V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Od ponedeljka, 1. aprila, bodo na Pohurju stekla redna vzdevzdrževalna dela na krožni kabinski žičnici.
“Takoj po koncu zimske sezone na Pohorju, bodo v ponedeljek, 1. aprila, stekla redna vzdrževalna dela na krožni kabinski žičnici,” so sporočili na Facebooku Marproma.
Vir: Facebook Marprom
Zaradi opravljanja teh del, predpisanih na določeno število obratovalnih ur, bo gondola v aprilu delovala v zmanjšanem obsegu. “Tako od začetka aprila ob ponedeljkih, torkih in sredah ne bo vozila, v drugi polovici tednov pa bo obratovala po voznem redu vsako polno uro. Pri tem bo določene dni oziroma ure tudi neprekinjeno krožila – to je ob četrtkih in petkih od 14. do 18. ure ter med vikendi in prazniki od 8. do 18. ure,” so zapisali. “Ker bomo remont izvajali samo v prvi polovici tednov, bo lahko v drugi polovici odprt tudi kolesarski park. Prav tako bo gondola zaradi tekmovanja v Bike parku Pohorje in praznikov delovala vse dni med 22. aprilom in 3. majem,” so še dodali. Če vseh predvidenih vzdrževalnih del na gondoli ne bo mogoče končati v aprilu, se bodo zatem nadaljevala še v maju. “Tudi takrat jih bomo izvajali ob ponedeljkih, torkih in sredah. Zahvaljujemo se za razumevanje in vam želimo prijetno vožnjo z gondolo,” so še dodali.
Nogometni klubi v prizadevanjih, da bi na tekme pritegnili več gledalcev, ne smejo pozabiti na otroke in družine, saj bodo le tako privabili nove generacije. Med vodilnimi na tem področju je NK Maribor, ki je na stadionu Ljudski vrt pred tremi leti vzpostavil družinski sektor. V sodelovanju z družbo Mastercard pa zdaj uvaja dodatne vsebine.
Po podatkih vseslovenske javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedlo podjetje Mediana, starše od vodenja svojih otrok na tribuno nogometnega stadiona v prvi vrsti odvračata pomanjkanje udobja in pomisleki glede varnosti. “Udobje ogleda tekme z domačega kavča še vedno prevlada. Takoj zatem pa kot oviro navajajo sovražni govor, sovražno navijanje, uporabo pirotehničnih sredstev,” je na današnji okrogli mizi na temo družini prijaznega stadiona v Mariboru povedala izvršna direktorica Mediane Irena Setinšek.
Predsednik Nogometnega kluba Maribor Drago Cotar meni, da je razlog za odsotnost družin na nogometnih tekmah tudi nepoznavanje realnih razmer. Pojasnil je, da je v Ljudskem vrtu od leta 2016 del tribune rezerviran izključno za družine. Ta prostor ima okoli 400 sedežev, ločen vhod, posebno varovanje in svojo stojnico s hrano in pijačo, prilagojeno otrokom.
Predstave o nasilju na nogometnih tekmah so po Cotarjevih besedah pretirane, zato vabi družine, da vendarle pridejo na stadion. “Gledati nogomet na stadionu je povsem drugače kot prek televizije,” je poudaril.
S tem se je strinjal tudi selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek: “To je kultura, to je ljubezen, to je pripadnost. Tega ne more televizor nikoli pričarati.” Opaža, da vedno več nogometnih klubov po svetu prilagaja ponudbo otrokom in družinam, saj verjamejo, da lahko tako dosežejo več gledalcev. “Ker pravi nogomet se igra samo, ko je poln stadion,” je dejal.
V Ljudskem vrtu zdaj v sodelovanju z družbo Mastercard Slovenija uvajajo posebne ugodnosti za kupce kart za družinski sektor in načrtujejo dodatne aktivnosti za otroke pred in med tekmo. “Hkrati bomo na vsaki domači tekmi v letošnji sezoni izžrebali otroka in mu podarili doživetje, kot je spremljanje ogrevanja igralcev pred tekmo, sprehod s sodnikom, srečanje z najljubšim nogometašem in podobno. Želimo torej nadgraditi izkušnjo v družinskem sektorju, da bo ta čim bolj prijetna,” je pojasnil Aleš Petejan iz omenjenega podjetja.
Predstavil je tudi nagradno igro, v kateri bo imel slovenski otrok prvič priložnost spremljati nogometnega igralca na finalu UEFA Lige prvakov v Madridu.
Nogometaš NK Maribor Marcos Tavares, ki ima sam pet otrok, je ponudbe za družine na stadionu zelo vesel. Sam sicer nikoli ni imel pomislekov glede vodenja otrok na Ljudski vrt. “Na stadionu je dobra klima, tu so dobri navijači, nogomet pa je šport za vse ljudi, zato je prav da sedijo na tribunah vse generacije. Za nas nogometaše je velikega pomena, ko vidimo, da nogomet združuje tudi družine,” je dejal.
Ena takšnih družin, kjer se nogometna strast preliva skozi več rodov, so Plavčakovi. Na včerajšnji okrogli mizi v prostorih NK Maribor je sodeloval Alojz, ki hodi redno na tekme skupaj s sinom Luko in 75-letnim očetom Ivanom. Kot je dejal, je navdušen nad družinskim sektorjem v Ljudskem vrtu, saj se tu počutijo varne, obenem jim omogoča hiter prihod do sedeža. “To je res odlična zadeva. Čisto drugače je, ko gledaš tekmo v živo kot pa prek televizije,” je povedal.
Vir: STA
Civilna iniciativa, v katero so se povezali kmetje, ki so zadnja leta vse večkrat oškodovani zaradi poplavljanja Drave, je danes v sodelovanju s kmetijsko-gozdarskima zbornicama iz Ptuja in Maribora v Skorbi na to temo pripravila problemsko konferenco. Prišla je tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in podprla njihova pričakovanja.
Lastniki kmetijskih zemljišč ob reki iz Podravja so se že lani organizirali v civilno iniciativo, preko katere so izrazili nezadovoljstvo in svoje zahteve zaradi škode, ki jim jo povzročajo vse bolj pogoste poplave Drave, ob kateri imajo svoja kmetijska zemljišča.
Slika je simbolična.
