Člani Društva upokojencev Duplek so priredili dan odprtih vrat. V ta namen so se predstavile sekcije, ki delujejo v društvu, poskrbeli pa so tudi za pestro kulturno dogajanje.
Več v posnetku:
Novice iz občine Author: Uredništvo
Najboljša slovenska alpska smučarka v zgodovini Tina Maze se po rojstvu hčerke Anouk, s partnerjem Andreo Massijem sta se jo razveselila februarja lani, posveča pretežno družini. Še vedno dela z večino partnerjev, ki so jo podpirali tudi med kariero, in s tem so povezani tudi skoraj edini njeni sedanji nastopi v javnosti.
Tina Maze. Foto: M. Pigac
“Sedaj sem kot vse mame na svetu, ki vedo, koliko je dela s tem, in tudi sama ga imam. Moji dnevi so pretežno posvečeni družini,” je povedala v pogovoru z STA.
Šestintridesetletna Črnjanka je bila na letošnjem svetovnem prvenstvo v alpskem smučanju v Areju ponovno v vlogi sodelavke televizijske mreže Eurosport. “Smo v navezi, a letos ni SP ali olimpijskih iger, zato s tem sedaj nimam obveznosti.”
Še vedno spremlja šport in alpsko smučanje, v katerem je v moškem delu sedaj zavela praznina. Avstrijski smučarski zvezdnik Marcel Hirscher je v začetku septembra objavil konec športne poti, ki jo je končal osmimi zaporednimi naslovi skupnega zmagovalca svetovnega pokala. “Konkurenca v moškem delu svetovnega pokala je bila vedno izjemna. Ostali se bodo morali sedaj v medsebojni konkurenci zelo potruditi za zmage. Ko je tekmoval Hirscher, je bilo drugim težko stopiti na najvišjo zmagovalno stopničko. Pa on ni zmagoval z lahkoto. Manjkalo bo to veliko ime športa, take ‘mašine’, kot je bil on, ni. Skoraj nerazumljivo je, kako lahko tako dolgo v nizu zmaguješ.” A je svetovni šport že v preteklosti izgubil velika imena. “Tudi Lindsey Vonn, pa Maria Höfl-Riesch sta se upokojili, tudi sama ne tekmujem več. Bila so imena, ki so ustvarile določeno raven, določeno težavnost, ki je bila potrebna za osvajanje najvišjih dosežkov. In prihajajo nova imena, kot bodo tudi med fanti. Mikaela Shiffrin, Ilka Štuhec … Te punce so bile že prej in so se sedaj prebile naprej.”
Že štiri leta Mazejeve ni v resnem tekmovalnem vrvežu. “Tekmovanj sploh ne pogrešam, mogoče še kak zavoj, a le zase, za svojo dušo. To bo na vrsti, ko bo zapadel sneg.”
Vrtoglavo visoke pete so zamenjale smučarske čevlje. Te je “sezula” po karieri, ki jo je uradno končala 7. januarja 2017 s predčasnim koncem prve vožnje na veleslalomu na Zlati lisici v Mariboru, a je zadnje prave tekmovalne tekme opravila v zgodnji spomladi leta 2015.
Vedno je bila oblegana s strani navijačev ter medijev in tudi sedaj jo še vedno v vrsti čakajo za fotografiranje, avtograme, ko se pojavi v javnosti. A ugodi, četudi se po karieri izogiba soju medijskih žarometov iz večinoma osebnih razlogov, poredkoma tudi z javnostjo deli vtise prek družabnih omrežjih.
“A ob vsem delu z družino ostane čas tudi za druge stvari. Kot je sodelovanje z mojimi partnerji, ki sem jih imela še v času kariere. Kot je Slovenska turistična organizacija, s katero sodelujemo že…, prav pomisliti moram, koliko let je že … A sem na to zelo ponosna. Biti ambasador svoje države je nekaj najlepšega,” je povedala ob robu Barcolane, kjer je na največji jadralni regati na svetu s skupinskim startom podelila nagrade za sobotni del dogodka, Go to Barcolana from Slovenia.
Vir: STA
Po petkovem požigu trgovine Zelena japka, v katerem je trgovina popolnoma pogorela, so prostor že izpraznili in očistili, trenutno pa zbirajo ponudbe za obnovitvena dela. Ocena škode po prvih podatkih znaša okrog petnajst tisoč evrov. “Ocena škode sicer še ni zaključena, trenutna se je ustavila pri 15.000 vendar predvidevamo, da bo zrasla še vsaj za 10.000 evrov,” so sporočili iz Snage.
Vir: FacebookEco Green Apple – Zelena japka
Po ocenah strokovnjakov bo v trgovini potrebno zamenjati vsa steka, na novo položiti električno napeljavo, obnoviti strop, predelne stene, tla in celotno izolacijo. Prav tako so bili v požaru uničeni grelni paneli in celotna razsvetljava, bojler in klimatske naprave.
Oprema in zaloge trgovine, ki so se v času požara nahajale v lokalu, so neuporabne, uničena je pa tudi blagajna, računalniška oprema in modem. “Kot koncesionar mariborskih tržnic se tudi v Snagi čutimo dolžni pomagati, navsezadnje gre tudi za prvo mariborsko trgovino brez plastične embalaže, ki je za okoljsko ozaveščanje izjemnega pomena,” pravijo v Snagi. “Trenutno razmišljamo, da bi trgovino, od katere ni ostalo praktično nič, razširili v prazni pokriti del tržnice, ki je nezaseden, omogočal pa bi hiter ponovni zagon trgovine,” so še dodali. Željo po pomoči so izrazili tudi drugi, saj vodja trgovine Tina Arnuš prejema klice od praktično vsepovsod. “Podporo ima v dobaviteljih, rednih kupcih, seveda pa tudi v Snagi in mariborski občini,” pravijo na Snagi. “Utrujenost in šok sta se čez vikend polegli, odločeni smo, da smo obnovo dolžni narediti ne samo za nas, temveč za zgled, da nikoli ne smeš obupati. S tem bomo dali jasen signal vsem, ki nas podpirajo, tudi malim kmetijam, družine, ki skrbijo za naše surovine ali nam dobavljajo izdelke. Vsi verjamemo v Zeleno japko, ki je simbol za kvaliteto, skromnost, človečnost, vztrajnost in borbenost,” pravi Arnuševa.
V Snagi danes načrtujejo tudi obširnejši sestanek, na katerem bodo potrdili koncept sanacije in širitve nove trgovine Zelena japka. “Verjamemo, da bo ta še lepša in prijaznejša,” pravijo v Snagi.
Poletje se je poslovilo, kar pomeni, da se poslavlja tudi sezona festivalov. Kako so organizatorji zadovoljni v letošnjem letu in kaj vse je potrebno, da se festival obdrži, smo v tokratni oddaji Na glas govoril z Borisom Črničem iz Narodnega doma, ki organizira Festival Lent, Tomijem Prosnikom, direktorjem Cezama, ki organizira Festival Letni oder Ruše in Davidom Klobaso, županom Svete trojice, ki je občinski praznik spremenil v festival Trojicafest.
Mariborski mestni svet bo na današnji seji odločal o rebalansu letošnjega proračuna, ki zaradi nižjih pričakovanj realizacije prihodkov predvideva znižanje sredstev za 2,1 milijona evrov na 137,7 milijona evrov. Zaradi tega so nekatera načrtovana sredstva prenesli iz tistih projektov, za katere je bila časovnica nekoliko spremenjena.
Svetniki bodo na seji potrjevali tudi novo direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Po dolgih letih se s tega mesta poslavlja Tanja Vindiš Furman, saj je nadzorni svet za naslednja štiri leta imenoval nekdanjo sodelavko sklada Ireno Španinger.
Beseda bo na seji tekla tudi o predlaganem letnem programu športa v Mestni občini Maribor za leto 2020, ki za programski del predvideva 4,1 milijona evrov, za investicijsko vzdrževanje objektov in opreme pa še dodatnih 700.000 tisoč evrov.
