Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), med 19. in 28. julijem 2019, organizira tradicionalno Študentsko delovno brigado. Ta bo tokrat potekala v
osrednji Sloveniji, in sicer v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji, ki je del občine Litija. Študentje bodo tamkajšnjim krajanom pomagali pri urejanju smučišča ter njegove okolice, postavljanju oglarske kope, urejanju cerkve ter odvodnjavanju okolice, markiranju Zasavske poti, urejanju Oglarske poti in pri domačih opravilih starejših občanov. Letošnja brigada, ki se jo bo udeležilo več kot 50 študentov prostovoljcev, se bo izvedla že enaindvajseto leto zapored.

“Namen Študentske delovne brigade je pomoč območjem, ki so jih prizadele naravne katastrofe ter pomoč regijam, ki so demografsko ogrožena,” so sporočili z Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM-A).

Krajevna skupnost Dole pri Litiji velja za enega najbolj odročnih krajev oddaljenih od večjih občin, kljub temu pa zajema zelo veliko območje. Približno 766 prebivalcev živi v 28 vaseh in zaselkih, ki se razprostirajo na 55 km2 razgibanega površja. To znaša približno 14 preb/km2, kar KS Dole pri Litiji uvršča med zelo redko poseljena območja. Če jo primerjamo z Občino Litija, ki meri 222 km2, Krajevna skupnost Dole pri Litiji zavzema kar 24,7% površine občine, kar jo uvršča na drugo mesto največjih krajevnih skupnosti v Sloveniji. Krajevna skupnost je poznana po številnih naravnih znamenitostih ter turističnih priložnosti, zato se v zadnjih letih trudijo, da kljub
odročnosti privabijo obiskovalce v svoje kraje.

Vir: ŠOUM

Vir: ŠOUM

Kraj Dole pri Litiji je srce tako imenovane Oglarske dežele. Oglarstvo so v te kraje pred 100 leti prinesli italijanski oglarji. Od takrat naprej pa je postalo značilnost kraja in okolice. Vsako leto pa približno 25 lokalnih oglarjev »izdela« med 150 in 200 tonami oglja – storitev, ki je dandanes v Sloveniji vidna le še redko kje.

Hkrati bodo študenti prostovoljci pri domačih opravilih priskočili na pomoč socialno ogroženim in šibkejšim posameznikom ter družinam v krajevni skupnosti. “V preteklem letu so se ob jubilejni dvajseti izvedbi študentske delovne brigade odvili tudi številni vzporedni dogodki, na katerih smo obeležili dolgoletno tradicijo prostovoljstva med mladimi. Prav tradicija je pripomogla k prepoznavnosti projekta, saj smo letos prejeli več kot 50 prijav na dogodek. Mladi dokazujemo, da želimo širiti kulturo humanitarnosti in verjamemo, da bomo s svojimi dejanji pripomogli k lažjemu in boljšemu življenju krajanov,” dodaja vodja letošnje izvedbe David Lukner.

Zgodovina Študentske delovne brigade
Študentska delovna brigada ima bogato tradicijo. Prva je bila organizirana leta 1999 v Bovcu, kjer so študenti pomagali pri popotresni obnovi, leta 2000 so se študenti z istim namenom zbrali v Kobaridu, leta 2001 so na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Odtlej so študentje pomagali še v: Osilnici ob Kolpi (2002), v zaledju Slovenske Istre (2003), na Bohorju nad Senovim (2004), v Velikih Laščah v kraju Krvava Peč (2005), v Krajevni skupnosti Gradin (2006), na Obretanovem na Koroškem (2007), v Kozjem (2008), v Vipavi (2009), v občini Grad na Goričkem (2010),
v Občini Žužemberk (2011), v Logarski dolini (občini Solčava in Luče (2012)), v Radečah (2013), v Občini Nova Gorica (Krajevni skupnosti Čepovan in Lokovec (2014)), v Dobrovniku (2015), v Radljah ob Dravi (2016), v Kranjski gori (2017) in v Črni na Koroškem (2018).

V Selnici ob Dravi so minuli vikend obujali tradicijo. Po kmečkem žetvenem zajtrku so se namreč člani tamkajšnjega turističnega društva odpravili na majhno njivo, kjer so ročno poželi pšenico in nato snope z lojtrnim voz odpeljali na dvorišče domačega vinarja, kjer so ročno, na star način opravili vsa dela – od mlatve do zrna.

Danes na Letališču Edvarda Rusjana Maribor poteka prevzem upravljanje letališča s strani državne DRI upravljanja investicij od Aerodromu Maribor v lasti kitajskega kapitala, ki mu je včeraj potekla najemna pogodba. Sicer je Javna agencija za civilno letalstvo RS danes po opravljenem fizičnem pregledu na Letališču Edvarda Rusjana Maribor izdala družbi DRI dovoljenje za poskusno obratovanje tega letališča. Ali bodo “padle” pritožbe, še ne vemo. 

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Da se bo letališče lahko odprlo mora DRI pridobiti obratovalno dovoljenje, ki ga izdaja Agencije za civilno letalstvo (CAA). Javnosti je znana informacija, da je lahko ovira, da CAA izda ustrezno dovoljenje služnost dostopnih cest do letališča, ki so v lasti Aerodromu Maribor.

Očitno nov dogovor ni bil dosežen z Aerodromom Maribor in se lahko pričakuje, da bo lastnik oporekal izdaji dovoljenja po pravni poti. Zato mora imeti CAA dobre argumente.
Po poročanju SIOL.net Kitajci ostajajo lastniki dostopnih cest do letališča, medtem ko na DRI zagotavljajo, da je država uredila služnost, v Aerodromu Maribor trdijo, da dogovora ni bilo.

V kolikor drži informacija, da DRI oz. država ni dosegla novega dogovora z Aerodromom Maribor, potem ta služnost na katero se sklicujejo na sklicujejo urejajo služnost Pogodba o služnosti št. 2430-16-100079 z dne 1. 3. 2016, Aneksa 1 št. 2430-16-100079 in Aneks 2 št. 2430-16-100079, ki oba nosita datum 14. 3. 2017 in jih je podpisal takratni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Ti dokumenti so informacija javnega značaja, še več morajo biti vpisani v zemljiško knjigo, v njo pa je zavedena samo osnovna pogodba brez aneksov. Zato smo poslali vlogo za pridobitev teh dokumentov na Ministrstvo za infrastrukturo in CAA. Iz tega izhaja, da se lahko CAA o vprašanju služnosti dovoznih cest pri izdaji dovoljenja upira samo na navedene dokumente. Očitno pred CAA le ni tako lahka naloga, ker v javnosti kroži toliko informacij ravno v problematiki služnosti. Očitno nov dogovor ni bil dosežen z Aerodromom Maribor in se lahko pričakuje, da bo lastnik oporekal izdaji dovoljenja po pravni poti. Zato mora imeti CAA dobre argumente. V kolikor pa se izkaže, da služnost dejansko ni ustrezno urejena, lahko država poseže po razlastninjenju oz. razglasi javni interes. Vlada bi o tem morala odločati v kratkem.
Ob vsem tem dogajanju na zaprtem letališču, se je tudi Računsko sodišče RS pred časom odločilo v pogledati v dokumentacijo o prenosu upravljanja letališča na DRI. Naloga
Računskega sodišča so revizije pravilnosti in revizije smotrnosti poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov javnih sredstev. Zato verjetno gre pričakovati poleg ocene o pravilnosti tudi preverjanje smotrnosti oz. ekonomičnosti takšnega prenosa.

Spomnimo, da je DRI prevzel 24 zaposlenih na Aerodromom Maribor. V javnosti se pojavljajo različne informacije, kakšne stroške je nase s tem prevzela država. Vsaj eno je z današnjim dnem znano in je informacija javnega značaja, ki smo jo zahtevali in to je za koliko se je povečala masa bruto plač DRI za letos oz. koliko znašajo stroški dela prezaposlenih na DRI. Za to informacijo smo zaprosili DRI.
Seveda pa so tukaj še drugi stroški. Zato bo izračun ekonomičnosti oz. smotrnosti za javnost zanimiv, ker bomo izvedeli, ali so prihranili denar davkoplačevalcev s to odločitvijo ali pa bi bila bolj smotrna odločitev subvencija, ki jo je na nek način »izsiljeval« od države Aerodromom Maribor. Argument za upravičenost do subvencije naj bi bilo počasno sprejemanje Državnega prostorskega načrta, ki je bistveno odstopal od pisnih zagotovil takratnega državnega sekretarja Lebna, ki ga je podpisal 21. septembra 2017. V tej izjavi je kitajskim investitorjem zagotovil, da bo Državni prostorski načrt, ki bo omogočal podaljšanje letališke piste sprejet do konca marca 2018.
Regija z zaskrbljenostjo spremlja, kdaj bo Mariborsko letališče odprto, regija ne samo, da pričakuje, da bo letališče zaprto le nekaj ur, koliko bo trajal pregled s strani CAA, temveč razvoj le tega, pri čem se država do sedaj ni ravno izkazala.

