Novi komandir Policijske postaje Maribor II je od 9. avgusta Simon Belšak, ki je do sedaj opravljal naloge samostojnega policijskega inšpektorja v Oddelku za splošne policijske naloge v Sektorju uniformirane policije Policijske uprave Maribor. Belšak je posle prevzel od Romana Drevenška, ki je po pooblastilu generalne direktorice postajo vodil po upokojitvi dosedanje komandirke PP Maribor II Tanje Žiberna Flakus. Ta je za svoje sluge pri vodenju prejeli tudi veliki ščit policije z bronasto zvezdo.

Novemu komandirju Simonu Belšaku je tekoče posle, v navzočnosti direktorja Policije uprave Maribor Aleksandra Thalerja, predal pomočnik komandirja PP Maribor II, George Simič.

Policijsko postajo Maribor II je do sedaj, po pooblastilu Generalne direktorice policije, vodil pomočnik komandirja PP Maribor II Roman Drevenšek.

Dosedanja komandirka prejela veliki ščit z bronasto zvezdo

Konec junija se je upokojila dolgoletna komandirka Policijske postaje Maribor II, Tanja Žiberna Flakus. 27. junija pa je ob osrednji slovesnosti ob dnevu policije zaradi svojih zaslug pri vodenju policijske postaje, prejela tudi veliki ščit policije z bronasto zvezdo. Kot komandirka je namreč z odločnim, odgovornim in strokovnim pristopom zelo izboljšala reševanje pomembnih varnostnih problemov na območju te policijske enote.

Tanja Žiberna Flakus prejela priznanje; FOTO: policija.si

Stanovalci Zagrebške ceste 74 v Mariboru so spisali javni poziv zaradi brezdomca Emila Špindlerja, ki na njihovem zemljišču brez njihovega dovoljenja ali soglasja biva tam že 2 meseca. Stanovalci tamkajšnjega bloka imajo z brezdomcem velike težave, ob opozarjanju, da naj se preseli naj bi jim celo grozil.

Kot smo pred časom že poročali, se je pred Centrom za socialno delo na Zagrebški cesti v Mariboru nastanil brezdomec Emil Špindler, ki je zahteval nastanitev v stanovanju. Takrat je trdil, da tam ne stanuje zaradi protesta, da le želi uveljaviti svojo pravico. Mineva dva meseca, brezdomec pa je še vedno na tujem zemljišču. Še več, od tam se glede na pisanja prebivalcev Zagrebške ceste 74 ne želi premakniti.

V javnem pozivu, ki smo ga prejeli tudi mi, stanovalci opozarjajo, da Špindler biva na njihovem zemljišču v neposredni bližini stanovanjskega bloka brez njihovega dovoljenja.

“Ko smo ga začeli opozarjati in ga pozvali, da se preseli drugam, nam je začel groziti in se posmehovati, zaradi česar se počutimo ogroženi in nas je upravičeno strah, saj smo iz medijev izvedeli, da je bivši kaznjenec in konfliktna oseba,” pišejo stanovalci bloka na Zagrebški.

“Brez zadržkov urinira vsepovsod”

Obregnili so se tudi ob njegovo obnašanje, saj da urinira kjerkoli pride, najpogosteje ob češnji, pri tem pa stanovalkam, ki gredo v tistem času slučajno mimo tudi razkazuje svoj spolni organ in jih nadleguje. Pri miru ne pusti niti stanovalcev, kateri korenine so iz držav bivše skupne države, celo naganja jih nazaj in pravi, da se bo on naselil v njihova stanovanja.

“Stanovalci se počutimo ogroženi, ne upamo odložiti smeti v zabojnik, ki je v bližini šotora, ki si ga je brez naše privolitve postavil na našem zemljišču. Ne upamo se prosto in brezskrbno sprehajati, kot smo se pred tem dogodkom. Z našim zemljiščem ne moremo razpolagati, prav tako ne moremo uporabljati nadstreškov za avtomobile, ker jih je zavzel brezdomec,” razmere opisujejo stanovalci.