Še drugič pa bodo mestni svetniki razpravljali o začetku izdajanja občinskega časopisa, ki je že na prvi obravnavi požel kar nekaj vročih razprav. Čeprav je župan Saša Arsenovič napovedoval nekaj sprememb v smeri samoomejitve pri uredniški politiki, se je namreč zdaj zgodilo celo nasprotno. V prvotnem predlogu je bilo predvideno, da bo o imenovanju in odpoklicu odgovornega urednika na predlog župana odločal mestni svet, zdaj mestna uprava predlaga, da bi urednika imenoval in razrešil kar župan.
Za občane bo pomembna še razprava o spremembah parkirnega režima v mestu. V županstvu so upoštevali nekatere pripombe, tako da po novem predlogu sobotno parkiranje še naprej ostaja brezplačno. Bi pa na belih conah plačljivo parkiranje med tednom podaljšali do 19. ure, pri čemer bi bilo prvih deset minut odslej povsod brezplačnih. V skladu s predlogom bi povišali cene parkirnih dovolilnic, za 20 centov višje pa bi bile tudi cene občinskih parkiriščih z zapornicami.
Vir: STA
Konec meseca je napovedana skupščina Mariborskega vodovoda, na kateri bodo volili nove nadzornike. Še pred iztekom mandata sedanjih je namreč mariborski župan predlagal nove tri, z njegovo izbiro pa niso zadovoljni župani občin Upravne enote Lenart. Ti namreč menijo, da je kandidatura Damijana Škrinjarja zaradi njegovih preteklih dejanj sporna in zato predlagajo drugega kandidata: Vita Kranerja.
Več v posnetku
Z mednarodno konferenco o razvoju občinstev v gledališču se bo danes v prostorih Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor začel 54. Festival Borštnikovo srečanje. Doslej najobsežnejši program tega osrednjega gledališkega festivala v Sloveniji med drugim prinaša v dveh tednih 42 gledaliških uprizoritev iz Slovenije in tujine.
V skladu z lani uvedeno programsko razširitvijo se bosta pred petkovim slovesnim odprtjem festivala odvrtela sklopa Mlado in Študentsko gledališče. Prvi vzpostavlja prostor za kulturno-umetnostno vzgojo na področju uprizoritvenih praks, drugi pa je zasnovan kot mednarodna študentska platforma. Letos se študentom in mentorjem slovenske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) pridružujejo kolegi z Akademije dramskih umetnosti iz Zagreba in Akademije za igro Ruskega gledališkega inštituta v Moskvi.
“Oba programska sklopa sta bila že lani zasnovana kot trajna festivalska vsebina, ki jo želimo razvijati in nadaljevati tudi v prihodnje. Vsak od omenjenih programskih sklopov ponuja slovenske in tuje gledališke predstave in predstavlja neko skupno festivalsko platformo za razvoj novih občinstev, kar smatramo kot eno naših temeljnih poslanstev,” je povedal umetniški direktor festivala Aleš Novak.
Jedro festivala ostaja izbor uprizoritev pretekle gledališke sezone v Sloveniji, ki se potegujejo za festivalske nagrade. Te bodo začele teči v soboto, podelitev nagrad pa bo zadnji dan festivala, 27. oktobra.
Skupno bo v dveh festivalskih tednih na ogled 42 gledaliških predstav, od tega 12 v tekmovalnem in 19 v spremljevalnem programu, od tega bo sedem tujih. Festival med drugim prinaša še pogovore po predstavah, mednarodni kritiški simpozij, regionalno srečanje Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI), okroglo mizo o gledaliških ustvarjalcih, koncerte, vodene sprehode po mestu in praznovanje dneva gledaliških ustvarjalcev.
Vir: STA
Henklovi slovenski družbi v Mariboru sta lani skupaj ustvarili dobrih 79 milijonov evrov prihodkov in približno tri milijone evrov čistega dobička. Medtem ko so v proizvodnem podjetju Henkel Maribor lani beležili rahel padec prodaje, je prodajno podjetje Henkel Slovenija prihodke nekoliko povečalo, v obeh pa so leto končali z nižjim dobičkom.
Vir: Henkel Slovenija
V Henklu Maribor, ki se ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov in zaposluje okoli 550 ljudi, so lani ustvarili 39,2 milijona evrov prihodkov, okoli 400.000 evrov manj kot leto prej. Večino blaga sicer prodajo znotraj globalnega koncerna, nekaj malega pa tudi na slovenskem trgu in ostalim tujim kupcem. Družba je leto zaključila z 2,1 milijona evrov čistega dobička, kar je polovico manj kot leto prej.
Kot je v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Ajpesa, zapisalo vodstvo družbe, ki jo od oktobra lani vodi Christof Vollstedt, so se v letu 2018 soočali z zahtevnim poslovnim okoljem, saj se je rast na relevantnih trgih upočasnila, kljub temu pa so proizvodnjo glede na načrte presegli za štiri odstotke, glede na leto prej pa za šest.
V strukturi izdelkov je 61 odstotkov predstavljala kozmetika za nego in oblikovanje las, slednje so izdelali dobrih 155 milijonov kosov, okoli 18 odstotkov so predstavljali izdelki za nego telesa, 11 odstotkov izdelki za nego ustne votline, približno desetino pa izdelki za nego kože. Skupaj so tako lani proizvedli dobrih 253 milijonov kosov kozmetičnih izdelkov.
V podjetju so tudi lani vlagali v trajnostni razvoj, logistiko in proizvodnjo. Med drugim je z obratovanjem začela nova naprava za čiščenje odpadnih voda, odprli so nove laboratorijske
prostore za vhodno kontrolo surovin ter nabavili novo proizvodno linijo, s katero so proizvodnjo zobnih past povečali za skoraj petino.
Skoraj povsem enake prihodke so lani beležili tudi v Henklu Slovenija, ki se s 30 zaposlenimi ukvarja s prodajo kozmetičnih proizvodov, detergentov in lepil izven koncerna v Sloveniji ter distributerjem v Makedoniji, Kosovu in Črni gori. Podjetje je leto končalo z 39,9 milijona evrov prihodkov, kar je okoli pol milijona evrov več kot leta 2017.
Prvi mož omenjene družbe Željko Smodlaka je v letnem poročilu zapisal, da so kljub zelo zahtevnim razmeram na trgu v skladu z načrti povečali raven prihodkov, k doseženemu rezultatu pa so s svojimi močnimi blagovnimi znamkami in uspešnim uvajanjem inovativnih blagovnih znamk na tržišče prispevali vsi trije poslovni segmenti – kozmetika, lepila in tehnologije ter pralna sredstva in čistila.
Na domačem trgu je družba lani ustvarila 32,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, skoraj milijon evrov več kot leto prej, za kar gredo zaslugi predvsem večji prodaji industrijskih izdelkov, se je pa nekoliko znižala prodaja na ostalih dveh trgih. Nekoliko manj kot s prodajo so v Henklu Slovenija lahko zadovoljni s končnim izkupičkom, saj je družba ustvarila nekaj manj kot milijon evrov čistega dobička, to pa je kar trikrat manj kot leto pred tem.
Tudi za letošnje leto so načrtovali rast prodaje v vseh treh prodajnih področjih, pri tem pa poudarjajo tudi pomembnost prehoda na nov poslovni model pred dvema letoma, ko so se lahko v celoti posvetili prodajnim dejavnostim na domačem tržišču, medtem ko ji centralizirana nabava odtlej preko centralnega dobavitelja znotraj koncerna omogoča hitro odzivnost na potrebe kupcev.
Vir: STA
V Kulturnem domu Vurberk so podelili nagrade za najbolj urejene domove na področju krajev, ki sodijo v vurberško župnijo: Vurberk, Gomila, Grajenščak in Krčevina pri Vurberku. Podelili so kar 36 priznanj, zlatih, srebrnih in bronastih “kosmatincev”.