Kot opozarjajo, se zaradi zaraščanja stare struge in slabega vzdrževanja pretočnost reke iz leta v leto zmanjšuje, kar povzroča vedno več poplav, posledično pa veliko gospodarsko škodo na kmetijskih površinah, cestni infrastrukturi in gospodarskih objektih.
Kot so poudarili, škoda nastaja na okoli tisoč hektarjih najboljših kmetijskih zemljišč, zato so tudi danes od države terjali, da znova zagotovi pretočnost Drave na 2000 kubičnih metrov na sekundo in jo nato tudi vzdržuje, brezpogojno zaščiti kmetijska zemljišča ter ovrednoti škode po poplavah ter na ta način določi normative za oceno škode v prihodnje.
Prav tako od pristojnih na državni strani zahtevajo natančno določitev institucije, ki je odgovorna za sanacijo in povračilo škod, ter takojšnjo sanacijo škode, nastale po poplavah leta 2012 in 2014, ki naj bi posledično poleg zamuljenosti glavni razlog za lanske dodatne škode pri že nizkem pretoku reke.
Državi predlagajo še projektni pristop k celoviti rešitvi poplavne varnosti in določitev enoletnega roka za ukrepanje, zavzeli pa so se še za ustanovitev delovne skupine, ki bi bdela nad uresničitvijo njihovih zahtev.
Na današnji konferenci pravega odziva z državne strani niso slišali, saj predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, od katerih je odgovore pričakovala tudi ministrica Pivčeva, ni bilo. Vso nezadovoljstvo kmetov je tako moral občutiti direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar, ki je zbrane skušal prepričati, da pretočnost Drave ves čas ostaja približno enaka.
“Treba se je zavedati, da te površine ležijo v območju desetletnih poplav in temu primerno bo treba tudi prilagajati rabo zemljišč,” je dejal Prohinar in dodal, da za vzdrževanje vodotokov vsako leto namenjajo dokaj obsežna sredstva, je pa očitno tudi zaradi čisto naravnih procesov odlaganja mulja na poplavnih površinah prišlo do delne preusmeritve vode na druge površine.
Kmetijska ministrica je poudarila, da je njihovo ministrstvo pri reševanju te problematike na vrsti daleč za okoljskim ministrstvom, je pa poudarila, da se še kako zaveda pomena ohranitve prav vsakega hektarja kmetijskih zemljišč. “Zato seveda pristajamo na prav vse zahteve in podpiramo vse pobude, ki krepijo to zavedanje in prispevajo k njihovem ohranjanju,” je dejala Pivčeva.
Vir: STA
Z zaključnimi besedami obeh obdolženih se je danes na mariborskem okrožnem sodišču končalo sojenje predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku in Mateju Lesjaku, obtoženima ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Izrek sodbe je sodnica Vanja Verdel Kokol napovedala za petek ob 9. uri.
Oba obdolžena sta v današnjih zaključnih besedah na sodišču povedala, da ne drži nič od tega, kar jima očita tožilstvo. To prvoobtoženemu Šišku pripisuje ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve, soobtoženemu Lesjaku pa pomoč pri tem dejanju. To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele – Štajerske varde septembra lani.
Šiško je zatrdil, da nikoli ni pozival k nasilju ali k spremembi ustavne ureditve, ampak da si je vseskozi prizadeval za spoštovanje slovenske ustave. Prav s tem namenom naj bi tudi kritiziral državne oblasti, za kar pa meni, da ima v demokratični družbi pravico početi. “Ljudje, ki vodijo to državo, se ne zavedajo, da so samo izvoljeni predstavniki ljudstva in da jih ima to pravico zamenjati, a ne z nasiljem, ampak z zakonitimi sredstvi,” je dejal.
Po njegovih besedah so ustanovili Štajersko vardo kot podporo obstoječim obrambnim silam v državi, “če bo to potrebno”. Pojasnil je, da je njena ustanovitev že od vsega začetka v programu Gibanja Zedinjena Slovenija, ki je uradno priznana politična stranka in je nastopila že na več volitvah, a prej temu nihče od državnih organov ni oporekal.
“Nikoli nisem govoril, da je treba strmoglaviti državo. Nasprotno, govoril sem o sodelovanju z državnimi organi,” je dodal. Tudi ko je v pozivu Cerarju omenjal kramolo, je, kot je dejal, mislil na nenasilen upor. “Spremembe je namreč treba delati z volitvami. A ljudje se morajo zavedati pomena udeležbe na volitvah, zato sem jih pozival, naj sodelujejo pri izbiri ljudi, ki bodo vodili našo državo, ne pa da naj jih rušijo,” je navedel.
Poudaril je, da ni nikogar ščuval, temveč da je le pozival ljudi, naj se organizirajo, da bodo lahko pomagali pri obrambi države. “To je naša dolžnost,” je prepričan. Povedal je še, da sam ni nikoli ničesar objavljal na spletu, vsi posnetki, s katerimi naj bi ogrožal varnost v državi, pa so še vedno javno dostopni, medtem ko je sam že več kot šest mesecev v priporu.
Zato ocenjuje, da je sodni postopek uperjen predvsem proti njemu osebno. Prepričan je namreč, da je tožilstvo “dobilo navodilo, da je Andreja Šiška treba zapreti v opomin drugim, ki bi si slučajno še upali govoriti proti njim”. “Gre za izrazito politično, dejansko naščuvano ravnanje državnega tožilstva, ki pa ni uspelo ničesar dokazati,” je dejal.
Soobtoženi Lesjak, nekdanji član podmladka SDS, ki se brani s prostosti, je bil v zaključnih besedah mnogo krajši. “Nisem kriv, ker snemati ni greh,” je dejal. Ponovil je, da je sam le zagotovil medijsko pokrivanje postroja Štajerske varde, kar ne bi smelo biti kaznivo dejanje. “To ni bil prepovedan, nelegalen dogodek in tudi snemanje takšnega dogodka ne more biti v svobodni družbi nezakonito,” je dejal.
Tožilec Tilen Ivič je za Šiška predlagal leto in štiri mesece zapora, za Lesjaka pa osem mesecev pogojne kazni. Za ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve je sicer zagrožena kazen do pet let zapora, sodne prakse na tem področju v Sloveniji pa še ni.