Sicer pa je Javna agencija za civilno letalstvo RS danes po uspešno opravljenem fizičnem pregledu na Letališču Edvarda Rusjana Maribor izdala družbi DRI dovoljenje za poskusno obratovanje tega letališča. S tem so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje izvajanja dejavnosti letališča, ki bo že v petek ponovno obratovalo, poročajo  mediji.

 

 

 

 

Minister za kulturo Zoran Poznič je med včerajšnjim obiskom v Mariboru obljubil občini pomoč pri izvedbi že dolgo pričakovanega projekta izgradnje nove osrednje enote Mariborske knjižnice. V prvi vrsti naj bi ministrstvo prispevalo del denarja za izdelavo nove projektne dokumentacije, o točnih zneskih pa minister še ni želel govoriti.

pikalo, arsenovič, poznič“Knjižnica je dobila zeleno luč v smeri pomoči ministrstva za kulturo s finančnim vložkom, ki nam omogoča nadaljnje načrtovanje, projektiranje in začetek gradbenih del v skladu s časovnico,” je po srečanju s Pozničem ter ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom potrdil tudi župan Saša Arsenovič. “Na strani ministrstva za šolstvo bomo, upam, našli še druge vsebine, ki bodo k temu pomagale, in knjižnica bo do konca mandata v podobi, ki si jo želimo. To je velik dan za Maribor,” je dodal.

Minister Poznič je zatrdil, da je njegovo ministrstvo vedno pripravljeno pomagati Mariboru. “Kar se tiče knjižnice, je projekt sedaj na začetku. Pripraviti je treba projektno dokumentacijo in seveda bomo sodelovali pri financiranju tega, takoj zatem pa se tvorno vključili tudi v samo izgradnjo z znatnim deležem finančnih sredstev,” je dejal.

O konkretnih vsotah ni želel govoriti, ker projekt še ni finančno docela ovrednoten. “Ko bodo ti papirji na mizi, bomo lahko govorili o številkah. Lahko pa obljubim, da bo ministrstvo za kulturo tvorno sodelovalo pri tem projektu,” je zatrdil minister.

Trenutno vodstvo občine zagovarja izgradnjo nove knjižnice na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu. Za to možnost je bila pred desetimi leti izdelana arhitekturna rešitev. Takrat je bila ocenjena na več kot 20 milijonov evrov, Arsenovičeva ekipa pa je zdaj ta projekt “optimizirala” in ga pocenila na okoli 15 milijonov evrov.

Župan upa, da bodo lahko zasadili lopate že konec prihodnjega leta. “Če bo šlo vse po načrtih in ne bo zapletov, ki niso odvisni od našega dela, upam, da je začetek lahko konec leta 2020 ali najkasneje v začetku leta 2021,” je dejal.

Z ministroma je na današnjem srečanju govoril tudi o urejanju določenih srednjih šol v Mariboru, med drugim o načrtovani obnovi šole za gostinstvo, biotehniške šole in dijaškega doma. Po Pikalovih besedah so govorili tudi o vzpostavljanju super računalniškega centra in tehnološkega inovacijskega centra na mariborski univerzi, ki z vrednostjo več deset milijonov evrov predstavljata pomemben vložek na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji.

Na obisku pri mariborskem županu je bil tudi predsednik DZ Dejan Židan, ki je predstavil predlog organizacije srečanja predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije v Mariboru v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Vir: STA

Nogometaši Maribora so na povratni tekmi 1. kroga kvalifikacij za ligo prvakov premagali Valur Reykjavik z 2:0 (2:0). Na prvi tekmi so Štajerci v gosteh slavili s 3:0.

Maribor :Valur Reykjavik. Vir: Facebook NK Maribor

Maribor :Valur Reykjavik. Vir: Facebook NK Maribor

Izbranci Darka Milaniča so že v prvem polčasu povratne tekme potrdili preboj v 2. krog, kjer jih čaka švedski AIK Stockholm. Po golih Roka Kronavetra in Marcosa Tavaresa so skupno povedli že s 5:0 in tako le še oplemenitili prednost s prve tekme. Hkrati so nadaljevali niz Valurja brez zmage na osmih gostujočih tekmah v evropskih pokalih brez zmage. Islandci bodo nadaljevali v kvalifikacijah evropske lige.

Štajerci so že v tretji minuti opozorili nase, ko je Dino Hotić z roba kazenskega prostora zadel prečko. Isti igralec pa je v 11. minuti lepo vrnil žogo Kronavetru, ki je s približno enajstih metrov zadel za 1:0.

V 22. minuti je imel novo priložnost Andrej Kotnik z 18 metrov, a je ostalo pri 1:0, na 2:0 pa je v 32. minuti povišal Tavares, ko je zadel s 14 metrov. Gosti so v 40. minuti zahtevali enajstmetrovko, to je sodnik že dosodil, po posvetovanju s pomočnikom pa je Andriju Adolphssonu pokazal rumeni karton za simuliranje.

V drugem polčasu je v 48. minuti priložnost za domače zapravil Blaž Vrhovec, ki je izgubil dvoboj ena na ena z gostujočim vratarjem Hannesom Halldorssonom. V 65. minuti je strel Rudija Požega Vancaša preprečil Halldorsson, v 69. minuti pa je Hotić meril za malo previsoko.

V 71. minuti je novo priložnost za mariborski zadetek zapravil Požeg Vancaš, ki je bil le malce premalo natančen s strelom z glavo po podaji Jasmina Mešanovića.
Vir: STA

Na dan tekem bodo veljale brezplačne vožnje na vseh linijah mestnega prometa od 16. ure do konca voznega časa mestnih avtobusov. Obiskovalci tekme bodo morali vozniku pokazati veljavno vstopnico.

Vir: Facebook Marprom

Vir: Facebook Marprom

“Eden izmed ukrepov Celostne prometne strategije MO Maribor je spodbujanje uporabe javnega mestnega potniškega prometa zato je, v pričakovanju današnje povratne tekme kvalifikacij za Ligo prvakov na stadionu Ljudski vrt, župan MO Maribor Saša Arsenovič sprejel odločitev, da bo za imetnike vstopnic veljal brezplačen prevoz na dan domačih evropskih tekem NK Maribor kakor tudi za vse domače tekme med NK Maribor in NK Olimpija oziroma NK Maribor in NK Mura v sezoni 2019/2020,” so danes sporočili iz MO Maribor.

Danes bo potekala popolna zapora vozišča Gregorčičeve ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Mladinske ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice in zapora parkirišča na Gregorčičevi (med Strossmayerjevo in Prežihovo ulico) in Mladinski ulici (med Strossmayerjevo in Kajuhovo ulico). Veljala bo tudi sprememba poteka avtobusnih linij št. 7 in 18 (spremenjena trasa – Strossmayerjeva – Gosposvetska – Vrbanska).

V času današnje tekme bodo redarji Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor skupaj s Policijo izvajali poostren nadzor prometa in parkiranja vozil na javnih površinah; pri tem bodo posebno pozornost namenili ogrožanju najranljivejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev, kolesarjev, invalidnih oseb) in parkiranju, s katerim se povzroča trajna škoda na javnem premoženju (zelenice). Ker je v centru mesta Maribor, kjer se večina dogodkov odvija, število občinskih parkirnih mest
omejeno, v nadaljevanju sporočila podajamo informacije o parkiriščih v mestu in avtobusnih linijah (v priponki je tudi grafika), ki obiskovalce pripeljejo v center mesta.