Nagrade so dobile ime po roži kosmatinec, ki raste na pobočju Grmade. Akcija je stekla pred tremi leti na pobudo članice Turističnega društva (TD) Vurberk Violete Vogrinec. Vodja projekta je Nataša Žižek iz istega društva. Dejala je, da je po treh letih akcije viden trud mnogih udeležencev, ki vsako leto boljše urejajo svoje domove in njihovo okolico, zasadijo tudi nove rože, grmovnice in drevesa ter vzorno skrbijo za rastlinje. Zato ne preseneča, da so letos podelili kar 11 zlatih kosmatincev, 16 srebrnih kosmatincev in 9 bronastih kosmatincev.
Podelili so 11 zlatih, 16 srebrnih in 9 bronastih priznanj.
Predsednik TD Vurberk Ivan Žižek je poudaril, da je z urejenostjo domov domačinov urejen tudi njihov kraj in s tem dobivajo zaokroženo celoto, ki se širi v več občin. Nagrade so na odru podelili župani treh občin, Občine Duplek Mitja Horvat, Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in Občine Destrnik Franc Pukšič, saj področje Vurberške župnije spada v vse tri občine.
Naslov evropskega prvaka je poleg Tyre Barada na 25. mladinskem Evropskem prvenstvu v Taekwondoju, ki te dni poteka v Sarajevu, osvojil Žiga Zagoranski.
Vir: Športni center Barada
Na Evropskem mladinskem in članskem taekwondo prvenstvu v Sarajevu je Žiga Zagoranski v finalu uspel ugnati ruskega nasprotnika in si priboril naslov evropskega
mladinskega prvaka v kategoriji do 56 kg.
Ekipa sedmih mariborskih tekmovalcev, ki je na evropskem prvenstvu tekmovala pod vodstvom Tomaža Barade in trenerja Aleša Zemljiča, se tako domov vrača s kar dvema zlatima medaljama (Žiga Zagoranski, Tyra Barada). Sprejem za celotno ekipo bomo zato organizirali v torek, 15. oktobra, ob 17.00 v Športnem centru Barada.
Festival mlade literature Urška je drevi z osrednjo prireditvijo v Slovenj Gradcu dosegel svoj vrhunec. Na slovesnosti so izmed šestih finalistov za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved iz Maribora. Prejela je naziv uršljanka 2019, javni sklad za kulturne dejavnosti pa ji bo za nagrado natisnil knjigo.
Vri: Facebook Nina Medved
Nina Medved (1989) je pesnica, performerka, kulturna producentka, urednica, fotografinja in prevajalka, ki je končala študij primerjalne književnosti in francoščine. Poezijo objavlja v slovenskih literarnih revijah, predstavila pa jo je tudi že v tujini. Nina Medved svoje pesmi razvija tudi v pesniške performanse, je prva slovenska prvakinja v slam poeziji (2016) ter vodja pesniškega društva Slam zverine, so sporočili iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je organizator Festivala mlade literature Urška.
Letos se je na natečaj za sodelovanje na festivalu prijavilo 92 avtorjev do 30. leta starosti iz vse Slovenije. Prvo sito so bili regijski izbori, ki so dali 16 najboljših literarnih del, izmed katerih je glavni selektor festivala, pisatelj, profesor, režiser, urednik in mentor Andrej Makuc izbral šest finalistov. Poleg Medvedove so to bili še Tadeja Logar iz Ilirske Bistrice, Natalija Milovanović in Ines Žabkar iz Ljubljane, Aljoša Toplak iz Markovcev in Julija Vrtar iz Kranja.
Finalisti so danes dopoldne v sklopu zaključnega dela festivala sodelovali na literarnih matinejah na več lokacijah po Slovenj Gradcu, v soboto pa jih čaka še literarna delavnica, ki jo bo v Knjižnici Ksaverja Meška vodil selektor Makuc.
Na drevišnji osrednji prireditvi festivala je bila premierno predstavljena tudi zmagovalka letošnjega natečaja Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem leta 2019. S pesmijo z naslovom Veš, mali, nismo več ljudje, si je feferon prislužila avtorica Polona Campolungi Pegan. Za Festival Urška jo je uglasbila in aranžirala skupina Suha južina.
Prihodnji četrtek, 17. oktobra, bo v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani potekala še Urška po Urški s predstavitvijo vseh finalistov ter branje poezije Nine Kremžar, lanske prejemnice naziva uršljanka.
Vir: STA
Tyra Barada je včeraj na 25. mladinskem Evropskem prvenstvu v Taekwondoju v Bosni in Hercegovini osvojila naslov evropske prvakinje.
Vir: FB Tomaž Barada
Na Evropskem mladinskem in članskem taekwondo prvenstvu v Sarajevu je Tyra Barada včeraj ubranila naslov evropske mladinske prvakinje do 45 kg. V finalu se je v težkem
boju merila z angležinjo Taylor Smith in uspela potrditi, da je med mladinkami v svoji kategoriji najboljša v Evropi.
Danes se bo v finalu za naslov evropskega prvaka pomeril še Žiga Zagoranski. Od naših je tekmovanje že končal Oleksandr Tyutyunnyk v kategoriji do 74 kg, ki je izgubil boj v 3.
krogu. Ostale naše pa nastop čaka še danes, s čimer lahko tekmovalci iz Maribora domov prinesejo še kakšno titula.
Slovenija je na tekmovanju osvojila še eno zlato medaljo. V kategoriji do 60 kg je naslov evropske prvakinje osvojila Larisa Slemenšek. Ali Botonič je k temu dodal še bronasto medaljo v kategoriji do 68 kg mladinci.
Slovenske barve med drugim zastopajo tekmovalci iz Maribora, Alen Preložnik, Tyra Barada, Timotej Zavec, Žiga Zagoranski, Sven Hojs, Oleksandr Tyutyunnyk in Bian Nabernik.
Včeraj so središče mesta zavzeli študenti Univerze v Mariboru. Za začetek so se skozi mesto sprehodili Erasmus študenti, ki so svojo parado zaključili na Trgu Leona Štuklja, kjer so se dogajanju priključili tudi ostali študenti Univerze v Mariboru.
Z virtualnimi očali so se lahko sprehodili po evropskih mestih, v Selfie kotičku fotografirali s prijatelji, oddali predprijavo za jezikovne tečaje angleščine, nemščine, španščine, ruščine ali turščine, se potegovali za bogate nagrade in uživali v nastopu glasbenih skupin Groovocado in Happy Ol’ McWeasel.
Malo po 1. uri je zagorelo na mali mariborski tržnici na Dominkuševi ulici. Kot so sporočili iz Snage, je do požara prišlo v šele maja letos odprti prvi trgovini brez embalaže v Mariboru Zelena japka. V dogodku ni bil nihče poškodovan, nastala pa je materialna škoda, saj je nočni požar uničil vse izdelke in opremo v lokalu.
Vir: FacebookEco Green Apple – Zelena japka
V Snagi, ki upravlja s tržnico, so še pojasnili, da bodo obnovitvena dela, ki jih bodo morali začeti s prenovo vseh električnih inštalacij, načrtovali šele od ponedeljka, ko bo svoje mnenje o varnosti objekta podal statik.
Na Policijski upravi Maribor so v zvezi z dogodkom povedali, da je neznani storilec ponoči namerno zanetil ogenj v 200-litrskem zabojniku z odpadki. Nato je na omenjeni trgovini razbil steklo ter vanjo odvrgel goreči karton in tako zanetil požar, ki so ga pogasili gasilci. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša okoli 2000 evrov, še za 200 evrov pa je storilec, ki ga policija še išče, povzročil škode v zabojniku.
Trgovino so odprli šele maja letos in jo vodi socialno podjetje v sklopu društva Pupillam, tudi s pomočjo prostovoljnega amaterskega in profesionalnega donatorskega sodelovanja. Gre za prvo trgovino pod blagovno znamko Kupujem odgovorno, ki ozavešča potrošnike, da z družbeno odgovornim nakupom vplivajo na ponudbo izdelkov, zdravih za ljudi, živali in okolje.