Vir: STA
V letu 2019 je Mestna občina Maribor pričela z izvajanjem energetske sanacije 24 javnih stavb v Mariboru. Vrednost projekta je okoli 10 milijonov evrov: 2 milijona evrov bo prispevala MO Maribor, 3,7 milijona evrov je kohezijskih sredstev, 5 milijonov evrov pa bo vložil zasebni partner Petrol d. d. Ljubljana. Energetska sanacija vključuje 11 osnovnih šol, 10 vrtcev, upravno stavbo Mestne občine Maribor, Ledno dvorano in dvorano Tabor. Po zaključeni energetski sanaciji naj bi vsako leto prihranili do 400.000 EUR, so danes sporočili iz MO Maribor.
Občina se je po predhodni strokovni oceni odločila za izvedbo projekta preko javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da v energetsko prenovo objektov sofinancira zasebni partner Petrol d. d. Ljubljana, ki lastni finančni vložek povrne preko prihrankov v naslednjih 15 letih. Tako bodo javne stavbe prenovljene z bistveno manjšo obremenitvijo občinskega proračuna. “Celotno tveganje v zvezi z doseganjem pogodbeno dogovorjenih prihrankov za čas trajanja pogodbe pa prevzame zasebni partner. Glavni namen investicijskega projekta je izvajanje potrebnih ukrepov za energetsko prenovo teh stavb. Energetsko varčevalni potencial je bil prepoznan predvsem v ovoju objektov, ogrevalnih sistemih in razsvetljavi. 14 objektov bo celovito energetsko obnovljenih, poleg tega pa si MO Maribor prizadeva za vzpostavitev učinkovitega upravljanja z energijo z namenom funkcionalnega izboljšanja in povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja stroškov energije in vzdrževanja, upravljanja zgradb ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prašnih delcev,” so sporočili iz MO Maribor.
MO Maribor, ki skupaj z Energetsko agencijo za Podravje vodi operativni del projekta, in izvajalec podjetje Petrol, so že pričeli z izvajanjem in vzpostavljajo delovnih kontaktov z uporabniki stavb, ravnatelji, hišniki in drugim osebjem, ki bo skrbelo za izvajanje na terenu. Na uvodnih sestankih so bile uporabnikom stavb predstavljene vse aktivnosti in splošen potek izvedbe projekta ter popisi posameznih del, da lahko uporabniki izrazijo tudi svoje pripombe in morebitne izboljšave. Določila se je skupina za nadzor projekta s strani naročnika, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij. Kot so zapisali v sporočilu za medije so se izvedli ogledi stavb s strani projektantov, pričela se je izdelava projektnih dokumentacij in natančen popis del s strani izvajalca. “Vsa dela se dnevno usklajujejo z uporabniki. Pripravljalna dela so se že pričela na OŠ Slave Klavore, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Martina Konšaka Maribor,” so zapisali. Na teh stavbah že pričenjajo z deli varovanja gradbišča, pripravljalnimi deli za zamenjavo stavbnega pohištva in izolacijo fasade. “Hkrati potekajo usklajevanja med naročnikom in izvajalcem pogodbe glede posameznih tehničnih detajlov in morebitnih nujno potrebnih dodatnih del. Rešujejo se podrobnosti z Zavodom za varovanje kulturne dediščine in vprašanja glede določenih dodatnih sanacijskih del na stavbah, ki bi jih bilo smiselno izvesti v času izvajanja sanacijskih ukrepov. S strani izvajalca je organiziran tudi strokovni nadzor nad varnostjo dela, saj je večina objektov šol in vrtcev, kjer je za varnost potrebno še posebej poskrbeti,” so še sporočili.
“Po zaključeni energetski sanaciji naj bi vsako leto prihranili do 400.000 EUR,” so sporočili iz MO Maribor.
V tokratnem Dialogu smo se pogovarjali z Mirkom Vovškom, umetnikom in bivšim ravnatelj OŠ Janka Glazerja v Rušah. Z njim smo se pogovarjali o minulih dnevih Janka Glazerja in njegovih pogledih na pesnika iz Ruš.
V Mestni občini Maribor so v skladu z napovedjo novega župana Saše Arsenoviča zvišali turistično takso. Po novem bosta turistična in promocijska taksa znašali skupaj 2,5 evra oziroma 91 centov več kot doslej. Mestni svetniki so o tem odločali kar na dopisni seji.
Arsenovič je dvig turistične takse napovedal pred dvema tednoma na zadnji redni seji mestnega sveta, ko je tekla prva obravnava občinskih proračunov za letošnje in prihodnje leto. S tem naj bi povečali priliv denarja v občinsko blagajno, ki naj bi ga potem uporabili za vlaganja v turistično infrastrukturo.
Mestni svetniki so o tem odločali na dopisni seji, ki se je zaključila danes opoldne. Kot so za povedali na občini, je za predlagani dvig glasovalo 30 mestnih svetnikov, nihče ni bil proti.
Višina turistične takse v Mestni občini Maribor se bo tako s 1. aprilom zvišala iz sedanjih 1,27 evra na dva evra, posledično pa se bo na 50 centov zvišala tudi promocijska taksa. Medtem ko je prva prihodek občin, je druga namenjena državi oziroma Slovenski turistični organizaciji (STO). Skupaj bosta turistična in promocijska taksa po novem znašali 2,5 evra, medtem ko je bilo doslej treba zanju odšteti 1,59 evra na osebo na dan.
Možnost za dvig turistične takse so dobile občine z zakonom o spodbujanju razvoja turizma, ki je začel veljati 15. marca 2018. A se ekipa prejšnjega župana Andreja Fištravca ni odločila za dvig, ker je tako želela privabiti več turistov.
Ekipa novoizvoljenega župana Arsenoviča razmišlja drugače. “Turistična panoga na območju Mestne občine Maribor v zadnjih letih izkazuje pozitivno gibanje rasti, tako po številu prihodov turistov v mesto, številu nočitev in posledično po rasti vseh prilivov iz turizma. Zaradi tega so večje potrebe po vlaganju v turistično infrastrukturo in njenem vzdrževanju, urejanju prebivalcem prijaznejšega okolja na turističnem območju ter po pripravi privlačne, inovativne ponudbe in programov,” je zapisala v gradivu za dopisno sejo.
Prepričani so, da povišanje turistične takse ne bo odvrnilo turistov od obiska. “V primerjavi z ostalimi večjimi turističnimi občinami bomo tako poenotili višino takse s Ptujem, Celjem in Novo Gorico, medtem ko zaračunavata Ljubljana in Bled najvišjo turistično in promocijsko takso in sicer 3,13 evra,” so izpostavili.