Območja parkirnih površin, namenjena dolgotrajnemu parkiranju – bele cone (meje con so označene z roza barvo, parkirišča znotraj con z modro in rdečo barvo, skupno število parkirnih mest v šestih conah je 1.799):
Cona 1
 Prešernova ulica
 Aškerčeva ulica
 Ul. heroja Staneta (od akvarija do Maistrove ul.)
 Razlagova ulica – odseki med Cafovo in Ul. heroja Staneta
 Razlagova ulica – odsek med Partizansko in Cafovo ul.
 Cafova ulica
 Maistrova ulica – odsek med Kersnikovo in Ul. heroja Staneta
 Cankarjeva ulica
 Kersnikova ulica
 Kopitarjeva ulica
 Trg Borisa Kidriča
 Partizanska cesta »za Mobitelom«
 Parkirišče »Trije ribniki«
 Parkirišče pred železniško postajo
 Dominkuševa ul. – odsek med Veluščkovo ul. in Kopitarjevo ul.
Cona 2
 Ul. heroja Bračiča – odsek med Vošnjakovo ul. in Ul. heroja Šlandra
 Ul. heroja Šlandra – odsek med ul. heroja Šlandra in Sodno ul.
 Ul. heroja Šlandra – odsek med Sodno ul. in Partizansko cesto
 Sodna ulica – odsek med Vošnjakovo in heroja Šlandra – severna stran
Cona 3
 Trg generala Maistra (51 PM) in severni del
 Krekova ulica v celoti
 Gregorčičeva ulica
 Mladinska ul. – odsek med Trubarjevo in Ul. heroja Tomšiča
 Maistrova ulica odsek – odsek med heroja Tomšiča in heroja Staneta
 Ul. heroja Tomšiča – odsek med Krekovo in Mladinsko
 Tyrševa ulica
 Gledališka ulica
 Trubarjeva ulica
 Strossmayerjeva ulica – odsek med Gosposvetsko ul. in Mladinsko ul.
 Ob parku
Cona 4
 Slomškov trg, Slovenska ulica, Orožnova ulica, Glavni trg
 Lent zahodno od Starega mosta, Lent (Usnjarska ul.)
 Strossmayerjeva ulica – odsek med Gosposvetsko in Smetanovo ulico
 Vzhodna stran vozišča Ulice talcev, med Ul. kneza Koclja in Loško ul.
 Parkirišče pod Titovim mostom, med Ul. kneza Koclja in Loško ulico
Cona 5
 Gregorčičeva ulica1 – odsek med Strossmayerjevo in Kajuhovo
 Mladinska ul. – odsek med Kajuhovo ul. in Strossmayerjevo ul.
Cona 6
 Smetanova ulica
 Lent (med Pristanom in Sodnim stolpom), Ob bregu
 Zahodna stran vozišča Prežihove ul., med Gosposvetsko cesto in Belačevo ul.
 Parkirišča na delu Smetanove ul., pred objekti Smetanova 27–34
 Parkirišča ob južnem delu vozišča Gosposvetske c., ob objektu Gosposvetska c. 11–19
Večja parkirišča (na zemljevidu označena z modro barvo, skupno število parkirnih mest je 437):
– Rakušev trg
– Ulica talcev – Sodna ulica
– Lent – Loška ulica
– Mlinska ulica

Brezplačna parkirišča ob vozišču ceste:
– Gosposvetska cesta – zahodno od Kajuhove
– Mladinska ulica – zahodno od Kajuhove
V mestu Maribor so na voljo tudi garažne hiše, kot so garažna hiša Union, garažna hiša na Lentu, garažna hiša pod TC City in druge, ki so sicer v zasebni lasti, vendar prav tako zagotavljajo varen prostor za parkiranje.

Poleg tega se lahko obiskovalci na dogodke odpravijo tudi z javnim mestnim potniškim prometom; za prihod do Mestnega parka in odhod so na razpolago avtobusi na liniji 8 Terme Fontana (s postajališčem Krekova – občina) in liniji 17 Ribniško selo (s postajališči Tomšičev drevored, Akvarij, Krekova – občina).

V bližino stadiona Ljudski vrt v smeri proti centru mesta vozijo avtobusi na linijah 3 Brezje in 7 Kamnica (s postajališčem Gosposvetska – STŠ), v smeri izven centra mesta pa na liniji 12 Pokopališče Dobrava (s postajališčem Gosposvetska – STŠ) in liniji 7 Kamnica (s postajališčem Stadion – Ljudski vrt). Vse informacije o voznih redih, poteku prog in avtobusnih postajališčih so dostopne na spletni strani javnega podjetja Marprom, prav tako pa jih ponujata spletna aplikacija Marprom WEBMap in
mobilna aplikacija Marprom Vozni Redi. Prilagamo seznam avtobusnih linij: http://www.marprom.si/webmap/website/webmap.php#.

Udeležence tekme tako pozivamo, da se pravočasno odpravijo v mesto, da bodo brez težav našli prosta parkirišča, ali pa za prihod na prizorišče uporabijo mestni potniški promet.

Predsednik DZ Dejan Židan je na današnjem srečanju z mariborskim županom Sašo Arsenovičem govoril o možnosti organizacije srečanja predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije v Mariboru v okviru slovenskega predsedovanja uniji. Po njegovih ocenah je Maribor zagotovo sposoben gostiti to pomembno politično srečanje, ki ima svetovni odmev.

 dejan židan, preds. DZ

Organizacija dogodka v Mariboru je bila pobuda Židana, Arsenovič pa jo ocenjuje za izjemno priložnost za mesto. “Maribor bi s tem postavili na politično vpliven zemljevid Evrope, kar je izjemno dobra promocija za mesto. Po drugi strani pa je tudi velik izziv za nas, a verjamem, da to zmoremo in imamo dovolj znanja, da bomo ta projekt izpeljali tako, da bo v ponos ne le Mariboru, ampak celotni Sloveniji,” je dejal v izjavi za medije po srečanju s predsednikom DZ.

arsenovič

Židan je pojasnil, da si želi, da pomembni dogodki v okviru predsedovanja EU potekajo tudi zunaj Ljubljane. “Najpomembnejša mednarodna aktivnost DZ v tem mandatu bo povezana s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, in to je organizacija izjemno pomembnega in vplivnega srečanja predsednikov parlamentov EU in nekaterih drugih držav, ki se trudijo postati članica. To je izjemno zahteven organizacijski podvig, saj bo na tej lokaciji, kjer bo srečanje predsednikov, v nekem trenutku več kot 500 ljudi, in to dva dni,” je povedal.

Z današnjim dnem se začenjajo priprave na dogodek, ki je predviden takoj po zaključku slovenskega predsedovanja v začetku leta 2022, in Židan verjame, da je dovolj časa, da pripravijo vse potrebno. “To bo velik zalogaj tudi za državo,” je dejal. Točne lokacije srečanja še niso določili, saj še preučujejo različne možnosti.
Vir: STA

Edini predstavnik NSi v 45-članskem mariborskem mestnem svetu Zdravko Luketič je 12. julija županu Saši Arsenoviču podal odstopno izjavo. Njegov stolček bo v mestnem svetu zasedel predsednik regijskega odbora stranke Bernard Memon, predvidoma na septembrski seji.

MO NSi Maribor

“V bistvu sem odložil funkcijo. Kot je Ljudmila Novak prepustila vodenje Nove Slovenije Mateju Toninu, smo pred leti podobno storili v mariborskem odboru stranke, ko jo je prevzel Bernard Memon. Prav je, da priložnost dobijo mlajši, zdaj tudi v mestnem svetu,” je za časnik Večer pojasnil Luketič.

Njegov odstop po slabih sedmih mesecih od lokalnih volitev je po pisanju Večera svojevrstno presenečenje, saj je mestni svetnik z najdaljšim stažem še lani kazal precej političnih ambicij. Najprej je kandidiral na državnozborskih volitvah, nato za mariborskega župana, v mestni svet pa je bil nato edini izvoljen s preferenčnimi glasovi.

V mandatu prejšnjega župana Andreja Fištravca je bil tudi poklicni podžupan za področja lokalne samouprave, mestne četrti in krajevne skupnosti.

Luketič po napovedih ostaja član NSi in pravi, da ne izključuje možnosti, da bi v prihodnosti še kdaj kandidiral.
Vir: STA

Mariborski župan Saša Arsenovič bo danes gostil predsednika DZ Dejana Židana ter ministra za kulturo Zorana Pozniča in ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala. Osrednja tema srečanja z ministroma bo po navedbah občine projekt prenove Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu.

Dejan Židan, preds. DZ. Vir: Državni zbor

Dejan Židan, preds. DZ. Vir: Državni zbor

 

Vsi trije gostje so predstavniki stranke SD, iz katere prihaja tudi pred kratkim imenovana četrta podžupanja Maribora Alenka Iskra. Stranka, ki ima v 45-članskem mariborskem mestnem svetu dva sedeža, je pomembna koalicijska partnerica župana Arsenoviča, ki je sicer na volitvah nastopil kot županski kandidat SMC.

Namen srečanja Židana z Arsenovičem je po napovedih službe DZ za odnose z javnostmi dogovor o možnosti organiziranja nekaterih mednarodnih dogodkov državnega zbora v Mariboru.

Z ministroma Pozničem in Pikalom pa naj bi župan govoril predvsem o reševanju prostorske problematike osrednje enote Mariborske knjižnice, ki že leta čaka na rešitev. Arsenovič pri reševanju tega problema pričakuje pomoč države. Ta je v preteklosti že obljubila sofinanciranje izgradnje nove knjižnice, a je zaenkrat ostalo le pri besedah.