Vir: STA
Študentska organizacija univerze v Mariboru (ŠOUM) in UKC Maribor sta, kot tradicija veleva, organizirala jesensko krvodajalsko akcijo častim pol litra krvi. Mariborski študentje so tako kri znova darovali na Štuku, odziv pa je tako kot vsako leto bil ponovno odličen.
Več v videu:
Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern, so danes sporočili organizatorji 54. Festivala Borštnikovo srečanje. To osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost v slovenskem prostoru bo prejela ob zaključku festivala, ki ga bo Maribor gostil od 14. do 27. oktobra.
Gledališka in filmska igralka Marinka Štern, rojena 19. maja 1947 na Jezerskem, je leta 1975 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani in se zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču, ki mu je ostala zvesta vse do upokojitve. Občasno je ustvarjala tudi v drugih slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih, nastopila je tudi v televizijskih in radijskih produkcijah.
Marinka Štern, igralka in dobitnica Borštnikovega prstana 2019.
Borštnikov prstan šteje za največje priznanje svojega dela. “Vesela, srečna sem, drugega trenutno ne znam povedati,” je dejala v prvi izjavi za medije ob današnji razglasitvi njenega imena.
Po navedbah strokovne komisije za podelitev Borštnikovega prstana jo odlikujejo igralska predanost, vrhunskost in unikatnost. “Je suverena igralka, ki je vedno pripravljena iz neznanega narediti znano, povezati nepovezljivo, predvsem pa z natančno igralsko prezenco začarati in včasih kar uročiti gledalke in gledalce,” piše v utemeljitvi.
“Gledališču pripada do popolnosti. Kdor jo pozna, ve, da ne bo zamudila nobene gledališke vaje, da svoje delo postavlja pred vse. Kadar ima pred seboj vlogo, se je loti odločno in študiozno, poišče vzporednice v resničnem življenju. Za enigmatičen monolog z minimalnimi avtorjevimi napotki, kot ga je mojstrsko ustvarila v Achternbuschevi Susn, študira paciente v psihiatrični kliniki ali zapornice v zaporu in zmodelira svojo vlogo kot kiparka svojo skulpturo, do zadnjih podrobnosti,” je še izpostavila komisija.
Marinka Štern je med drugim nastopila v vlogi Arkadine v Utvi režiserja Tomija Janežiča, Budilke v Snu zelenjavne noči Svetlane Makarovič in Dušana Jovanovića ter Pie v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magellija. Za igro v Jaslicah v režiji Vinka Möderndorferja je po podatkih portala Sigledal prejela leta 1981 Borštnikovo diplomo, leta 1993 si je s kolegicami v kvartetu štirih Susn delila Borštnikovo nagrado za posebne dosežke, leta 2006 pa je dobila Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Inse Breydenbach v predstavi Ena in druga. “Dobra vloga hitro nastane, če je dober tekst. Ker tam že v osnovi vse funkcionira,” je dejala.
Med novejšimi so njene vloge v predstavah Lalala Mateja Filipčiča in Jane Pavlič, Portreti Vita Tauferja in Kje sem ostala Nine Šorak in Urše Adamič. Prav slednjo izpostavlja kot eno svojih najljubših vlog, saj se ukvarja z družbeno aktualnim problemom demenco.
V zadnjem času je predvsem znan obraz s televizijskih ekranov, saj nastopa v nadaljevankah Usodno vino in Reka ljubezni. To jo veseli, ker lahko ljudi še vedno nasmeji. “Ko se srečam s kom na cesti, ki to gleda, se vsi smejejo. In to se mi zdi dobro,” je dejala.
Prstan si bo nadela 27. oktobra na zaključni slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje. Ta se bo začel v ponedeljek z mednarodno konferenco o razvoju novih občinstev Prečiti meje, s katero letos nadgrajujejo lani uvedena nova programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče.
Skupno bo v 14 dneh po napovedih umetniškega direktorja Aleša Novaka na ogled 42 gledaliških uprizoritev, kar predstavlja enega največjih festivalskih obsegov doslej. To je omogočilo povišanje finančnih prilivov, tako od obeh ustanoviteljev, ministrstva za kulturo in Mestne občine Maribor, kot iz drugih virov, s čimer znaša letošnji proračun festivala okoli milijon evrov.
Pridobili so tudi nova prizorišča, saj želijo pritegniti čim več občinstva. “Naša želja je, da bi mesto v teh dveh tednih živelo z našim festivalom,” je na današnji novinarski konferenci povedal Novak.
Jedro festivala ostaja izbor uprizoritev pretekle gledališke sezone v Sloveniji, ki se potegujejo za festivalske nagrade. Letošnji selektor tekmovalnega programa Matjaž Zupančič se je odločil za 12 naslovov. Še deset predstav bo v spremljevalnem programu, od tega sedem tujih.
Iz tujine je med drugim predstava ob slavnostnem odprtju festivala, ki bo 18. oktobra. To je Poroka britanskega kolektiva Gecko Amita Lahava. Takrat bodo tudi odprli razstavo Portreti Primoža Korošca s fotografijami prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana.
Vir: STA
Elektro Maribor obvešča uporabnike električne energije, da bodo brez električne napetosti na območju naslednjih transformatorskih postaj:
Petek, 11. 10. 2019:
273 BREZNO ŠOLA, I—06 PROTI CERKVI; VELKA 1; SLADKI VRH 2; ŠOMAT 2; ZG. VELKA; SLADKI VRH 3; SLADKI VRH 4; ŠOMAT 3: med 12:00 in 14:00 uro.
ZG. SEL. GRAMOZ. 1TL, HLADILNICA: med 11:00 in 13:00 uro.
POLIČKA VAS 1, JARENINSKI DVOR; PETKOVO SEDLO, POŠTARSKI DOM; PETKOVO SEDLO, KOP; VUKOVSKI VRH, JARENINSKI DVOR; ŠOMAT 1: med 8:00 in 14:00 uro.
ČREŠNJEVEC, SELNICA; KORENA 1, SKS LEVO: med 8:30 in 14:00 uro.
LOVRENC 2, SLEPNICA: med 8:00 in 10:00 uro.
ŠENTILJ 4, ZADRUŽNI DOM; 772 ŠENTILJ 11 – nizkonapetostni izvod ZADRUŽNI DOM; ŠENTILJ 4, OROŠ: med 8:30 in 9:00 uro.
BREZNO VAS; 753 BREZNO 2: med 8:30 in 13:30 uro.
Podrobnejše informacije in morebitni preklici napovedanih izklopov so na spletni strani www.elektro-maribor.si.
Mariborski mestni svetniki (brez vodstva občine) so pokomentirali aktualna dogajanja v mestu. Med drugim se nam obeta ponovno povišanje položnic Snage, podaljšanje parkirnin in prometni kaos, saj se prometne politike lotevamo stihijsko. Podrobnosti v prvi oddaji pete sezone na BK TV z Andrejem Okrešo.
Mariborska univerza bo popoldne na Trgu Leona Štuklja skupaj s študentskim društvom Erasmus Student Network Maribor, Študentskim svetom univerze in Klubom mariborskih študentov gostila mednarodni dogodek Erasmus Day. Ta je namenjen vsem študentom Univerze v Mariboru, še posebej pa brucem in tujim študentom na izmenjavi v Mariboru.
Organizatorji v sklopu dogodka pripravljajo mednarodno parado z več kot 500 tujimi študenti iz 30 držav sveta, ki se bodo ob 15. uri, oblečeni v svoje barve, sprehodili po ulicah mestnega jedra, in sicer od rektorata univerze do Trga Leona Štuklja.
Na osrednjem prizorišču se bodo predstavljala študentska društva, različni ponudniki storitev za študente, prav tako bodo študentom na razpolago vse informacije o Erasmus+ programih mobilnosti. Za še bolj atraktivno dogajanje bodo poskrbeli z virtualnim kotičkom, kjer se bo mogoče s pomočjo virtualnih očal sprehoditi po poljubnem evropskem mestu, “selfie kotiček” pa bo študentom omogočil nepozabne fotografije s prijatelji.