Maribor je lani po podatkih Zavoda za turizem Maribor – Pohorje obiskalo 13 odstotkov več turistov kot leto prej. Število nočitev je preseglo nov mejnik, saj so v mestu zabeležili rekordnih 451.610 oziroma 36 odstotkov več nočitev kot v letu 2017.
Vir: STA
Po koncu sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju je pred slovenskimi mediji nastopila najuspešnejša slovenska tekmovalka v smuku Ilka Štuhec. Dvakratna svetovna smukaška prvakinja se je odločila, da bo prekinila sodelovanje s trenerjem Grego Koštomajem, prav tako ne bo več sodelovala s kineziologinjo Anjo Šešum.
“Za mano ni ravno lahka sezona in preprosto sem prišla do točke, ko rabim neko spremembo. Zato sem se odločila, da v prihodnje ne bom več sodelovala z Grego in Anjo. V športu je žal pač tako, da moraš sprejeti tudi težke odločitve in ta je bila zagotovo ena od zelo težkih,” je Ilka povedala na današnji novinarski konferenci v Mariboru.
Tako glavnemu trenerju kot kondicijski trenerki in kineziologinji se je zahvalila za sodelovanje. “Grega in Anja sta bila z mano v ogromno trenutkih, zelo veliko smo dali skozi in res sem jima zelo hvaležna,” je dejala.
O novih imenih še ni želela govoriti. “Pogovori o tem, kako bo ekipa v prihodnje izgledala, že potekajo, a nič še ni določenega,” je dejala. “Nobena odločitev še ni bila sprejeta.”
Tako Koštomaj kot Šešumova sta bila del ekipe Ilke Štuhec na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu leta 2017 in na letošnjem svetovnem prvenstvu v Areju, na katerih je osvojila naslova svetovne prvakinje v kraljevski disciplini.
Z obema je prav tako sodelovala v najuspešnejši sezoni 2016/17, ki jo je končala tudi z osvojenim malim kristalnim globusom v smukaškem seštevku in seštevku kombinacije.
Del ekipe ostaja serviser Aleš Sopotnik, ki je skrbel za zelo hitre Ilkine smuči na svetovnem prvenstvu v Areju in v Val Gardeni, decembra lani, ko je osvojila dvojček zmag, konkurenco je na progi Saslong premagala na smuku in superveleslalomu.
Po svetovnem prvenstvu v Areju, na katerem je že drugič po vrsti osvojila naslov svetovne smukaške prvakinje, se je v Crans Montani udeležila smuka za svetovni pokal alpskih smučark, ki pa se je končal s padcem in novo poškodbo, ki je pomenila konec sezone za Štuhčevo.
Sezono sama ocenjuje za eno najzahtevnejših. “Od začetka ni bilo najlažje, saj sem imela zelo visoka pričakovanja, ki se najprej niso uresničila. Nato pa sem preprosto nehala razmišljati. Osredotočila sem se na sebe in uživala v tem, kar delam. Vedno boljši rezultati so prinesli vedno več samozavesti in posledično tudi zmage,” je povzela.
Zmaga v Areju ji veliko pomeni. “Nikoli se ni lahko vrniti po poškodbi in priti spet na najvišji nivo,” je izpostavila.
Vodja ekipa Darja Črnko je sicer pričakovala, da se bo Ilka “malo dlje ogrevala, a ko se ona odloči, se odloči”. “Vesela sem, da je uspeh prišel že v Val Gardeni, saj ji je to dalo nov polet,” je dejala.
Na žalost pa je smučarko poškodba znova ustavila, a so vsi zadovoljni, da se odlično celi in da operacija ne bo potrebna. “Ne bom rekla, da gre vse po planu, ker plana nimamo. Več bo znanega konec aprila, ko je nov pregled. Trenutno pa delam to, kar lahko, to so terapije za levo nogo, malo tudi za desno, ter trening za zgornji del telesa,” je povedala Ilka.
Po besedah fizioterapevtke Darje Kramberger je v prvih šestih tednih prva faza okrevanja, ko je treba ustvariti najbolj optimalne pogoje za zaraščanje vezi, zato mora smučarka nositi na nogi opornico. “Najbolj pomembno je, da zaraste v pravi optimalni dolžini. Zato je treba čakati. Po šestih tednih pa bo povedala, kaj smo naredili,” je pojasnila.
Takrat naj bi bilo tudi več znanega glede časa njene vrnitve na bele strmine. Ilka računa, da bo v naslednji smučarski sezoni že tekmovala. “Močno upam, a natančneje bomo vedeli tekom rehabilitacije,” je dejala. “Rada bi, da se to zgodi čim prej, hkrati pa se zavedam, da moram biti vrhunsko pripravljena.”
Poškodba po njenih besedah ni vplivala na odločitev o menjavah v ekipi. “Ko sem se poškodovala, je bila nesreča, ki bi se lahko pripetila vsakomur. Grdo rečeno, sem sama kriva, ker sem sama na startu in sama odpeljem,” je dejala.
Vir: STA
Kot smo že poročali, ima petletni Gal iz Dupleka redko deformacijo rok, zaradi katere ne more niti normalno jesti in piti, Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije pa mu je že dvakrat zavrnil vlogo za zdravljenje v tujini. Galovi starši imajo zdaj dovolj: tožijo zavod in upajo, da bodo s humanitarno akcijo društva Maus uspeli zbrati dovolj sredstev za operacijo v Ameriki.
V Mariboru, pa tudi v Dravogradu, Rušah in na Ptuju, so minulo soboto ponovno čistili reko Dravo. “Ni nam vseeno” so naslovili akcijo, ki so jo priredili jo člani Slovenske potapljaške zveze v sodelovanju z mariborskimi splavarji in potapljači.
Smeti, ki so jih potapljači našli v Dravi. Foto: bralec T.F.
Gre za že 27. ekološko-čistilno akcijo Drava 2019, ki jo letos podpira tudi podjetje Spar Slovenija, ki je doslej pomagalo očistiti pet slovenskih rek, in sicer Muro, Ščavnico, Ljubljanico, Savo in Krko.