Medtem ko je prejšnji župan Andrej Fištravec zagovarjal selitev knjižnice na drugo lokacijo, zdajšnji župan meni, da jo je treba ohraniti na Rotovškem trgu. Za to možnost je bila pred desetimi leti izdelana arhitekturna rešitev, a bi bilo za njeno uresničitev potrebnih okoli 22 milijonov evrov, česar občinski proračun ni in še vedno ne prenese. Arsenovičeva ekipa je zdaj ta projekt “optimizirala” in po besedah župana računa, da bi ga lahko izvedli ceneje.
Vir: STA

Organizatorji Pohorje Ultra Traila so na novinarski konferenci v Športnem parku Ruše, kamor se z letošnjim letom seli glavni prireditveni prostor, s partnerji spregovorili o zaključnih pripravah in napovedali prireditev, ki bo 24. avgusta 2019 v Rušah.

Ekipa Pohorje Ultra Traila

Ekipa Pohorje Ultra Traila

“Društvo se je do sedaj zelo izkazalo na področju organizacije trail tekov. Pod in na Pohorje so pripeljali številne tekmovalce iz najrazličnejših držav sveta,” je v uvodu povedala županja Občine Ruše Urška Repolusk, ki je organizatorjem zagotovila, da bodo prihodnje leto prireditvi načrtno namenili več pomoči. Prireditev tudi na občini prepoznavajo ne le kot športni, temveč tudi kot pomemben turistični produkt, ki ponese dober glas o najmanjšem mestu v Sloveniji tudi izven naših meja.
Jure Brečko, predsednik organizatorja – Društva Aktivni smo je povedal: “Imamo veliko reči, ki jih imajo tudi veliki trail tekaški maratoni, zato se tudi naša mednarodna tekma postavlja ob bok največjim v Sloveniji. Po kitajskem horoskopu je leto 2019 leto sprememb in to absolutno velja tudi za našo prireditev. Iz ekonomskih in organizacijskih razlogov smo opustili kolesarski del prireditve, se ob peti obletnici odločili, da spremenimo prav vse trase in se popolnoma posvetimo trail teku, ki velja za eno najhitreje rastočih športnih panog v svetu.”
Organizatorji selijo glavni prireditveni prostor v Športni park Ruše. Korenito spremembo so naredili tudi pri imenu in podobi blagovne znamke, nekoč Trail maraton Pohorje se danes imenuje Pohorje Ultra Trail. Avtor nove celostne grafične podobe je Matej Dečko, prav tako član organizacijskega odbora prireditve. Za vse te spremembe so se odločili, ker je eden od ciljev projekta tudi trajnostna rast. V Ruše in na Pohorje želijo namreč pripeljati še več tekačev, tudi elitnih, zato so načrtovali tudi daljše ultra razdalje, ki bodo dovolj atraktivne za omenjeno ciljno skupino.
Zaradi preteklih dobrih izkušenj, ki so jih prepoznali organizatorji drugih tovrstnih prireditev in tudi tekmovalci, bo Pohorje Ultra Trail znotraj 53-kilometrske trase organiziral tudi prvo državno prvenstvo v trail teku, s čimer so organizatorji postali član Atletske zveze Slovenije. Več o dogodku v priloženem video prispevku.

Pohorje Ultra Trail se bo odvil 24. avgusta s prvim zgodnjim startom tekmovalcev na najdaljši 85-kilometrski trasi ob 4. uri. Drugo prijavno obdobje se zaključuje 31. julija, prijave pa so možne tudi po tem datumu, vendar tekačem od takrat naprej več ne pripada “goodie bag”.

Danes se izteče odpovedni rok za najemno pogodbo z dosedanjim upravljavcem mariborskega letališča, družbo Aerodrom Maribor v posredni kitajski lasti. Začasno bo upravljanje prevzela državna DRI, a najprej ji mora agencija za civilno letalstvo podeliti obratovalno dovoljenje. Država bo v nadaljevanju iskala trajne rešitve.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Družba SHS Aviation, ki je v lasti kitajskega kapitala, je dosedanjega upravljavca letališča od Delavske hranilnice kupila v začetku 2017, nato pa so z državo sklenili 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo.

A velikopoteznih načrtov z več sto milijonskimi investicijami, za katere so sicer želeli doseči podaljšanje letališke steze, kitajski investitorji niso uresničili.

Skupaj so tako npr. lani na Letališču Edvarda Rusjana našteli manj kot 2700 potnikov, od tega 1174 na čarterskih letih in 1171 na redni liniji vmes propadle družbe VLM Airlines v München in Antwerpen. Na področju tovornega prometa so zabeležili 234 ton tovora. Še največ letalskega prometa je v zadnjem času zaradi šolanja pilotov civilnih letal.

Družba Aerodrom Maribor, ki je ob vsega 810.000 evrih prihodkov lani ustvarila 2,2 milijona evrov izgube, je nato v začetku letošnjega leta enostransko odpovedala najemno pogodbo. Ta se po polletnem odpovednem roku izteče danes.

Nadaljevanje sodelovanja naj bi po pisanju medijev v Aerodromu Maribor pogojevali s predlogom, da namesto plačila najemnine v višini 100.000 evrov mesečno država njim do sprememb državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze plačuje za upravljanje z letališčem. Želeli so tudi državno pomoč.

Ministrstvo za infrastrukturo niti na takšno pobudo niti na prošnjo za državno pomoč ni pristalo in vlada je odločila, da upravljanje mariborskega letališča začasno preda v roke Družbi za upravljanje investicij (DRI), državnemu inženirskemu podjetju. Na DRI so že izpeljali vse formalne postopke, ki so pogoj za prevzem upravljanja letališča. Spremenili so akt o ustanovitvi in sklenili pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo.

Manjka še pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda Javna agencija za civilno letalstvo RS. Vlogo za izdajo dovoljena je DRI oddala 2. julija, v četrtek pa bo agencija predvidoma začela z opravljanjem fizičnega pregleda na letališču.

Do pridobitve obratovalnega dovoljenja mariborsko letališče ne bo obratovalo. V DRI so zapisali, da čas trajanja pregleda težko predvidijo, ocenjujejo pa, da bo letališče v četrtek zagotovo zaprto ves dan. Ker bo DRI prevzel tudi 24 dosedanjih zaposlenih, bodo na letališču sicer delo tudi v prihodnje opravljali isti ljudje, z istimi licencami, na isti infrastrukturi in z istimi priročniki, tako da se bo dejansko zamenjala le pogodba o upravljanju.

Ko bodo obratovalno dovoljenje enkrat dobili, bodo v DRI skladno s pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo primarno zagotavljali pogoje za obratovanje letališča in predvidoma ohranjali obstoječo raven dejavnosti. Mariborsko letališče bo po informacijah iz DRI v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger.

Rešitev z DRI je sicer le začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo na ministrstvu za infrastrukturo zato začeli z iskanjem trajne rešitve za razvoj letališča.

Po poročanju Dela iz minulega tedna naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni. Sosednji letališči bi tako v tem primeru lahko postali tudi dopolnilni.

Država si za ohranitev nemotenega obratovanja letališča prizadeva tudi zato, da bi se izognila scenariju z vračanjem prejetih evropskih sredstev. Te je Slovenija pred leti prejela za obnovo starega potniškega terminala na letališču. V skladu z zavezami bi se vračanju sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021.
Vir: STA

V soboto je bilo pred dvorano Tabor v Mariboru precej pestro. Lahko smo videli paleto predelanih avtomobilov, se peljali z drift taksijem, igrali srečolov, se ostrigli, tetovirali, podpisali pogodbo z glasbeno založbo ali noreli na napihljivih igralih. Vse to, da bi zbrali čimveč prostovoljnih prispevkov za Gala Štefiča, ki se je rodil z deformacijo komolcev, saj mu je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ponovno, že drugič, zavrnili zdravljenje pri ameriškem ortopedu dr. Droru Paleyju.

Društvo za preživljanje prostega časa Labirint je minulo soboto v Mariboru znova odprlo največji tematski park v Sloveniji. Kot je povedala vodja projekta Nataša Drozg, gre za doživljajski park v koruznem polju, ki ponuja možnost za kakovostno preživljanje prostega časa vsem generacijam, družinam in vsem, ki želijo svoj prosti čas preživeti drugače.

koruzni labirint maribor“Naše vodilo še zmeraj ostaja dan brez tablice in telefona, ki so ga lani z velikim navdušenjem pozdravili obiskovalci iz vse Slovenije,” pravi Drozgova in dodaja, da so načrt letošnjega labirinta, ki je bolj zahteven od lanskega, oblikovali študentje mariborske fakultete za arhitekturo pod mentorstvom Roka Kamnika.

Letos jim je sicer nekoliko zagodlo mrzlo pomladansko vreme, ki je upočasnilo rast koruze, zaradi česar labirint odpirajo nekoliko pozneje. A hkrati jim je narava dala čas, ki so ga izkoristili in pripravili številne novosti. Park na 40.000 kvadratnih metrih nudi 20 interaktivnih orientacijskih točk, med njimi 17 novih in tri, ki so bile lani najbolj priljubljene.