Današnji študentski dogodek bodo popestrili glasbeni ustvarjalci, med njimi DJ Željko ter skupini Groovocado in Happy Ol’ McWeasel. S svojimi nastopi bodo udeležence zabavali tudi tuji študenti, ki se bodo potegovali za najboljši nastop programa Erasmus ima talent.
Vir: STA
Iz podjetja Marprom so sporočili, da bodo pred prihajajočo zimsko sezono na Pohorju znova organizirali že uveljavljeno jesensko delovno akcijo urejanja oziroma čiščenja smučarskih prog. Pod sloganom “Prijatelji Pohorja” bodo akcijo izpeljali v soboto, 19. oktobra. K čiščenju pa vabijo vse Mariborčane in ostale obiskovalce k prostovoljni pomoči pri odstranjevanju kamenja, različnih predmetov in odpadkov s pohorskih strmin.
“Tovrstno delovno akcijo smo na Mariborskem Pohorju izvedli že v minulih treh letih, ko je vsakič privabila veliko udeležencev. Letos jo skupaj pripravljata Alpski smučarski klub Branik Maribor in javno podjetje Marprom, ponovno pa računamo na pomoč še nekaterih mariborskih javnih podjetij in društev,” so zapisali v sporočilu za javnost podjetja Marprom.
Delovna akcija se bo 19. oktobra pričela ob 10. uri, ko je predviden zbor na ploščadi pred spodnjo postajo Pohorske Vzpenjače. Med sodelujoče bodo razdelili zaščitne rokavice in vreče, ob tem pa je zaželeno, da imajo prostovoljci s seboj tudi vedra. Udeleženci akcije se bodo nato z gondolo ali sedežnico Radvanje brezplačno odpeljali na Pohorje in pričeli s pobiranjem smeti in kamenja. Akcija bo sočasno potekala na različnih predelih Pohorja.
Delovna akcija “Prijatelji Pohorja 2018”, FOTO: Visit Pohorje
“Delovno akcijo Prijatelji Pohorja bomo sklenili ob 12. uri, ko bomo na terasi kampa nad spodnjo postajo gondole pripravili tudi manjšo pogostitev – brezplačen topel obrok in osvežilno pijačo za udeležence. Poleg kupončkov za brezplačno malico in pijačo ter prevoz z gondolo bodo vsi prejeli še kuponček za 10- odstotni popust na sedaj veljavne cene sezonskih smučarskih vozovnic,” še obljubljajo v podjetju Marprom.
Z opisano delovno akcijo, že četrto zapovrstjo, želijo prispevati h krepitvi pozitivnega in odgovornega odnosa do Mariborskega Pohorja ter dokazati, da je s skupnimi močmi in z dobro voljo mogoče veliko postoriti. Prav tako bo akcija, na kateri pričakujejo več sto ljudi, tudi priložnost za prijetno druženje v naravi.
V tokratni oddaji V svetu odraslih o študentski krvodajalski akciji Častim pol litra, o vpisih v Akademsko folklorno skupina Študent in Avdiciji 2019 – APZ Maribor , ter o 10. Nočnem teku na Klavarijo.
V Mariboru se obeta še ena menjava članov nadzornega sveta javnega podjetja pred iztekom njihovega mandata. Tokrat je na vrsti Mariborski vodovod. Župan Mestne občine Maribor Sašo Arsenovič je 16. septembra zahteval sklic skupščine, kjer naj bi se opravila menjava dosedanjih nadzornikov, to je Simona Štrancarja, Leonide Polajner in Matjaža Mihelaka. Zamenjali naj bi jih Damijan Škrinjar, Matjaž Štandeker in Melita Petelin.
Šest občin Upravne enote Lenart podaja nasprotni predlog
Vse to pa je očitno še le začetek, saj je šest občin Upravne enote Lenart – to so Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij, Sveta Trojica, Benedikt in Cerkvenjak – predlagalo nasprotni sklep za skupščino. Predlagajo, da se namesto Damijana Škrinjarja za nadzornika imenuje Vita Kranerja. Mariborski vodovod je namreč v lasti 19 občin in očitno si želijo imeti svojega predstavnika v Nadzornem svetu. Hkrati pa predlog kaže tudi na dejstvo, da si nikakor ne želijo zdrah v tem podjetju, ki bi jih imenovanje Škrinjarja prineslo.
Po svoje je to izziv za župana Maribora Saša Arsenoviča, kako bo ravnal, saj ni vprašanje samo, kdo bo nadzornik v Mariborskem vodovodu, temveč tudi kasnejše oblikovanje pravega holdinga javnih podjetij. Brez občin, ki so solastnice mariborskih javnih podjetij pravega holdinga ne more biti. Zato bo zanimivo spremljati, kako bo Arsenovič ravnal pri tem predlogu občin Upravne enote Lenart, saj se očitno niso usmerile proti imenovanju njegovega tesnega prijatelja Štandekerja, ki bi bil nedvomno lažja medijska tarča.
Nenavadna izbira nadzornikov
Izbira predlaganih nadzornikov je vsekakor zanimiva, saj je Matjaž Štandeker po dveh mesecih zaposlitve v kabinetu župana sporazumno prekinil pogodbo 28. februarja. Do sporazumne prekinitve pogodbe o zaposlitvi je prišlo po tem, ko je portal pozareport.si objavil, da naj bi pri nakupu nepremičnine na naslovu Ulice Eve Lovše 19, sedanje stavbe Zavarovalnice Grawe, prišlo do podkupovanja bančnikov na Deželni banki.
Na pozareport.si so zapisali:
»Štandeker naj bi tudi sam povedal, da je bil znesek 200 tisoč evrov sprva namenjen predstavnikoma Deželne banke, ni pa navedel imen. Ko naj bi ta denar osebno dostavil v Portorož, pa naj bi si ga tam po njegovih besedah razdelili štirje bančniki. Štandeker naj bi tudi priznal, da je takrat, ko se je odpeljal v Portorož, doma iz strahu pustil mobilni telefon.«
O tem je poročal tudi časnik Večer:
»Županov prijatelj Štandeker se je januarja znašel na udaru spletnega portala pozareport.si, ki mu je očital, da naj bi z Arsenovičem pri preprodaji poslovne stavbe v Ulici Eve Lovše v letih 2014 in 2016 podkupil štiri bančnike Deželne banke Slovenije. O tem poslu je nato policija začela zbirati obvestila, Štandeker pa je zanikal očitke o podkupovanju. Zoper Bojana Požarja je vložil kazensko zasebno tožbo zaradi razžalitve, obrekovanja in žaljive obdolžitve, ob tem pa je zoper portal pozareport.si vložil tudi dve odškodninski tožbi.«
Bodo predčasno zamenjali nadzornike Mariborskega vodovoda?
Vir: Mariborski vodovod
Precej neobičajno je tudi, da se za nadzornika predlaga Damijana Škrinjarja, ki je že bil v nadzornem svetu Mariborskega vodovoda v tekočem mandatu nadzornikov, bil razrešen in bi se v istem mandatu vrnil nazaj. To je precej neobičajno, še zlasti, ker je znano, da je v sporu z direktorjem Danilom Burnačem in tudi zaposlenimi. Njegovo imenovanje bo nedvomno prineslo velika trenja in spore v podjetje. Ni pa izključeno, da bo Škrinjar poskušal narediti vse, da se Burnača razreši.
Imenovanje mestne svetnice Melite Petelin za nadzornico pa je zanimivo predvsem z vidika dejavnosti, ki jo opravlja njeno družinsko podjetje in morebitnih konfliktov interesov, tako da bo pri tem morala biti zelo pozorna.
Zaposleni na kliniki za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so za otroke, ki se zdravijo pri njih, pripravili gledališko predstavo. Z igrano pravljico V miškini rokavički, ki jo bodo odigrali danes dopoldne, želijo malim bolnikom ter njihovim staršem in skrbnikom vsaj za kratek čas omogočiti, da pozabijo na svoje stiske.