V sodelovanju z mariborskimi splavarji in Turističnim društvom Maribor so letos ob Dravi potekali tudi ekološki sprehod s pobiranjem obrežnih odpadkov. Akcija je bila zelo uspešna, saj so udeleženci reko in njeno okolico očistili za večji zabojnik odpadkov, v prihodnjih dneh pa bodo odstranili tudi dva avtomobila, ki so ju našli v reki.
Za izobraževalno noto so organizatorji poskrbeli z delavnicami za otroke pod vodstvom zavoda Mars. Del programa sta bila tudi sejem rabljene in predstavitev nove potapljaške opreme ter srečanje ljubiteljev starodobne potapljaške opreme.
Predsednik Slovenske potapljaške zveze Mitja Slavinec je poudaril: »Ekološka akcija DRAVA, ki jo že skoraj trideset let organizira Potapljaško društvo Maribor, je ena najpomembnejših tovrstnih akcij čiščenja podvodnega sveta v Sloveniji.” Ob tem pa je še dodal , da “tovrstne ekološke akcije sploh ne bodo potrebne, če se bomo vsi odgovorneje obnašali do okolja in odpadkov ne bomo odmetavali v vodo in naravo nasploh.”
Čistilne akcije bodo v prihodnjih tednih potekale tudi drugje po Slovenije, v nekaterih občinah jih bodo organizirali ob vseslovenski akciji Dan za spremembe, ki bo 6. aprila.
Vir: STA
Ob 50. obletnici letalnice bratov Gorišek je dolino pod Poncami s pomočjo Zavarovalnice Triglav znova obiskalo več kot 3.500 otrok s spremljevalci, med njimi jih je bilo več kot 180 iz Maribora in okolice. Zavarovalnica je s Planico že tradicionalno povezana tudi kot aktivni soustvarjalec četrtkovega otroškega dneva, saj ogled kvalifikacij v dolini pod Poncami najmlajšim navijačem omogoča že 40 let.
Rušan Mario Zajfrid se je udeležil specialne olimpijade v Abu Dabiju, kjer je v teku na 400 m osvojil srebrno olimpijsko kolajno ter na teku na 900 m še bronasto medaljo. Danes so mu sprejem pripravili člani Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica ob Dravi, kjer je Mario prav tako njihov član.
V Abu Dabiju so med 15. in 21. marcem potekale letošnje poletne svetovne igre specialne olimpijade, največje tekmovanje za osebe z motnjami v duševnem razvoju, na katerih je tekmovalo tudi 27 slovenskih športnikov. Med njimi je bil tudi Rušan Mario Zajfrid. “Krajani Bistrice predvsem pa PGD Bistrica ob Dravi smo izjemno ponosni nanj in mu iskreno čestitamo,” pravijo v PGD Bistrica ob Dravi.
Praznik mamic se bliža, zato so v Selnici ob Dravi ta vikend namenili prav mamicam.
Mešani pevski zbor Sveta Marjeta že več let prireja zabavno predstavo namenjeno mamicam. Vsako leto pa k sodelovanju povabijo otroke, letos so se pridružili otroci iz vrtca Selnica ob Dravi, učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter folkloristi in plesalci iz Bezene. Vsaka mamica je na koncu še dobila cvet.
Mestna občina Maribor namerava obnoviti in razširiti enoto vrtca, ki stoji poleg osrednje mariborske tržnice na Lentu. S projektom, ocenjenim na 1,5 milijona evrov, želijo izboljšati bivalne pogoje v vrtcu in pridobiti dva nova oddelka.
Vrtec Ivana Glinška Maribor – enota Ribiška. Vir: Google maps
Mestni svetniki so na zadnji seji potrdili investicijsko dokumentacijo za projekt. Gre za eno od šestih enot Vrtca Ivana Glinška Maribor, imenovano Ribiška. Trenutno je tam v štirih oddelkih nekaj manj kot 70 otrok.
Trenutna stavba je dotrajana in draga za vzdrževanje in obratovanje, igralnice in sanitarije ne ustrezajo standardom in normativom, prav tako obstoječi vrtec ne razpolaga z ustreznim večnamenskim prostorom in kabineti za izvajanje individualne obravnave otrok.
Z dograditvijo dveh igralnic bi zagotovili dodatne zmogljivosti te enote vrtca, s tem pa tudi razbremenili enoto Gregorčičeva – Krekova. Uporabne površine vrtca Ribiška se bodo s sedanjih 660 kvadratnih metrov povečale na več kot tisoč kvadratnih metrov.
Obnova naj bi trajala nekaj več kot leto dni, pri čemer naj bi z gradbenimi deli začeli avgusta letos. “Za otroke bodo zagotovljeni prostori v času gradnje, v šolskem letu 2020/21 pa bodo že bivali v novem vrtcu,” napovedujejo na občini.
Stroške bodo krili s sredstvi iz občinske blagajne, pri čemer naj bi pol milijona evrov zagotovili v proračunu še letos, ostalo pa prihodnje leto. V predlogu proračunov, ki morata še skozi drugo branje v mestnem svetu, so ta sredstva predvidena.
Idejno zasnovo so obnovo vrtca so izdelali že leta 2014. Pred leti, ko se je na tem območju načrtovalo izgradnjo nove Umetnostne galerije Maribor (UGM), se je sicer nameravalo ta vrtec podreti, a so kasneje, ko so idejo o galeriji preselili drugam, ta načrt opustili.
Ta del Lenta, znan kot Dravske Benetke, je v zadnjem času že doživel več sprememb na bolje. Zasebniki so uredili prej prazne prostore pri kopališču Pristan, mestna oblast pa je pred dnevi umaknila s tržnice razpadajoče dežnike. Še letos naj bi začeli z urejanjem nabrežja Drave in bližnjega Vojašniškega trga in Sodnega stolpa.
Vir: STA
Te dni v Rušah potekajo tradicionalni Glazerjevi dnevi, ob katerih se spomnimo Janka Glazerja slovenskega pesnika, literarnega zgodovinarja, knjižničarja in urednika, konec koncev tudi Pohorca, ki je bil rojen 21. marca 1893 v Rušah. O tem kdo je bil Janko Glazer in kakšen je bil, pa smo spregovorili z nekdanjim ravnateljem šole Janka Galzerja, sicer tudi kulturnikom in umetnikom Mirkom Vovškom.
Danes se je podpisala pogodba za dobavo specializirane računalniške opreme (v okviru projekta HPC RIVR), namenjene delovanju superzmogljivih računalnikov (HPC), ali natančneje za delovanje prototipnega HPC računalnika, ki bo nameščen na lokaciji Univerze v Mariboru.