Drozgova pojasnjuje, da ideja o koruznem labirintu, ki stoji na polju ob Streliški ulici, ni nova, saj ti že dolga leta obstajajo v ZDA in Nemčiji, manjši pa so bili tudi že v Sloveniji. Mariborski organizatorji so si želeli ponuditi več kot le izgubljanje po koruznem polju.

“Dandanes tekmovati s tablico ali pametnim telefonom ni lahka naloga. Ampak lanska prva izvedba nam je potrdila, da je prav, kar počnemo in nam dala dodaten zagon, da pomagamo, da se letos izgubi in spet najde še večje število ljudi,” je še dodala vodja parka.
Vir: STA

Pričakovanja, da bo Družba za upravljanje investicij (DRI) pravočasno prejela obratovalno dovoljenje za upravljanje mariborskega letališča, potem ko se družbi Aerodrom Maribor v sredo izteče odpovedni rok za najemno pogodbo, so po oceni ministrstva za infrastrukturo povsem realna. Tudi iz agencije za civilno letalstvo prihajajo pozitivni signali.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Kot so za STA pojasnili na pristojnem ministrstvu, kratkoročnega rezervnega scenarija, če DRI do 18. julija ne uspe pridobiti dovoljenja, ni, saj je začasno upravljanje omenjene državne družbe trenutno edina možnost. “Če DRI ne uspe pravočasno pridobiti obratovalnega dovoljenja, bo letališče v vmesnem času zaprto,” odgovarjajo.

Predstavniki infrastrukturnega ministrstva so medtem tudi že odgovorili na vprašanja računskega sodišča glede oddaje upravljanja letališča družbi DRI in jim poslali zahtevano dokumentacijo. Kot poudarjajo, po njihovi oceni v tem primeru ne gre za privilegiranje ene družbe, saj gre za podjetje v 100-odstotni državni lasti in je bilo tako izbrano po “in-house” metodi.

Sicer pa je po njihovih zagotovilih rešitev z DRI začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo zato na ministrstvu začeli z iskanjem trajne rešitve, ki bo zagotavljala nadaljnje obratovanje letališča in njegov razvoj, kot ga predvidevajo strateški dokumenti države.

Po poročanju Dela naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni.

Glede dela nepremičnin na letališču, ki so v lasti dosedanjega najemnika, podprtega s kitajskim kapitalom, na ministrstvu odgovarjajo, da je večina infrastrukture, ki je potrebna za obratovanje letališča, v lasti države. Za dostopne poti in parkirišča imajo z družbo Aerodrom Maribor sklenjeno pogodbo o ustanovitvi odplačne stvarne služnosti, medtem ko naj bi po njihovem glede opreme pogovori med DRI in omenjeno družbo že potekali.

Na DRI pa so za STA povedali, da so še pred oddajo vloge za pridobitev obratovalnega dovoljenja 2. julija pripravljali in zbirali obsežno dokumentacijo ter izvedli postopke, ki so pogoj za pridobitev dovoljenja, med njimi tudi zagotovitev ustrezno licenciranega kadra.

“Tudi zdaj na tem projektu dela več sodelavcev oz. služb, vse aktivnosti pa so usmerjene k temu, da bi obratovalno dovoljenje pridobili do 18. julija oziroma v najkrajšem možnem času,” so pojasnili na DRI in dodali, da so z zaposlenimi, ki se bodo ta dan prezaposlili iz družbe Aerodroma Maribor že pred sklenitvijo pogodb o zaposlitvi opravili več seznanitvenih razgovorov, tudi trenutno z njimi poteka redna komunikacija, v okviru katere jim posredujejo vse relevantne informacije glede nalog in dolžnosti ob nastopu delovnega razmerja.

Mariborsko letališče bo po informacijah iz omenjene družbe v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger, če jim do sredi prihodnjega tedna dovoljenja ne bo uspelo pridobiti, pa bodo intenzivno nadaljevali z aktivnostmi za njegovo čimprejšnjo pridobitev.

Na agenciji za civilno letalstvo so za STA pojasnili, da bodo dovoljenje izdali, ko bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Običajni čas izdaje je po njihovem odvisen od tega, ali je vloga popolna že ob prvem prejemu ali pa jo mora vlagatelj dopolniti ali celo večkrat dopolnjevati.

Po dodatnem pojasnilu direktorja agencije Roka Marolta se je v slovenski javnosti ustvarila fama, da postopki trajajo leto in več, pa sam, ki je na agenciji zadnja štiri leta, takega primera ne pozna. Če je vloga pripravljena do popolnosti in so vlagatelji ljudje, ki vedo kaj delajo, so lahko takšni postopki precej hitri.

Agencija letno reši okoli 7500 vlog, res pa je, da takšnega primera, kot je z mariborskim letališčem, v zadnjih letih ni bilo. Sorazmerno veliko je primerov ustanavljanja novih letalskih družb ali šol, licenciranje letališč pa ni vsakodneven postopek, saj se lahko menjajo lastniki, medtem ko licence ostajajo enake in ni potrebno ponovno certificiranje.

V mariborskem primeru so razmere še bolj specifične, saj bodo delo opravljali isti ljudje, z istimi licencami na isti infrastrukturi in z istimi priročniki in se bo praktično zamenjala le pogodba o upravljanju. Na agenciji kljub temu ne bodo nikjer pogledali skozi prste, so se pa zavezali državi pomagati s tem, da so vsem razpoložljivim kadrom omogočili to zadevo obravnavati prioritetno.

Neuradno naj bi vseeno obstajala precejšnja verjetnost, da letališče ne bo ostalo zaprto. Potem ko se bodo 17. julija z njega poslovili sedanji kitajski najemniki, naj bi že naslednji dan opravili fizični pregled letališča. Najmanj tisti dan bo sicer letališče zagotovo zaprto za vsaj nekaj ur, če bodo izpolnjeni popolnoma vsi standardi, pa bi ga lahko kmalu spet odprli.

Tudi če bi se stvari zakomplicirale, pa to v nasprotju s poročanjem nekaterih medijev naj ne bi pomenilo trajnega zaprtja letališča, zaradi česar bi država morala vračati evropska sredstva, ki jih je pridobila za gradnjo novega potniškega terminala. Če bi prišlo do tega, bi letališče sicer ostalo zaprto, a le do izpolnitve vseh zahtev, torej morda za teden ali dva.
Vir: STA

Nogometaši Maribora so v 1. krogu Prve lige Telekom Slovenije izgubili proti kranjskemu Triglavu z 1:2 (0:1).

Vir: Facebook NK Maribor

Vir: Facebook NK Maribor

Mariborčani so prvo tekmo v novi sezoni prve lige začeli s petimi spremembami v začetni postavi v primerjavi s tekmo kvalifikacij lige prvakov na Islandiji, ki so jo proti Valurju dobili s 3:0. Priložnost je po slabih dveh letih dobil Sandi Ogrinec, v kadru pa ni bilo očitno odpisanih Amirja Derviševića in Gregorja Bajdeta.

Štajerci, ki branijo naslov prvaka, pa so pred domačimi navijači kljub prevladi v igri in več strelom doživeli poraz proti izbrancem Dejana Dončića. Triglav je nazadnje v Ljudskem vrtu slavil novembra 2013. Tudi takrat z 2:1.

Prvi polčas je ponudil kar živahno predstavo s precej poskusi, ki pa so bili večinoma nenevarni. Edini zadetek pa so dosegli Kranjčani. V 22. minuti je Aleš Mertelj z dolgo žogo našel Davida Tijanića, ki je sprožil v kazenskem prostoru, žoga pa se je od Saše Ivkovića odbila za hrbet Kenana Pirića. Domači so sprva zahtevali prepovedan položaj, a priznali, da je imel sodnik prav.

Tijanić je imel lepo priložnost sicer še v 43. minuti, ko je iz bližine z glavo žogo poslal čez vrata. Pred tem so se Gorenjci, ki so maja na zadnji medsebojni tekmi z vijoličnimi v Ljudskem vrtu igrali 3:3, posluževali bolj strelov od daleč, ki pa niso posebej ogrozili mariborskih vrat.

Na drugi strani so Štajerci, ki so pogrešali nekaj nogometašev (tudi Luko Zahovića), spočili pa Marcosa Tavaresa in Mitjo Vilerja, zadeli v peti minuti, a so sodniki po njihovo nepravilno dosodili prepovedan položaj Roka Kronavetra. Ta je bil še enkrat nenatančen z roba kazenskega prostora, sicer pa je bil najbolj živahen Rudi Požeg Vancaš, ki je trikrat neuspešno poskušal.

V 28. minuti je dvakrat streljal Andrej Kotnik, prvič je njegov strel z glavo obranil Luka Čadež, drugič pa je bil nenatančen. V 35. minuti je z glavo žogo mimo gola poslal tudi Saša Ivković.

Trener domačih Darko Milanič je že na začetku drugega polčasa iz igre potegnil oba krilna igralca in ju zamenjal z Jasminom Mešanovićem in Dinom Hotićem. V 51. minuti je Martin Milec močno sprožil malce z desne, izkazal pa se je Čadež.