Avtorica in režiserka pravljice Aleksandra Zavec ter vsi nastopajoči so del kolektiva klinike za pediatrijo UKC Maribor in so se samoiniciativno odločili polepšati vsakdan otrokom tudi na takšen, sproščen način. “Pridno so vadili dvakrat tedensko v svojem prostem času, sami uredili vse potrebno za glasbo, kostume, sceno in drugo. Verjamemo, da bo predstava všeč otrokom, ki se trenutno zdravijo v UKC Maribor, in bodo tako vsaj za nekaj časa utegnili pozabiti na svoje zdravstvene tegobe,” so sporočili iz kliničnega centra.
Režiserka je poudarila, da ima predstava pozitivno noto. “Na koncu se vse uredi in pravljica nosi sporočilo, skozi katerega se vsakič znova zavemo, da je prijateljstvo tisto, ki nam pomaga v težkih trenutkih in nas razveseljuje na vsakem koraku,” je zapisala v vabilu na predstavo.
Igrajo Monika Pevec, Rene Horvat, Manja Fras, Tomaž Krenčnik, Jernej Murko, Zora Škarica, Polonca Krt, Andreja Petek, Žiga Novak, Karmen Šopinger, Mateja Celcer. Pripovedovalka je Alenka Paštar, za glasbo pa je poskrbel Damir Knez.
VIR: STA
Ob podražitvi cen komunalnih storitev do 16 odstotkov, ki so jo svetniki na 6. seji Občine Ruše potrdili, je na dnevni red te seje županja Urška Repolusk predlagala tudi dvig cene vrtca, ki bi tako bil za prvo starostno obdobje dražji celo za 102 evra na mesec, kot to velja v sosednji občini Slovenska Bistrica. Odločitev o zvišanju cen so sicer prenesli na naslednjo sejo, saj so občinski svetniki opozorili svojo županjo Urško Repolusk in ravnatelja osnovne šole, pod katero spada tudi vrtec, Ladislava Pepelnika, da je zvišanje pretirano. Županja in ravnatelj morata sedaj do naslednje seje pripraviti predloge za ublažitev podražitve in poiskati rezerve v občinskem proračunu.
Ravnatelj Javnega zavoda Osnovne šole Janko Glazer Ruše Ladislav Pepelnik, ki je tudi občinski svetnik Občine Ruše je kot razlog za zviševanje cen navedel, da so uslužbenkam morali zvišati plače po zakonu, nekaterim bodo morali zvišati še za en plačni razred, ter da se je zvišala tudi minimalna plača. “Tako da stroški dela, ki predstavljajo največji strošek, so se seveda povečali. In to je glavni razlog za to, da predlagamo občinskemu svetu Občine Ruše, podražitev, kot je pač v gradivu,” je razlagal Pepelnik občinskim svetnikom.
Ravnatelj Osnovne šole Janko Glazer Ruše Ladislav Pepelnik meni, da je dvig cene vrtca upravičen.
Po novem predlogu naj bi znašale mesečne polne ekonomske cene programov v javnem vrtcu v Rušah
– za prvo starostno obdobje 535,13 evra (stara cena: 479,78 evra),
– za drugo starostno obdobje 383,59 evra (stara cena: 364 evra)
– za kombinirani oddelek 453,59 evra (stara cena: 396 evra).
Res je, da Občina Ruše, staršem otrok s stalnim bivališčem v Rušah, na osnovi odločbe pristojnega centra za socialno delo, odbije 18 odstotkov cene staršem (npr. v Mariboru je to 23%), katerih otroci so v programu prvega starostnega obdobja; 10 odstotkov staršem, katerih otroci so v programu drugega starostnega obdobja in prav tako 10 odstotkov staršem, katerih otroci so vključeni v kombinirani oddelek. A polna ekonomska cena je tista, ki je osnova, in tista, ki bi se po predlogu županje Urške Repolusk Občine Ruše, ki je ustanoviteljica šole in vrtca, ter ravnatelja šole Pepelnika, podražila. Iz tega pa izhajajo vse ostale cene. Če se torej osnova podraži, je vse drugo prav tako dražje.
Ruške cene bi bile dražje od cen vrtcev sosednjih občin
Če primerjamo polne ekonomske cene za vrtec v Rušah s polnimi ekonomskimi cenami v vrtcih v Mariboru, Selnici ob Dravi, Šentilju in Slovenski Bistrici, se kaj hitro ugotovi, da Ruše spadajo med dražje. Pa vendar sta v razpravi s svetniki tako županja Urška Repolusk kot ravnatelj Ladislav Pepelnik poudarila, da Ruše niso najdražje. A številke po javno dostopnih podatkih govorijo drugače .
Za prvo starostno obdobje bi stal vrtec v Rušah po novem polna ekonomska cena 535 evra, v Mariboru je za 39 evrov nižja, v sosednji Selnici ob Dravi je za skoraj 70 evrov nižja, v Šentilju za 71 evrov, v Slovenski Bistrici pa kar za 102 evra. Za drugo starostno obdobje je po novem predlogu polna ekonomska cena vrtca v Rušah 383 evrov, v Mariboru je 22 evrov manj, v Selnici ob Dravi za 33 evrov manj, v Šentilju je za 27 evrov manj, v Slovenski Bistrici pa za 74,9 evra. Za kombiniran oddelek pa je polna ekonomska cena vrtca v Rušah 453 evrov, v Mariboru skoraj 58 evrov manj, v Selnici ob Dravi za 74,35 evrov manj, v Šentilju za 84,66 evrov manj ter v Slovenski Bistrici za 106,52 evra manj.
Odbor potrdil zvišanje cen vrtca, nekateri občinski svetniki bili proti
Odbor za družbene dejavnosti je zviševanje cene po Pepelnikovi predstavitvi razlogov potrdil. V razpravi pa so občinski svetniki opozorili tako županjo kot tudi ravnatelja Pepelnika, da gre za pretiran dvig cene vrtca in da naj razmislita o drugih možnostih. Darko Knez je poudaril, da je zvišanje cen vrtca neutemeljeno: “Glede na to, da je glavni razlog za povišanje cen povišanje cen v javnem sektorju, smatram, da takrat, ko se je to zgodilo, je tudi država povišala povprečnino z nakazili na samo občino.” Zanimalo ga je tudi, “kakšne ukrepe je osnovna šola sprejela, da bi optimizirala stroške, pa mogoče vse te stvari ne bi prevalila na starše, ampak bi znotraj proračuna občine in proračuna zavoda poskušala, da to podražitev ublaži.” Martin Lesjak je izpostavil: “V koalicijskih pogodbah in tudi v naših predvolilnih programih smo vsi zagovarjali, da bomo pomagali mladim družinam in tako dalje. S tem ukrepom, da bi mi povečevali ceno vrtca, čeprav na zunaj zgleda, da je to neka nuja, to ni popularni ukrep – zvišat ceno vrtca, zato jaz predlagam, da poskusimo na nek drug način te procente najti na občinski strani. Ne morem se strinjat s tem povečanjem cen.” Drago Bolčina je podal neposreden predlog Repoluskovi: “Kar se tiče tega povišanja, ker sem pač svetnik Levice, moram povedat, da tega predloga v taki obliki, kot ga je podal gospod ravnatelj, ne morem podpret. Ne morem podpret, ker se mi zdi zvišanje 10 % na hrani, 10 % na storitvi malo pretirano. Zato bi predlagal, županja, da malo razmislimo v tej smeri, ne da ponovno obremenjujemo občino in dodajamo dodatne procente k temu, ampak da razmislimo v tej smeri, da se zgodi povišanje, vendar v manjšem procentu. In da gremo postopoma.”
Razlogi za povišanje cene vrtca naj bi bili tudi v tem, da so se povišali stroški dela zaradi višjih plač v javnem sektorju.