Dobavitelj, podjetje XENYA d.o.o., je bil na javnem razpisu izbran kot najugodnejši, in bo tako dobavil omrežno opremo, diskovne kapacitete, GPU računska vozlišča, ter strežnike in računska vozlišča. Skupna vrednost pogodbe je 1.692.349,84 EUR. Dobavitelj mora opremo, ki je predmet te pogodbe, dobaviti in namestiti najkasneje v roku devetdeset (90) dni od veljavnosti pogodbe na lokacijo posebnega računalniškega zabojnika.
Rektor univerze, Zdravko Kačič, je prepričan, da današnji podpis pogodbe pomeni prelomno pridobitev za Univerzo v Mariboru, kakor tudi za celotno vzhodno regijo, saj bo superzmogljivi računalnik prispeval k razvoju številnih raziskav na mnogih znanstvenih področjih, kar se bo prav gotovo poznalo tudi pri razvoju gospodarstva.
Podpis pogodbe
Za eksperimentalni HPC bo skrbel Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM), ki za cca. 1700 zaposlenih, več sto zunanjih sodelavcev in več kot 20.000 študentov zagotavlja vrhunske storitve informacijske tehnologije. V primerjavi s primerljivimi inštitucijami po svetu zaposleni in študenti ne samo da glede dostopa do IT storitev niso v ničemer prikrajšani, temveč so mnogim za zgled; RCUM je tudi ena od vodilnih inštitucij v urejenosti na področju upravljanja identitet in dostopov.
V mariborski Minoritski cerkvi so včeraj podelili Glazerjeve nagrade. Slikar Bogdan Čobal je prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Glazerjeve listine pa so prejeli ilustratorka Manica Klenovšek Musil, pesnica Petra Kolmančič in dirigent Simon Krečič.
Glazerjeve nagrada in listine, poimenovane po pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja Mestne občine Maribor za delo in dosežke na področju kulture. Podeljujejo jih od leta 1987.
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo je letos prejel slikar Bogdan Čobal, ki se je po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani vključil v mariborsko kulturo življenje in je danes ena najbolj prepoznavnih umetniških osebnosti v Mariboru. “S svojo polstoletno intenzivno prisotnostjo v likovnem življenju Maribora in Slovenije navdušuje širšo javnost z izjemnim slikarskim opusom. Že od prvih razstav v poznih 60. letih ocenjuje stroka njegov opus kot presežek,” so zapisali v utemeljitvi izbora.
Poleg nagrade za življenjsko delo v Mariboru vsako leto podelijo do tri Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh letih ali za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občanom Maribora.
Ilustratorka in avtorica otroških slikanic Manica Klenovšek Musil si listino po navedbah pristojnega odbora zasluži, ker pomembno sooblikuje slovenski prostor otroške literature in ilustracije ter vidno posega v najvišji vrh mednarodnega prostora kot večkrat prevajana in nagrajena ilustratorka in pisateljica.
Pesnica Petra Kolmančič velja za enega najbolj vidnih pesniških glasov v zadnjem času, v mestnem kulturnem prostoru pa je prisotna tudi kot zelo sposobna in ustvarjalna organizatorka kulturnega življenja.
Dirigent Simon Krečič je od leta 2013 umetniški direktor Opere SNG Maribor, ki je pod njegovim vodstvom doživela nov razcvet. Prepoznaven je tudi kot dirigent sodobne glasbe in Operne noči v Mestnem parku, s čimer je približal opero širši javnosti.
Vir: STA
Glazerjeve nagrade so že 20. leto zapored podelili tudi v Rušah, seveda ne v enakem obsegu kakor je v navadi v Mariboru, temveč s podelitvijo in razglasitvijo na Srednji kemijski šoli in gimnaziji Ruše. Tam nagradijo mlade, ki se prijavijo na ustvarjalni natečaj.
Dijaki edine srednje šole v kraju, kjer se je rodil pesnik Janko Glazer, se njemu v poklon ter sebi v izziv vsako leto prijavljajo na natečaj z njegovim imenom.
Umetniški natečaj vsako leto poveže dijake in dijakinje, povabijo pa tudi osnovnošolce in druge mlade ustvarjalce iz Dravske doline in širše.
V tem smislu natečaj dokazuje, da se kljub spreminjaju generacij, ohranja kulturna dediščina. Tako so letošnjim nagrajencem omogočili spodbudno okolje za razvoj njihovih idej.
Odbor mariborskega Mestnega sveta za komunalne zadeve se je na današnji izredni seji seznanil s problematiko javnega podjetja Snaga. Potem, ko so zgradili sortirnico, se je podjetje znašlo v likvidnostnih težavah. Direktor CvetoŽalik je na današnji seji večkrat zagotovil, da stanje, v katerem se je znašla Snaga, ni posledica postavitve sortirnice. Ključna težava so prenizke cene odvoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor.
Odbor je po več kot dveurnem zasedanju sprejel tri sklepe: da o opravljeni razpravi nadzorni odbor Mestni občini Maribor pozove k uvedbi izrednega postopka nadzora dokumentacije in upravičenosti izvedbe projekta sortirnice. Županstvu in mestnemu svetu bodo predlagali tudi, da pred končnim poročilom nadzornega odbora ne podprejo predloga povišanja cen ravnanja z odpadki, kot jih predlagajo v vodstvu Snage.
Vodstvo Snage ni razkrilo uradnih rezultatov lanskega poslovanja
Medtem pa Žalik in predsednik nadzornega sveta MatejSmrekar nista želela razkriti rezultatov lanskega poslovanja, češ da bodo ti objavljeni šele po koncu marca in da so tako izglasovali tudi na seji nadzornega sveta Snage.
Direktor Snage pa je spomnil, da se cene odvoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor niso spremenile že 13 let, kar pa da se že pozna tudi pri plačah zaposlenih, ki odhajajo iz podjetja. V letošnjem letu so odhod napovedali že ključni delavci v sortirnici.
Auer je bil jasen, da bodo priznali, da so cene odvoza komunalnih odpadkov prenizke, ko bodo videli dejansko stanje podjetja.
Prvi nadzornik Snage, Smrekar ni želel komentirati izgube, ki jo je podjetje v lanskem letu zaključila, po nekaterih informacijah je ta številka visokih 1,5 milijonov evrov.