Malce zatem je poskusil še Mešanović z glavo, nato je Hotić streljal z roba kazenskega prostora, pa še enkrat Mešanović z nogo, v 68. minuti pa je bilo znova vroče, ko je Ivković zahteval prekršek v kazenskem prostoru (Kristjan Arh-Česen ga je potisnil s hrbta). A sodniki znova niso pokazali na belo piko. Do strela je nato prišel Špiro Peričić, a zadel še ležečega Ivkovića.

V 75. minuti je bil spet v akciji Mešanović, njegov strel iz bližine je znova ukrotil Čadež. Deset minut zatem pa nov hladen tuš za domače. Rezervist in novinec Triglava Victor Aliaga (zatem je bil še dvakrat nevaren) je podal na rob kazenskega prostora, od koder je streljal Kryeziu, zadel še Ivkovića, od kogar se je žoga odbila v mrežo.

Le nekaj trenutkov zatem je po številnih zapravljenih priložnostih Mešanović znižal iz bližine po podaji Nardina Mulahusejnovića. Mešanović je imel v prvi minuti sodniškega dodatka veliko priložnost za izenačenje, a je povsem neoviran zgrešil cilj. Njegovo “vajo” je v zadnji minuti ponovil še Aleks Pihler, tako da je ostalo pri zmagi Gorenjcev.

Mariborčani bodo v 2. krogu v soboto gostovali v Velenju, Kranjčani pa dan prej v Kidričevem.
Vir: STA

Promet na cestah je pričakovano za počitniško soboto zgoščen, daljše čakalne dobe so za izstop iz države pred večino mejnih prehodov. Na avtocesti med Podlehnikom in mejnim prehodom Gruškovje proti Hrvaški zastoj trenutno meri približno tri kilometre in pol, nekaj krajši pa je pred predorom Karavanke proti Avstriji.Po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste vozniki na mejnih prehodih Gruškovje, Dragonja in Sečovlje na izstop iz države čakajo do dve uri, na mejnih prehodih Starod in Dobovec pa pol ure.

Na vstop v državo vozniki na mejnem prehodu Gruškovje čakajo več kot dve uri, na mejnih prehodih Sečovlje in Starod pa do pol ure.

Prometnoinformacijski center poroča še o zapori ceste Ljutomer-Savci-Ptuj pri Svetem Tomažu. Tam se je namreč zgodila prometna nesreča.

Vozniki lahko več gneče na cestah pričakujejo ves konec tedna. V delu Nemčije, Nizozemske in Švice se namreč začenjajo počitnice. Več prometa bo na cestah proti slovenski in hrvaški obali in nazaj, pričakovati je mogoče tudi gnečo na počivališčih in parkiriščih.
Vir: STA

Promet na cestah je pričakovano za počitniško soboto zgoščen, daljše čakalne dobe so za izstop iz države pred večino mejnih prehodov. Na avtocesti med Podlehnikom in mejnim prehodom Gruškovje proti Hrvaški zastoj trenutno meri približno tri kilometre in pol, nekaj krajši pa je pred predorom Karavanke proti Avstriji.Po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste vozniki na mejnih prehodih Gruškovje, Dragonja in Sečovlje na izstop iz države čakajo do dve uri, na mejnih prehodih Starod in Dobovec pa pol ure.

Na vstop v državo vozniki na mejnem prehodu Gruškovje čakajo več kot dve uri, na mejnih prehodih Sečovlje in Starod pa do pol ure.

Prometnoinformacijski center poroča še o zapori ceste Ljutomer-Savci-Ptuj pri Svetem Tomažu. Tam se je namreč zgodila prometna nesreča.

Vozniki lahko več gneče na cestah pričakujejo ves konec tedna. V delu Nemčije, Nizozemske in Švice se namreč začenjajo počitnice. Več prometa bo na cestah proti slovenski in hrvaški obali in nazaj, pričakovati je mogoče tudi gnečo na počivališčih in parkiriščih.
Vir: STA

Satelit TRISAT je pripravljen na polet v vesolje, kamor ga bo predvidoma  9. septembra 2019 iz Francoske Gvajane ponesla nosilna raketa VEGA. Izmetni nosilec, v katerem se sedaj nahaja satelit TRISAT s preostalimi sateliti, bo najprej prepeljan v Brno na Češkem, kjer bo predvidoma 15. julija 2019 integriran s preostalim tovorom skupine satelitov SSMS.

Člani Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in raziskovalci podjetja SkyLabs d. o. o. so v petek, 5. julija 2019, v čisti sobi fakultete v Mariboru uspešno zaključili sestavo in preizkušanje satelita TRISAT, ki ga poganja platforma NanoSky I podjetja SkyLabs. Satelit je bil nato dostavljen v Delft na Nizozemskem, kjer je bil 8. julija 2019 s strani ekipe TRISAT integriran v izmetni nosilec v čisti sobi nizozemskega podjetja Innovative Solutions In Space.

trisat 2Integracijo na Nizozemskem je organiziralo italijansko podjetje SAB Launch Services, ki je po podpisu pogodbe o izstrelitvi satelita TRISAT z Univerzo v Mariboru odgovorno za njegovo utirjenje. Satelit TRISAT je tako pripravljen na polet v vesolje, kamor ga bo predvidoma  9. septembra 2019 iz Francoske Gvajane ponesla nosilna raketa VEGA. Izmetni nosilec, v katerem se sedaj nahaja satelit TRISAT s preostalimi sateliti, bo najprej prepeljan v Brno na Češkem, kjer bo predvidoma 15. julija 2019 integriran s preostalim tovorom skupine satelitov SSMS, nato pa bo celoten tovor dostavljen v Francosko Gvajano, od koder bo satelit TRISAT z nosilno raketo umeščen v sončno sinhrono tirnico na višini 530 km. Ekipa TRISAT je dobila kompliment od nizozemskega podjetja Innovative Solutions In Space glede nivoja kvalitete priprave satelita in njegove integracije.

Ob tem se ekipa TRISAT iskreno zahvaljuje Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za vso izkazano podporo in ažurno pripravo potrebne zakonodaje, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ter Radioamaterski zvezi Slovenije za vso izkazano podporo in pomoč pri mednarodni koordinaciji frekvenc, mariborskemu podjetju Riedl Aerospace za izdelavo aluminijastih delov satelita, podjetju Balmar za pomoč pri mehanskih simulacijah strukture satelita, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvu za kmetijstvo za podpis podpornih pisem in ne nazadnje Zavarovalnici Sava (takratna Zavarovalnica Maribor) ter Novi kreditni banki Maribor za finančno pomoč na začetku projekta.

Opera SNG Maribor bo danes in v soboto z opero Nabucco Giuseppeja Verdija gostovala na 29. festivalu Opera na trgu v Oderzu pri Trbižu v Italiji. Festival Opera in piazza je posvečen legendarnemu tenoristu Giuseppeju di Stefanu ter vsako leto z opernimi in baletnimi predstavami privabi na tisoče gledalcev.

FOTO: Slavko Rajh

FOTO: Slavko Rajh

Mariborska Opera bo Verdijev Nabucco uprizorila pod taktirko Stefana Romanija in v režiji Filippa Tonona. Nastopili bodo Genadij Vaščenko, Luka Brajnik, Miro Solman, Ivan Tomašev, Rebeka Lokar, Oksana Kramareva, Irena Petkova, Marko Mandir, Dušan Topolovec in Valentina Čuden ter statisti, zbor in orkester te operne hiše, so sporočili iz SNG Maribor.

Priljubljeno zgodbo osvoboditve Hebrejcev izpod babilonskega suženjstva iz Stare zaveze je velikan italijanske romantične opere Verdi na besedilo Temistocla Solere preoblikoval v veliki glasbeni “portret” o usodi nekega naroda, ki se je kot nalašč vkomponirala v italijansko gibanje risorgimento za osvoboditev izpod Habsburške monarhije. To je njegova tretja opera, za katero je sam dejal, da se je z njo in z bleščečim triumfom v milanski Scali začela njegova uspešna kariera opernega skladatelja.

Poleg virtuoznih in junaških solističnih delov ima v operi najvidnejšo vlogo zbor. V tem velikem glasbenodramatičnem prepletu interesov individualnega in kolektivnega je Verdi izoblikoval svoj prepoznavni avtorski slog ter čut za operni spektakel, ki ga je za mariborsko operno hišo oktobra lani postavil italijanski režiser Tonon.

Tonon je podpisal tudi scenografijo in skupaj s Carlo Galleri še kostumografijo. Zbor je pripravila Zsuzsa Budavari Novak.
Vir: STA

V Hramu kulture v Selnici ob Dravi so ob njegovi 70-letnici, otvorili razstavo likovnih del Maksimiljana Sternada – Milča, katerega dela krasijo tudi kabinet Predsednika Republike Slovenije, Urad predsednika vlade Republike Slovenije, Slovenski urad za evropske zadeve in pisarne tekaterih evropskih poslancev.

