spoštovanje razlik med ljudmi. Opredeljuje nedotakljivost človekovega dostojanstva. V NSi človeško življenje želijo varovati od spočetja do naravne smrti. Ustvariti želijo družbo, ki je prijazna do družin in v kateri so otroci dobrodošli.

V programu so opredelili pet izzivov našega časa. To so ustvarjalnost, družina in družba, okolje in življenjski prostor, varna in zanesljiva država ter zaupanja vredna Slovenija.

V kontekstu ustvarjalnosti si bodo v NSi prizadevali za dober in delujoč vzgojno-izobraževalni sistem. Delo se mora splačati in vsak, ki dela polni delovni čas, mora zaslužiti najmanj toliko, da lahko živi dostojno življenje. Zagovarjajo pravično obdavčitev, prav tako je cilj stranke, da je Slovenija na strani zmagovalcev digitalne revolucije.

Med prioritetami programa so tudi reševanje stanovanjske problematike, varovanje okolja, močna infrastruktura, ohranjanje podeželja, pravna varnost, dostojna pokojnina in dostopnost zdravstvene oskrbe. Državne meje je treba varovati in nadzirati ter preprečevati ilegalne migracije, je navedeno v programu.

Izražajo podporo pripadnikom varnostnih sil. Po mnenju NSi policija in vojska za nadaljnje zagotavljanje varnosti potrebujeta stabilen pritok kadra, ustrezno financiranje, sodobno opremo in ustrezne pravne podlage.

Podpirajo ustanovitev pokrajin in skladen regionalni razvoj. Borijo pa se proti vsem oblikam političnega in verskega ekstremizma.

Kongres NSi je prenovljeni program sprejel z veliko večino, prav tako tudi sklep o pripojitvi stranke Reset k NSi.

Današnjega kongresa NSi v Mariboru se je udeležilo okoli 500 delegatov ter med 100 in 200 drugih članov in simpatizerjev stranke. Stranka ima sicer po oceni glavnega tajnika NSi Roberta Ilca trenutno okoli 9500 članov.
Vir: STA

V Dravogradu, kjer je zaradi narasle reke Drave in padavin za prebivalci nemirna noč, se je ponoči največji pretok reke približeval 1100 kubičnim metrom na sekundo, nato pa spet upadel, tako da se sirene za nevarnost niso oglasile. Razmere so trenutno stabilne, jih pa pristojni še naprej spremljajo.
drava, dem, reka, nivo vode, struga
Ob 6. uri je imela Drava pri hidroelektrarni Dravograd pretok 1086 kubičnih metrov na sekundo, pri Vuzenici je pretok znašal 1220, največji pa je bil pri hidroelektrarni Zlatoličje, kjer je znašal 1478 kubičnih metrov na sekundo.

Po napovedih hidrologov agencije za okolje bo čez dan pretok reke predvidoma dosegel okrog 1400 kubičnih metrov na sekundo, Drava pa bo ob tem poplavljala na več mestih ob strugi, tako da je za celotno območje struge reke za danes izdano oranžno hidrološko opozorilo, ki opozarja na poplave.
Vir: STA

V tokratni oddaji Dialog smo gostili primarija, profesorja, doktorja in nenazadnje častnega občana Maribora Eriha Tetičkoviča. Spregovorila sva o njegovi karieri in osebnem življenju. Gospod Tetičkovič, človek z neizmernim čutom za človeka in živali, goji tudi druge ljubezni, kot na primer ljubezen do rož, avtomobilov. Tudi o slednjem v Dialogu.