Odbor je sprejel tudi sklep, da mora Snaga odgovoriti, zakaj niso občanom vrnili okoli 1,7 milijona evrov oziroma kot je Auer prikazal, gre za 33 eurov na gospodinjstvo, ki bi jih morala po odločitvi računskega sodišča zaradi napačno zaračunane okoljske dajatve med leti 2002 in 2005.
Odbor očital vodstvu nesodelovanja z bivšim vodstvom
Člani odbora so nadzornikom in upravi javnega podjetja očitali, da na mestni svet doslej niso prišli z elaboratom, ki bi bil podlaga za morebiten dvig cene, o kateri sicer odloča mestni svet. Tako direktor Snage kot prvi nadzornik podjetja sta zatrdila, da so kabinet prejšnjega župana večkrat pozvali, da elaborat uvrsti na dnevni red seje mestnega sveta, a se to ni zgodilo. Žalik je pojasnil, da je naraščanje cen odvoza komunalnih odpadkov povezan z gibanjem cen na tržišču. Če so pred dvema letoma govorili o ceni 95 eurov na tono, so danes prišli na 170 eurov.
Vodja urada za komunalo ViliEisenhut je povedal, da je Snaga elaborate res pripravljala, tudi letos, a ga do vzpostavitve vseh odborov niso mogli posredovati naprej. Potem ko jih pregledajo strokovne službe, se po njegovih besedah župan odloči, kdaj jih da na mestni svet.
Direktor mestne uprave BorisŽeleznik, ki meni, da se po nepotrebnem širi strah in nelagodje.
Na mariborski občini bodo tako odločitev sprejemali šele takrat, ko bodo imeli vse podatke in bodo stanje lahko tudi primerno analizirali.
Nadzorniki mariborskega javnega podjetja Snaga, ki je po lanskem odprtju sortirnice odpadkov zadnje dni na očeh lokalne javnosti zaradi za zdaj še neuradno dokaj velike izgube, so včeraj sprejeli sklep o naročilu podrobne revizije investicije v sortirnico. Kot je povedal prvi nadzornik Matej Smrekar, jo bo opravila zunanja revizijska hiša.
V revizijo bodo po Smrekarjevih besedah zajeli vse, od strokovne preučitve pogodbe z izbranim izvajalcem, do pregleda vseh opravil, ki jih je ta po pogodbi moral zagotoviti. Zunanji revizor bo tako preučil ekonomski, tehnično-tehnološki, pravni in vse ostale vidike, ki so potekali znotraj investicije.
Kot je ob tem napovedal predsednik nadzornega sveta, bodo v skladu z zaključki revizije po potrebi na odgovornost poklicali vse morebitne odgovorne.
Sicer pa so se nadzorniki na seji dotaknili tudi za zdaj še nerevidiranih podatkov o poslovanju družbe v letu 2018. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi izguba znašala vsaj 1,5 milijona evrov, zaradi česar naj bi občanom grozilo zvišanje položnic za odvoz smeti. Vse to pa je prav v nasprotju z napovedmi prejšnje mestne oblasti, ki so z zagonom sortirnice obljubljale celo znižanje stroškov.
Nadzorni svet je danes izrazil zaskrbljenost nad odtekanjem informacij, ki jih je družba posredovala kot interno delovno gradivo. Smrekar je zatrdil, da poslovni izkaz za leto 2018 zagotovo ne bo takšen, kot je bil v preteklih dneh predstavljen v javnosti, vseeno pa so nadzorniki vodstvu družbe naložili izvajanje ukrepov za izboljšanje likvidnostnih razmer.
Vodstvo Snage, na čelu katere je direktor Cveto Žalik, se bo na očitke, povezane s poslovanjem podjetja in predlogom dviga cen ravnanja z odpadki v Mariboru, odzvalo na četrtkovi novinarski konferenci, predsednik odbora za komunalne in gospodarske javne službe v mariborskem mestnem svetu pa je za isti dan sklical tudi izredno sejo, na kateri bodo problematiko obravnavali celovito.
Na mestni občini so pojasnili, da je manjši del izgube Snage posledica realnega dviga stroškov in zaostajanja cen, za kar ni mogoče kriviti vodstva podjetja. Za ostali del “pa se lahko vprašajo po odgovornosti uprave podjetja”.
Kot so dodali, je za večji del izgube dejansko kriva investicijo v sortirnico. Zakrivila naj bi jo napačno tehnično načrtovanje investicije, s katero so predvidevali bistveno večji izplen, kot sedaj dejansko je, ter napačno finančno načrtovanje, saj so poplačevanje investicije planirali na deset let, kar je po mnenju sedanjega vodstva občine popolnoma nerealno.
Župan Saša Arsenovič je sicer že pred časom omenil možnost zvišanja cen komunalnih storitev v občini. Da je dvig cen nujen, so na občini potrdili tudi ta teden, a dodali, da samo toliko, kot je utemeljeno, saj na občane ne morejo valiti bremena slabe investicije.
Vir: STA
Policisti motoristi iz policijskih postaj v Policijski upravi Maribor, so se danes pripravljali na novo motoristično sezono. Sestavni del usposabljanja je tudi kondicijska vožnja.
Policisti na motorjih so danes v Hajdini s praktičnim prikazom predstavili svoje priprave na začetek motoristične sezone. Ta se je že začela, kljub temu, da razmere na cesti še zdaleč niso idealne. Policisti ljubitelje motorjev opozarjajo, da se morajo na novo sezono, kot tudi na razmere na cestah ustrezno pripraviti.
Lanska motoristična sezona boljša od prejšnje
Po podatkih Policijske uprave Maribor, je bila lanska motoristična sezona, kar se tiče prometne varnosti med motoristi, v primerjavi s prejšnjim letom, boljša. V letu 2018 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 76, leto prej pa kar 97 motoristov. Lansko leto je v prometni nesreči življenje izgubil en motorist, medtem, ko so letu 2017 umrli kar štirje.
Med povzročitelji prometnih nesreč je bilo devet odstotkov voznikov motornih koles pod vplivom alkohola. Slabši podatek je pri voznikih mopedov. Med temi je kar četrtina takih, ki so vozili pod vplivom alkohola, vsak peti pa ni nosil čelade.