Bolčina je vprašal tudi ravnatelja, kakšen pretres bi javni zavod imel, če bi se odločili za postopno zviševanje cen, ne pa za takojšnje. Pepelnik mu je odgovoril: “Poglejte, jaz pred vzgojiteljice ne morem s tem, da bodo imele s 1. 11. 2019 en plačni razred ali da bodo imele manjše plače. Notranjih rezerv več ni. Nekomu pač moramo izstaviti račun. Kaj pomeni teh 5 ali 6 % je, da bo na koncu leta zavod posloval negativno in da bo moral nekdo poravnati te račune. Kdo pa bo, pa vemo. To bo šlo na pleče občinskega proračuna.” na koncu razprave je dala občinska svetnica Katja Hrovatin Markač pobudo, da se na aktualni seji vendarle ne odloča o zvišanju cen vrtca, ampak se to prestavi na naslednjo sejo, ter da bi od občinske uprave dobili več podatkov in določene analize. S 14 glasovi za in edinim proti, ki ga je podal Ladislav Pepelnik, so občinski svetniki potrdili sklep, da bodo o zvišanju cene vrtca glasovali na novembrski seji. Kar pa ne pomeni, da do zvišanja cene ne more priti, občinski svetniki želijo imeti le več informacij.
Občinski svetniki so prestavili predlog županje in ravnatelja za dvig cene vrtca na naslednjo sejo.
Opozorila županji za drugačne ukrepe tudi na koncu seje
Na koncu seje nam je županja Urška Repolusk odgovorila na naša vprašanja v zvezi z odločitvijo svetnikov: “Tako, svetniki so predlagali, večina predlogov je bila, da se to breme prenese na proračun, mi pa moramo seveda vedeti, koliko naš proračun lahko prenese, tako da se bodo naredile simulacije, iz tega pa bomo potegnili neko odločitev.” Darko Knez pa je poudaril: “Danes smo v taki situaciji, da ne moremo vsega tega prenesti na pleče staršev. Jaz predlagam oziroma moja svetniška skupina, da to pač prevzame občina. Mi smo vseskozi opozarjali, da so vsi ti proračuni, rebalansi prenapihnjeni, nerealno oblikovani. Danes se kaže vse to v svoji vehementnosti.” Marjana Kotnik Poropat je dejala, da je proti zvišanju cen vrtcev: “Edina rešitev je bila, da se to prenese na naslednjo sejo, kajti povišanje za 10 %, za 12 % je prevelik znesek, ki seveda starše zelo udari po žepu. Moramo vedeti o tem, naš ravnatelj je govoril, da so se osebni dohodki v javnem sektorju povišali. Ja, ampak v podjetjih se pa niso povišali. In nekateri starši imajo res nizke dohodke. Res je, da se to upošteva, da plačajo manj, ampak kljub temu je, ko je malo denarja, velik problem.” Ravnodušen pa ni bil niti Blaž Sternad: “Tudi v občinskem odboru SDS Ruše smo to točko obravnavali in smo se odločili, da glasujemo, če bi bila na sporedu in ne bi bila umaknjena, proti. Kajti smo proti podražitvi, že sedanja cena je dovolj velika obremenitev za občanke in občane občine Ruše.” Tudi on meni, da je prav, da so umaknili odločitev na naslednjo sejo. Meni pa tudi, da “je občina tista, ki regulira, da cene niso ne previsoke, ne prenizke, Dejansko bi morala občina vnaprej predvidet napredovanja vseh teh učiteljev in osebja, ki delujejo tam, in na podlagi tega vključiti posamezno postavko v proračun občine sredstva, s katerimi bi nekako zaflikali to luknjo, ki je nastala.”
Oglejte si oddajo Report v kateri so bili tokratni gostje iz Društva za boj proti raku Štajerske, Gasilske brigade Maribor in Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Vabljeni k ogledu!
Želje mariborskega župana Saša Arsenoviča po brezplačnem časopisu se bodo očitno uresničile še pred koncem letošnjega leta. V Odloku o ustanovitvi in izdajanju občinskega časopisa Mestne občine Maribor namreč piše, da bo “Časopis za prijazen Maribor” začel izhajati letos, praviloma naj bi izhajal na dva meseca. In če je župan še na septembrski seji Mestnega sveta MO Maribor odgovarjal na očitke, da želi vplivati na uredniško politiko z izbiro odgovornega urednika, tako, da on pač ne bo izbiral odgovornega urednika, je zdaj zapisano v 13. členu odloka prav to. Namreč, da odgovornega urednika s sklepom imenuje prav župan. Na to so se že odzvali v Listi Andreja Fištravca, saj je Saša Pelko s te liste vložil pet amandmajev na odlok o časopisu.
Saša Arsenovič je sam po septembrski seji Mestnega sveta MO Maribor dejal, da se strinja s tem, da mu je treba omejiti moč pri določanju uredniške politike mestnega časopisa, saj je mnogo mestnih svetnikov izrazilo dvom v neodvisnost časopisa z bojaznijo, da bi časopis postal županovo trobilo. Arsenovič je zato na vprašanje, kako odgovarja na te očitke, povedal: “Poglejte, kar koli bo šlo v smer omejevanja župana pri mestnem časopisu, bom jaz seveda podprl.” Obenem pa tudi razložil, kaj želi, da je v časopisu predstavljeno. Poglejte si njegovo izjavo v celoti:
Glede na 13. člen odloka pa se bo zgodilo prav to. Da bo župan tisti, ki bo odločal o odgovornemu uredniku. Na sedmi seji MS MO Maribor pa so bili odločno proti temu svetniki, ki so opozarjali še na druge zadeve. Tako je bila med najbolj ostrimi nekdanja novinarka in sedanja mestna svetnica Breda Čepe.Rekla je, da Maribor ne potrebuje mestnega časopisa. “To velja za občine, ki nimajo svojih časopisov, glasil in drugih medijev, ne pa Maribor, ki ima prisoten močen javni medij, močen časopis in več radijskih postaj.” Obenem je izpostavila, da noben od prisotnih medijev ne bi zavrnil župana, če bi želel biti v medijih. In tudi, da je župan zagotovil, da mestni časopis ne bo njegovo glasilo. Več v posnetku:
Proti morebitnemu vplivanju na uredniško politiko in predstavljanju tem po svoje pa je bil na septembrski seji tudi Saša Pelko. Rekel je, da v osnovi mestni časopis ni slaba stvar, če gre za nek neodvisni medij, ki deluje v korist javnega interesa, “ampak problem nastane v načinu imenovanja uredniškega odbora in kar je predlagano v odloku, da župan predlaga mestnemu svetu ljudi za odbor, kar pomeni, da gre za tipično politično trobilo, ki ga bodo plačevali davkoplačevalci, kar se mi ne zdi prav.” Izjava Pelka je v posnetku:
Saša Pelko pa je zdaj, ko se je pokazalo, kaj vse je v odloku o mestnem časopisu, v imenu Liste Andreja Fištravca vložil pet amandmajev na Odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega časopisa MOM, ki ga bo Mestni svet MOM v drugem branju sprejemal na seji MS MO Maribor prihodnji ponedeljek, 14. oktobra 2019. Ob tem je zapisal: “Amandmaji se navezujejo predvsem na potrebo po neodvisnosti novinarskega dela in vključevanju opozicije, še bolj pa na županovo veliko željo po samoomejevanju, ki jo je izrazil ob prvem branju odloka, 9. septembra 2019.”
A vse kaže, da bo časopis šel v smer, kot si jo želi Arsenovič. Namreč, da bo župan tisti, ki bo odločal tako o uredniškem odboru kot o odgovornemu uredniku. V odloku je namreč zapisano, ne samo, da bo on odločal o uredniku, ampak tudi, kdo so primerni člani uredniškega odbora: “Uredniški odbor mora biti sestavljen tako, da so v njem: eden član, ki je mestni svetnik, eden član, ki je zaposlen v Mestni občini Maribor, štirje člani, ki so ugledni, izobraženi meščani iz različnih vsebinskih področjih in poznajo mesto, njegovo zgodovino in jih zanima razvoj mesta (zunanji člani). Uredniški odbor se imenuje za mandat štirih let.” Določili pa so tudi, da naj bi bili odgovorni urednik in člani uredniškega odbora upravičeni do sejnin za posamezno sejo, na kateri bi bili zaradi dela prisotni.