Razstava Maksimiljana Sternada - Milča

Razstava Maksimiljana Sternada – Milča

Njegovo likovno ustvarjanje je razpeto med Selnico ob Dravi in Rogaško Slatino. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav v Nemčiji, Španiji in Sloveniji. Razpet med tradicijo in večnim iskanjem optimizma je Milč stopal v raziskovanju temeljnega človeškega vprašanja – biti. Njegova grafika ima tradicijo. Motivno je najtesneje povezana s pokrajino in ljudmi, iz katere je Milč izšel in v kateri še vedno išče inspiracije.
Jubilejna razstava ob 70. letnici rojstva Maksimiljana Sternada Milča ima pregledni značaj, saj zajema tako njegovo krajinsko in vedutno kot tudi tihožitno in žanrsko figuralno motiviko v tehniki akrila na platnu. Posebnost tokratne predstavitve pa so tudi risbe z ogljem iz njegovih neštevilnih skicirk. Več o razstavi pa v priloženem video prispevku.

Slovenski slikar, vizualni umetnik in glasbenik Oto Rimele je v galeriji DDA Prattovega inštituta v newyorškem Brooklynu odprl razstavo svojih akvarelov z naslovom Jakobova lestev. Navdih je dobil med obiskom Zagorja ob Savi, kjer je dela tudi ustvaril. Pop-up razstava bo na ogled le nekaj dni.

Oto Rimele

Oto Rimele

Razstava je del izmenjave med Prattovim inštitutom in Univerzo Maribor, kjer je Rimele profesor na oddelku za likovno umetnost. Povabila ga je kolegica, profesorica Linda Lauro-Lazin, ki je bila junija gostja mariborske univerze. “Junija sem bila povabljena v Maribor na razstavo, Oto pa je sedaj pripeljal te fantastične akvarele na razstavo, ki jo dopolnjuje tudi njegova glasba,” je povedala profesorica.

“Jakobova lestev me že dolgo časa zanima kot nekaj, kar postavlja vprašanja, na katera želim osebno odgovoriti. Ustvaril sem dve seriji akvarelov po deset prizorov na ročno izdelanem papirju. Motiv se pojavlja brez božanstva, ni Jakoba, je samo gledalec. Veseli me tudi, da lahko z razstavami povezujem glasbene kompozicije oziroma uporabljam dva jezika, dva medija,” je dejal Rimele, ki je New York prvič obiskal pred 40 leti kot član skupine Laibach.

V preteklosti je leta 1962 rojeni mariborski umetnik sodeloval tudi z glasbeno skupino Lačni Franz. Pravzaprav je soustanovitelj (z Zoranom Predinom) in avtor glasbe. Kasneje je bil še kitarist Laibacha (album Opus dei) in Sokolov. Leta 2003 je prejel Nagrado Prešernovega sklada za slikarsko razstavo »Iluminacije« v kostanjeviški samostanski cerkvi leta 2002. Ukvarja se tudi z grafičnim oblikovanjem in s scenografijo. Od leta 1997 predava na oddelku za likovno umetnost Univerze Maribor.

Vir: STA

Na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše (GSKŠ), je bilo letos kar 14 zlatih maturantov in maturantk. GSKŠ tako že nekaj let zaporedoma dosega sam vrh najboljših po statistiki poklicne mature v Sloveniji.

“Ponovno so bili naši maturanti izjemno uspešni na poklicni maturi, in sicer v srednješolskih strokovnih izobraževalnih programih farmacevtski tehnik in kemijski tehnik. Imamo namreč 14 zlatih maturantov na poklicni maturi (doseženih 22 oz. 23 točk) od tega kar 5 diamantnih (doseženih vseh 23 točk). Poklicno maturo je opravljalo 64 kandidatov zaključnih letnikov (14 zlatih predstavlja 22,2 % od 63 uspešnih). Skupno so bili 98,4 % uspešni (opravili poklicno maturo). Na naše maturante smo izredno ponosni in jim čestitamo,” je sporočil ravnatelj šole Samo Robič. 

Vir: FB Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše

Vir: FB Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše

Večji del države je danes zajelo neurje z močnim vetrom in nalivi. Popoldanske močne nevihte, močnejši sunki vetra in udari strel so povzročili številne prekinitve oskrbe z električno energijo, po podatkih Elektra Maribor je bilo ob 15.25 brez napajanja kar 12.000 uporabnikov. Posebej hudo pa je bilo neurje na Ptuju.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Po podatkih družbe Elektro Maribor je najbolj prizadeto območje, ki ga oskrbuje razdelilna transformacijska postaja (RTP) Ptuj, in sicer na srednjenapetostnih izvodih Zavrč in Dornava.

Zaposlenim na Elektru Maribor je že uspelo zagotoviti ponovno oskrbo z električno energijo več kot 7300 oziroma 61 odstotka uporabnikom, ki jim je bila prekinjena oskrba zaradi poškodb na elektrodistribucijskem omrežju ob popoldanskem močnem neurju.

Prekinitve so poleg tega še na oskrbnem območju RTP Ljutomer, Rače in Sladki vrh. Na Elektru Maribor si prizadevajo, da bi ponovno zagotovili oskrbo z električno energijo vsem uporabnikom.

Kot je na spletnem družbenem omrežju Twitter poročal portal Neurje.si, je poplavilo center Ptuja in številne objekte ter ceste. Na Krajgarjevi ulici je močan nevihtni piš, ki je v sunkih presegel 100 kilometrov na uro, odtrgal del strehe.

“Huda ura na Ptuju že kaže grozljivo sliko posledic. Na terenu so vse razpoložljive ekipe PGD Ptuj. Tudi vse ekipe javnih služb so zunaj. Odstranjujejo padla drevesa, smetnjake, popravljajo drogove javne razsvetljave,” pa je preko družbenega omrežja Facebook sporočila županja Ptuja Nuška Gajšek.

Zaradi močnejših neviht z nalivi in sunki vetra lahko na cesti ostanejo večje količine vode. Promet se lahko upočasni, zato na prometnoinformacijskem centru pozivajo voznike, naj hitrost in način vožnje prilagodijo razmeram. Obenem pa opozarjajo, da je ustavljanje vozil pod nadvozi in v predorih nevarno in prepovedano.
Vir: STA

V zalivu Miho na Japonskem se nadaljuje svetovno prvenstvo razreda laser. V močnem vetru je slovenski jadralec Žan Luka Zelko jadral dobro in se uvrstil v zlato skupino, kar je bil njegov cilj pred odhodom v deželo vzhajajočega sonca.

FOTO: Facebook Žan Luka Zelko

FOTO: Facebook Žan Luka Zelko

“Danes so bili moji uvodi res slabi. S pametnim jadranjem skozi polje sem počasi pridobival in končal prvo regato na 17. in drugo na 11. mestu ter se uvrstil v zlato skupino. Dejansko je še vse odprto, pred nami so še trije dnevi finalnih plovov,” je dejal 25-letni Mariborčan, ki je po treh tekmovalnih dnevih na 48. mestu.

Po šestih odjadranih plovih je prišlo do spremembe na vrhu. Prvo mesto je zasedel Novozelandec Sam Meech (13 točk), na drugem je Avstralec Matthew Wearn (14), na tretjem pa Francoz Jean-Baptiste Bernaz (22).
Vir: STA

V začetku junija 2019 je bila javnosti predstavljena državljanska pobuda 50 minut med Mariborom in Ljubljano, ki se zavzema za vzpostavitev hitre železniške povezave med dvema največjima mestoma v državi. Pobudo je podpisalo 18 mariborskih akademikov s stalnim ali začasnim bivališčem v Mariboru, ki so poklicno vezani na Ljubljano. Med dvema največjima mestoma v državi, danes s pismom podpore podprla tudi Mestna občina Celje.

Vir: pexles

Vir: pexles

Podpisniki peticije podpirajo državljansko pobudo in se strinjamo z ugotovitvami, da je stanje prometne povezanosti med obema mestoma nevzdržno.

Trenutno statistike na samem avtocestnem križu kažejo dokaj črno sliko. Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo se po štajerski avtocesti do Ljubljane dnevno pelje do 45.000 vozil, a promet se le še veča. Do leta 2030 je predvidenih že 63.000 vozil oziroma 23 milijonov vozil na leto. Sedaj v enem letu po Štajerki zapelje 15,5 milijona vozil. Pogoste nesreče, ki promet na avtocesti povsem ohromijo, še dodatno prispevajo k nezdržnemu stanju.

Na drugi strani imamo povsem zastarele železniške povezave, saj najhitrejša pot iz Maribora v Ljubljano traja 2 uri, zaradi pogostih del, pa so na sami progi potrebni tudi prestopi.