Državne institucije ne ukrepajo

Stanovalci so se zaradi teh dogodkov obrnili tudi na policijo, kjer pravijo, da ne morejo ničesar narediti. Edina pot bi bila tožba za motenje posesti in potem še predlog za izvršitev, kar pa bi pomenil finančni strošek za stanovalce in dolgotrajen postopek. “Torej bo ta oseba še dolgo tu, mi pa se bomo ves ta čas počutili ogroženi in bomo ustrahovani,” zaključujejo stanovalci.

Moti jih popivanje dolgo v noč

Stanovalci opisujejo, da velikokrat k brezdomcu prihajajo tudi druge osebe, s katerimi popiva, velikokrat tudi pozno v noč, kar moti njihov spanec. Pred dnevi naj bi se mu pridružili še dve osebi, ki sta si prav tako postavili šotor, delno tudi na njihovem zemljišču, delno pa na zemljišču Centra za socialno delo.

Ob tem pa se sprašujejo, kako je mogoče, da bivši kaznjenec nesankcionirano ustrahuje stanovalce, brez dovoljenja biva na privatnem zemljišču in mu pri tem nihče nič ne more?

Štajerska avtocesta je znova prevozna, zaprt ostaja vozni pas pred priključkom Krtina proti Mariboru. Nastala je daljša kolona, dolga približno šest kilometrov. Potovalni čas se po podatkih prometno-informacijskega centra podaljša za okoli 45 minut. Za vozila do 7,5 ton je možen obvoz po regionalni cesti Domžale-Želodnik-Lukovica.

Vir: Google Zemljevidi

Po prvih podatkih so bila v prometni nesreči udeležena tri vozila, dva osebna avtomobila in tovornjak. Nihče naj se nebi huje poškodoval. Policisti sicer še izvajajo ogled kraja nesreče, so za STA povedali na Policijski upravi Ljubljana.
Vir: STA

Iz podjetja Marprom so sporočili, da bo prevoz z mariborskimi mestnimi avtobusi na dan nogometne tekme me NK Maribor in Rosenborg BK, to sredo, 7. avgusta, za imetnike vstopnic za tekmo brezplačen. Ugodnost boste lahko uveljavili na vseh avtobusnih linijah od 16. ure do konca voznega časa.

Vir: Facebook Marprom

Vse kar boste morali storiti je, da vozniku avtobusa pokažete veljavno vstopnico za nogometno tekmo, voznik pa vam bo natisnil in izročil brezplačno vozovnico.

Zaradi tekme velja zapora Mladinske ceste

Zaradi tekme tretjega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov bo tako v sredo, 7. avgusta od 6. do 24. ure veljala popolna zapora Mladinske ulice na odseku Strossmayerjeve in Kajuhove ulice. Posledično bosta avtobusni liniji 7 in 18 na tem območju speljani po obvozni poti od Krekove ulice po Strossmayerjevi ulici, Gosposvetski in Vrbanski cesti, kjer se bosta vrnili na ustaljeno traso. Postajališče Stadion – Ljudski vrt v času zapore ne bo v uporabi.

Ob tem na Mapromru vabijo vse, da izkoristite možnost brezplačnega avtobusnega prevoza.

Študentje, ki se odločijo za bivanje pri zasebnikih, morajo za mesečno najemnino globlje seči v žep kot študenti, ki bivajo v domovih. V Ljubljani morajo za mesto v primerljivi sobi z deljeno kopalnico in kuhinjo v relativni bližini fakultet odšteti med 200 in 300 evrov, za mesto v dvoposteljni sobi na robu mesta pa okoli 100 evrov.