Policisti Postaje prometne policije Maribor so v ponedeljek, 7. 10. 2019, na Ruški cesti v Mariboru ustavili 20-letnega Mariborčana, za katerega so pri kontroli ugotovili, da je vozil osebni avtomobil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, saj vozniškega izpita še ni opravil. Imel pa je tudi pnevmatike v zelo slabem stanju.
Zasežen avto. Vir: PU Maribor
Pri pregledu tehnične brezhibnosti osebnega avtomobila so policisti namreč ugotovili, da prednji pnevmatiki nista izpolnjevali predpisanih zahtev za uporabo v cestnem prometu, saj sta bili po celotni tekalni površini obrabljeni tako močno, da je bila vidna celo podloga iz tkanine t.i. “karkasa”.
Pnevmatika zaseženega vozila. Vir PU Maribor
Policisti so mu vozilo zasegli in bodo zoper njega podali obdolžilni predlog pristojnemu sodišču za vožnjo brez vozniškega dovoljenja, zaradi neprimernih pnevmatik pa je dobil še plačilni nalog za 400 evrov globe.
V naravnem in mirnem okolju v Bohovi so danes svojemu namenu uradno predali novo bivalno enoto VDC Polž, ki omogoča 24-urno institucionalno varstvo za osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju.
Tako rekoč sredi polj v Bohovi je zrasla nova bivalna enota VDC Polž in za njihove varovance, ki potrebujejo 24-urno institucionalno varstvo in zdravstveno nego, postala dom.
Sicer so se v novo bivalno enoto vselili že v mesecu juniju, a so jo danes tudi uradno predali svojemu namenu.
Poleg novega objekta so pridobili tudi novi program 24-urnega institucionalnega varstva, za katerega so si prizadevali že več let.
V objektu je prostora za 22 uporabnikov: 18 stalnih in štiri začasne. K temu sta dodali, da so z novo enoto v Bohovi dobili možnost, da njihovi uporabniki ostanejo v okolju, ki ga poznajo, ki je njim prilagojeno in ki zna z njimi ravnati.
V notranjosti bivalne enote se nahaja velik skupni prostor, kjer se stanovalci lahko družijo, kuhinja z jedilnico in dnevna soba, ter večina dvoposteljnih sob in dve enoposteljni.
Nove bivalne enote VDC Polž so veseli tudi v Občini Hoče – Slivnica, ki si želijo, da bi v prihodnje tudi sodelovali.
Nekoč prijazna Občina Ruše do gospodarstva in občanov se vse bolj spreminja, dvigom cen pa ni videti konca. Tako se je včeraj na dnevnem redu, ki ga je predlagala županja Urška Repolusk znašla tudi podražitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda, ki so jo svetniki tudi potrdili, a svetniki opozarjajo, da je to šele začetek.
In če županji in ravnatelju včeraj ni uspelo dvigniti cene vrtca (več v jutrišnjem prispevku), pa je županji in občinskim svetnikom uspelo dvigniti ceno za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Ena od točk dnevnega reda šeste seje Občinskega sveta Občine Ruše je bila namreč tudi »usklajevanje« cen za storitev Nigrada. Usklajevanje pa tudi tokrat pomeni dvig cen.
Po predlogu dnevnega reda županje Urške Repolusk naj bi namreč gospodinjstva v Rušah za to storitev plačevala 12 odstotkov več kot do zdaj, podjetja pa za 16 odstotkov. Odbor za gospodarske dejavnosti je podprl predlog o podražitvi cen. Že v razpravi je nekaj svetnikov dejalo, da se prav tako strinja z višjimi cenami. Martin Lesjak je dejal, da gre za nizko ceno, ga je pa zanimalo, kaj je Nigrad v zadnjem času delal in ali vse male čistilne naprave delajo, a na koncu ni potrdil dviga cene. Ladislav Pepelnik je dejal, da z dvigom cen lovijo zadnji vlak in tudi, da »tako poceni kot smo imeli do zdaj, ne bomo imeli več« in glasoval za podražitev.
Podobno, namreč, da se bodo cene komunalnih storitev zagotovo še zviševale, meni tudi Blaž Sternad iz SDS, prav tako občinski svetnik Občine Ruše. Rekel je, da gre »za privajanje na cene, ki bodo sledile.“ Po mnenju Sternada takšen dvig ni bil potreben in bi jih lahko občina s pogajanji do Nigrada zmanjšala: »Možno je, to je v bistvu celotno breme na občinski strani. Dejansko se lahko podpišejo pogodbe za večletno sodelovanje in na podlagi te pogodbe se določijo dejanske cene, ki bodo bremenile občane in občanke.« Na kocu pa vseeno dvignil roko za dvig cene.
Občinski svet Občine Ruše: Glasovanje o dvigu cen za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
Kdo je glasoval za dvig cene v Rušah
Za dvig cene so glasovali: Drago Bolčina (Levica), Katja Markač Hrovatin in Lovro Bačun (Lista 2×2), Ladislav Pepelnik, Miha Krajnčevič in Sonja Irena Kukovec Stajan (lista SKUPAJ), Blaž Sternad (SDS), in Andrej Pliberšek (SD).
Proti dvigu cene so bili: Peter Juhart, Darko Knez, Barbara Jert in Petra Mušič (ZA), Marjana Kotnik Poropat (DESUS), Martin Lesjak (SD).
Šest svetnikov proti dvigu cene
Šest svetnikov je bilo proti, predvsem zato, ker opažajo, da se cene za komunalne storitve, komunalni prispevki vse bolj višajo in pričakujejo na podlagi izkušenj iz drugih občin, kjer že imajo centralne čistilne naprave, da se bodo cene v prihodnje na žalost še višale. Prav tako tako tudi menijo, da bi morala občina najprej poiskati rezerve pri sebi, ne pa, da prelagajo breme na občane in gospodarstvo.
Tako meni tudi Darko Knez, ki smatra, da storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda Nigrad ne izvaja korektno, glede na to, da je država letos občini zagotovila več sredstev iz naslova glavarine na občana, bi pa lahko ta poiskala sredstva v proračunu in ne na plečih občanov. Marjana Kotnik Poropat iz Desusa pravi: »Ja, veste, za čiščenje komunalnih odpadnih voda je že zdaj tako visoka cena, da to zaenkrat jaz in Desus ne odobravamo. Tako da jaz nisem glasovala za dvig cene.« Ob tem pa je poudarila, da se bo cena za odvajanje in čiščenje odpadnih voda zagotovo še dvigovala, tako postopoma kot ob izgradnji čistilne naprave, ko in če bo ta narejena in zato sedaj ni pravi čas za dvig cene.
Občinski svet Občine Ruše: Glasovanje o dvigu cen za čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
Županja Urška Repolusk prvič po seji podala izjavo in dovolila snemanje seje
Po 10 mesecih županovanja pa je županja Urška Repolusk prvič dovolila kameram snemanje celotne seje, prav tako pa po seji prvič podala izjavo za BK TV in www.lokalec.si. Tako je na podražitev županja Urška Repolusk ob koncu seje povedala: “Na osnovi elaborata, ki smo ga pač dobili, je ta dvig bil predviden, svetniki so se seveda odločili, kot so se odločili, to se pravi za dvig teh cen.“
Elektro Maribor obvešča uporabnike električne energije, da bodo brez električne napetosti na območju naslednjih transformatorskih postaj:
Četrtek, 10. oktober 2019:
PETKOVO SEDLO, POŠTARSKI DOM; PETKOVO SEDLO, KOP: med 8:00 in 14:00 uro.
ŠOMAT 1: med 8:00 in 15:00 uro.
Podrobnejše informacije in morebitni preklici napovedanih izklopov so na spletni strani www.elektro-maribor.si.