Hitra železniška povezava med obema mestoma bi predstavljala močan razvojni potencial za celotno Slovenijo, saj bi se potovalni časi zmanjšali, hkrati pa bi se regije med seboj bolj povezale. Prav tako bi takšna povezava okrepila vlogo Slovenije v srednjeevropskem prostoru, kjer bi njena strateška lega na mednarodnih koridorjih postala veliko bolj konkurenčna. V tem pogledu ne gre več samo za hitro povezavo med Mariborom in Ljubljano, ampak tudi Koprom, Budimpešto, Dunajem…

Cilj državljanske pobude je, da pristojno ministrstvo za infrastrukturo prične s postopki idejnih rešitev, pripravo državnega prostorskega načrta in vsemi ostalimi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za začetek investicije.

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. V Rušah zaradi nesklepčnosti odpadla 5. redna seja
2. Matija Hojnik je novi vitez krvodajalstva
3. Jože Senekovič častni občan občine Pesnica
4.V Hotinji vasi so se srečali ljudski pevci in godci
5. Florentine poskrbele za poletno noč
6.V Sveti Trojici preplet poezije in glasbe
7.Športna sobota na Muti

Za včeraj je bila sklicana 5. redna seja občinskega sveta Ruše, ki je bila v letnem planu sej po izjavah svetnikov predvidena za mesec juniju, vendar jo je županja iz njim ne znanih razlogov prestavila v začetek meseca julija.
Tako so očitno načrtovani dopusti koaliciskih in opozicijskih svetnikov botrovali, da seja ni bila sklepčna. Na seji je bilo namreč prisotnih manj kot polovica svetnikov, kar je onemogočilo kakršnokoli glasovanje. Tudi podžupan Jernej Ajd pripisuje osip svetnikov dopustom, a vseeno takšnega usipa ni pričakoval.

Opozicija nezadovoljna s komunikacijo
Poklicali smo tudi svetnike, ki se seje niso udeležili, saj smo želeli preveriti razloge njihove odsotnosti na seji. Darko Knez, svetnik ZA – Združena akcija, nam je povedal naslednje: “Županja in svetniki, ki so iz njene koalicije dajejo izjave, da smo manjkali neupravičeno. Ne vem od kod jim ta ideja, gre namreč za neke vrste laž, saj sem preko elektronske pošte izostanek opravičil. Tudi jaz namreč hodim v službo in moram planirati dopust mesece vnaprej. Mi smo na občinskih sejah sami sprejemali plan dela in 5. redna seja ni bila planirana za 2. julij 2019. Trenutno sem namreč v tujini in je bilo nemogoče, da se udeležim seje. Sicer pa je mnenje celotne svetniške skupine, da neko sklicevanje sej v vrednosti okoli 7 milijonov evrov oziroma o odločanju o večih milijonih evrih v času dopustov ni sprejemljivo in v skladu s poslovnikom Občinskega sveta občine Ruše (OSOR). Predvsem v 4. členu in v nasprotju s sprejetim programom dela OSOR v letu 2019, kjer 5. redna seja ni predvidena za 2. julij 2019. Takšna kršitev poslovnika je za nas nesprejemljiva. Nesprejemljiva pa je predvsem zato, ker ni pred sklicom te seje izven plana dela OSOR, potekala nobena komunikacija med uradom županje in nami, svetniki za določitev okvirnega datuma izvedbe predvidene seje. V primeru, da gre za nujnost sklica seje, kot trdi županja, pa bi bilo potrebno, po poslovniku, sklicati izredno sejo. Seveda po pogovoru s svetniki glede datuma izvedbe za zagotovitev sklepčnosti. Še vedno pa sklepčnost zagotavlja najprej koalicija sama. Tukaj bi še izpostavil na manjkajoča gradiva za nekatere točke dnevnega reda, kar kaže na ignoranco in podcenjevanje, nas svetnikov.”
V tujino smo uspeli poklicati tudi Mihaela Hleba Oseta iz svetnika Neodvisne liste za varnost in pomoč. Tudi on je izpostavil pomanjkanje komunikacije med županjo in predvsem opozicijskimi svetniki: “Seja je bila prestavljena. Praktično ne poznam občine, ki bi imela redno sejo v mesecu juliju. Žal moram reči, da komunikacije med nami svetniki in županjo ni. Če bi županja nujno potrebovala svetnike na seji, bi, kar se mene tiče, bil dovolj en telefonski klic, kjer bi se, zaradi nujnosti, uskladili glede datuma izvedbe 5. redne seje Občine Ruše. Če se jaz počutim kot del ekipe, pa ni važno ali sem v koaliciji ali opoziciji, zame so volitve že zdavnaj mimo, sem se pripravljen tudi iz dopusta pripeljati na sejo, če gre za neko nujno in pomembno odločanje. Žal pa te komunikacije med županjo in nami ni. Zato sem nekoliko razočaran. Še enkrat pa ponavljam, če bi čutil, kljub drugačnem političnem prepričanju, da vseeno gre za neko pripadnost med nami kot občinskega sveta, pa bi se prav gotovo tudi iz dopusta pripeljal na sejo. Žal pa je, že vse od začetka županovanja Urške Repolusk, problem komunikacija.”

Koalicija ni uspela zagotoviti sklepčnosti
Sicer pa na seji nista bila prisotna tudi koalicijska svetnika Irena Kukovec Stajan in Miha Krajnčevič iz največje koaliciske liste. Do manjkajočih svetnikov je bil precej kritičen koaliciski svetnik Martin Lesjak, ki je dejal, da so seje obveznost vseh svetnikov. “Tudi jaz imam svoj dopust pa sem si vseeno vzel čas!”

Za komentar na nastalo situacijo smo prosili tudi ruško županjo Urško Repolusk, ki si kot kaže sogovornike iz novinarskih krogov izbira po simpatičnosti in prijaznosti le-teh. Kdor do županje ni prijazen pač ne dobi izjave. Več v videu.

Nesklepčnost ruških svetnikov je tako naplavila še nekaj. Vsak župan ali županja mora namreč dobro vedeti, zakaj se sestavlja koalicija. V prvi vrsti, zaradi zagotavljanja nemotenega dela občinskega sveta.

Več v Občinskem informatorju danes ob 18.30.

Na Muti dokazujejo, da dajo veliko na šport in da je to tudi način življenja mnogih krajanov. Tako so sobotno dopoldne namenili tekmovanje v tenisu in pa predstavitvi karateja.

Podrobnosti v video prispevku:

V deželi vzhajajočega sonca se bo v četrtek začelo svetovno prvenstvo razreda laser. V zalivu Miho v bližini mesta Sakaiminato bo slovenske barve zastopal 25-letni Mariborčan Žan Luka Zelko.

Na Japonskem je že zbrana vsa elita, med njimi tudi Brazilec Robert Scheidt, ki je na petih olimpijadah osvojil dve zlati, dve srebrni in eno bronasto kolajno, ter vsi dobitniki odličij z zadnjih olimpijskih iger v Riu de Janeiru 2016 – Avstralec Tom Burton, Hrvat Tonči Stipanović in Novozelandec Sam Meech.

Zelko, ki si je po lanski sezoni moral zaradi poškodbe vzeti nekaj premora, je dobro okreval. Svojo pripravljenost je potrdil na finalni regati svetovnega pokala junija v Marseillu, kjer je prav na prizorišču bodočih olimpijskih iger 2024 osvojil bron kot svojo prvo kolajno na regati svetovnega pokala.

FOTO: Facebook Žan Luka Zelko

FOTO: Facebook Žan Luka Zelko

Letošnja sezona se je začela zame pozno, prvo regato sem imel šele aprila v Genovi na svetovnem pokalu. Po lanskem nastopu v Aarhusu sem si vzel dolgo pavzo, da sem saniral poškodbo hrbtenice. Z začetkom sezone sem zelo zadovoljen, od prvega dne je šlo vse samo navzgor, in tretje mesto na regati svetovnega pokala v Marseillu je bil lep vrhunec pred tem svetovnim prvenstvom,” je pred odhodom na Japonsko dejal Mariborčan.

Zelko: Želim si osvojiti olimpijsko normo

Glede na to, da so tukaj zbrani vsi najboljši, in da so vsi trenirali tudi zadnji dve zimi, ko sem se jaz osredotočal na rehabilitacijo, pa si vseeno želim osvojiti olimpijsko normo. Bil bi zadovoljen tudi z uvrstitvijo v zlato skupino, tako kot mi je uspevalo v zadnjih dveh letih. Vsekakor si pa želim ta rezultat nadgraditi,” je razgrnil načrte Zelko.

Na svetovnem prvenstvu je prijavljenih 159 jadralcev iz 57 držav. Olimpijska norma se bo podelila petim državam, naslednje leto na regati svetovnega pokala v Genovi pa še dvema evropskima državama.

VIR: STA