Vir: arhiva Lokalec.si

Če se študentje odločijo za najem celotne garsonjere ali denimo enosobnega stanovanja z zasebno kopalnico in kuhinjo, pa se cena giblje med 400 evri za stanovanje na robu mesta in do 700 evrov za stanovanje znotraj obroča ljubljanske obvoznice, je razvidno iz oglasov na nepremičninskih portalih. Večina stanovanj, ki se sicer nesubvencionirano oddajajo na nepremičninskih portalih, je polno opremljena in ponuja vsaj dve ležišči, tako da se znesek najemnine, če se tako dogovorijo študenti, lahko deli na vsaj dva.

Cene tržnih najemnin stanovanj v Kopru so nekoliko nižje kot v Ljubljani, saj je denimo za garsonjero treba mesečno odšteti 300 evrov, za sobo pa okoli 200 evrov.

Za zasebnike, ki se odločijo za oddajanje sob študentom subvencionirano, pa ločeni razpis sicer določa, da v stanovanje ne smejo sprejeti več kot šest študentov. Prostori morajo biti primerni za njihovo bivanje, so pa pogoji za bivanje, ki jih določa razpis, precej minimalni. Zahtevana oprema so tako miza, stol, postelja in omara, možnost internetne povezave, kuhinja za pripravo manjših obrokov ter toaletni prostori. V razpisu je zapisano še, da mora biti stavba stanovanja ustrezno vzdrževana, stanovanje mora imeti dovod električne energije in ogrevanje skladno s predpisi ter vzdrževana red in čistočo v pomožnih prostorih.

Kot je še zapisano v razpisu za zasebnike, mora biti najemnina, da je lahko subvencionirana, pri zasebnikih najmanj 60 evrov. Višina subvencije za bivanje pri zasebnikih sicer znaša 32 evrov.

Stanovanja in sobe pri zasebnikih večinoma ustrezajo razpisnim pogojem, nekateri študentom ponujajo tudi pralni stroj in balkon. Tudi sicer v Zavodu Študentski domovi Ljubljana od študentov, ki bivajo pri zasebnikih, skoraj ne dobijo pritožb, je povedal Igor Brlek iz Študentskih domov Ljubljana. “V zadnjih petih smo imeli uradno eno pritožbo, pa še v tem primeru je šlo za spor med samimi lastniki stanovanja, v katerem so bivali študentje. V večini primerov si študentje, če niso zadovoljni z bivanjem pri določenem zasebniku, poiščejo drugega stanodajalca,” je še dodal.

Za prihajajoče študijsko leto pa je zavod ustanovil tudi komisijo, ki bo preverjala pogoje bivanja pri zasebnikih, saj so se razmere na trgu v zadnjih dveh letih spremenile, so še poudarili v zavodu.

Tudi na Študentsko organizacijo Univerze (ŠOU) v Ljubljani oziroma na njihov zavod Študentska svetovalnica se na letni ravni s pritožbami glede neustreznosti stanovanj obrne vedno manj študentov. Kot opažajo, je to posledica medsebojnega obveščanja študentov glede posameznih najemodajalcev in stanovanj prek socialnih omrežij. Kot primer pritožbe v zadnjih letih so navedli, da so se študentje nanje obrnili zaradi nezadostnega ogrevanja stanovanja pozimi ali zaradi nenapovedanih prihodov in obhodov lastnice, ki je oddajala ležišča študentom.

V ŠOU sicer zaznavajo, da je bilo v zadnjem letu študentov, ki koristijo subvencijo pri zasebniku, manj. Kot so sporočili za STA, se zasebniki in študentje za subvencijo odločajo vse manj, saj so te zelo nizke in višina ne odtehta potrebnih birokratskih postopkov.

Za subvencionirano bivanje študentov pri zasebnikih v Ljubljani in na Primorskem je sicer na voljo po 600 ležišč, v Ljubljani je od tega 420 mest za sprejem in 180 mest za podaljšanje bivanja. V Mariboru ministrstvo ne razpisuje mest pri zasebnikih, še piše v razpisu.
Vir: STA