Priprava na novo sezono bistvena
Motoristi se morajo na vsako novo motoristično sezono tudi ustrezno pripraviti, tako, kot so danes to storili tudi policisti motoristi. Poskrbeli so za pripravo motorjev, svoje motoristične spretnosti pa so obnovili še na poligonu.
FOTO: PU Maribor
Kot najpogostejši vzrok za prometne nesreče izpostavljajo neprilagojeno hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, pa tudi nepravilno prehitevanje. Motoristi sicer veljajo za eno izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v cestnem prometu.
Utrinke iz današnjih priprav policistov motoristov v Hajdini najdete v fotogaleriji.
Mariborski rokometaši v petek s tekmo proti velenjskemu Gorenju pričenjajo s končnico za prvaka. Vodstvo kluba pa še naprej pridno sestavlja moštvo že za naslednjo sezono. Tokrat so sodelovanje podaljšali s kapetanom moštva TadejemSokom.
30-letni TadejSok iz Zamušanov pri Gorišnici je trenutno najstarejši član moštva ter je kot profesionalec in športnik v pravem pomenu besede pravšnji za vlogo vodje ekipe. Odličen igralec na položaju desnega krila bo tudi v prihodnji sezoni branil barve kluba in to že osmo sezono zapored, kar je klubski rekord.
“Občutki so lepi in vesel sem, da še eno sezono ostajam v klubu. Tukaj se počutim tako kot doma. Kljub temu, da sem se pred časom zaposlil, menim da še imam vedno dovolj volje in energije, da lahko s svojim deležem pripomorem k dobrim rezultatom. Jaz bom še naprej dajal svoj maksimum na treningih in tekmah ter upam, da bo prihodnja sezona še bolj uspešna kot bo letošnja,” je dejal Sok, ki je z nekaj manj kot 700 goli trenutno drugi strelec v zgodovini kluba.
Tadej je lep primer zavzetega športnika in je živ dokaz, da če imaš željo in si se pri tem tudi pripravljen odrekati določenim stvarem, da si lahko uspešen na več področjih. Zraven uspešne športne kariere je tako uspel dokončati študij in se sedaj še zaposliti. S tem je tudi kot kapetan pravšnji vzornik za vse mlajše soigralce.
Tadej Sok; FOTO: RK Maribor Branik
“Nositi kapetanski trak je zame velika čast in hkrati odgovornost. Z veseljem pomagam, še posebej mlajšim, z nasveti in izkušnjami. Kar se pa tiče stvari izven športa pa lahko rečem, da če je volja, se da vse. Kljub vsem ostalim obveznostim po 22 letih, odkar sem začel z igranjem rokometa, grem z veseljem na vsaki trening, no včasih je normalno da se ti ne da (op. smeh). Priznam, da je sedaj ob službi včasih malo težje, a vedno najdem motiv in nato na treningu ali tekmi dam vse od sebe. Moram reči pa da se ob tem sprostim in posledično pozabim na stvari iz privatnega življenja. Tako bi sporočil vsem mladim igralcem, da če je želja dovolj velika in temu primerna tudi volja, se da šport uspešno združiti tako s študijem ali delom,” je zaključil Sok, ki je svojo kakovost potrdil na zadnji tekmi proti Krki.
Tadej je namreč po dveh mesecih odsotnosti zaradi poškodbe gležnja odigral celo srečanje in bil s sedmimi zadetki tudi prvi strelec ekipe ter tako prispeval levji delež k dvanajsti zmagi v letošnji sezoni.
Včeraj, okoli 17.15 se je v krožišču na Ulici kneza Koclja v Mariboru (pri Narodnem domu) zgodila prometna nesreča zaradi neupoštevanja pravil prednosti. Prometno nesrečo je povzročil močno pijan 31-letnik.
31-letni voznik osebnega avtomobila je trčil v osebni avtomobil 39-letne voznice. V nesreči k sreči ni bil nihče poškodovan.
Slika je simbolična
Policisti so oba voznika preizkusili z elektronskim indikatorjem alkohola. Ta je bil pri voznici negativen, pri vozniku pa je pokazal kar 1,56 mg/l alkohola v organizmu. Policisti bodo zoper voznika podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
Na območju družbe Elektro Maribor poteka projekt zamenjave števcev električne energije s pametnimi števci. Zamenjava števca je izjemno enostavna in za uporabnike brezplačna.
Za menjavo števca so potrebni le trije koraki. Po pošti bodo uporabniki prejeli obvestilo o načrtovani menjavi števca s priloženimi navodili o uporabi. V obvestilu bo tudi navaden termin zamenjave števca. Ob napovedanem terminu bo monter Elektra Maribor opravil zamenjavo števca. V primeru dostopnega merilnega mesta prisotnost uporabnika ne bo potreba.
Namen projekta je izgradnja naprednega merilnega sistema, kateri je osnovni gradnik pametnih omrežij. Zaradi menjave števca bo potreben kratkotrajen odklop. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada. V skladu z zakonodajo bodo v sistem naprednega merjenja, najkasneje do konca leta 2025 vključena vsa merilna mesta. V Elektro Maribor so prepričani, da bodo ta cilj dosegli že prej. Uvedba naprednega merjenja bo potekala na celotnem geografskem območju, ki ga pokriva Elektro Maribor.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je lani z izkazano izgubo v višini 2,8 milijona evrov dosegel boljši rezultat kot leto prej in po besedah direktorja Vojka Flisa lahko letos že računa na dvig iz rdečih številk. Težava pa ostaja izvajanje nujnih vlaganj v opremo in prostore.
Svet zavoda se je na današnji seji seznanil z lanskim poslovanjem, ki je boljše tako v primerjavi z letom 2017, ko je izguba znašala skoraj štiri milijone evrov, kot tudi v primerjavi z načrtovanim rezultatom poslovanja za leto 2018, ko so predvideli izgubo v višini 4,8 milijona evrov. “To je predvsem rezultat dobrega dela vseh zaposlenih v UKC Maribor in izvajanja sanacijskih ukrepov,” je pojasnila vodja finančno računovodske službe Suzana Kranjc.
Boljši rezultat poslovanja od načrtovanega je po navedbah vodstva kliničnega centra posledica povečanega obsega dela pri programih, plačanih po realizaciji. S tem je UKC Maribor izboljšal predvidene učinke sanacijskih ukrepov na področju pridobivanja dodatnih prihodkov, saj je načrtovane prihodke presegel za 6,3 milijona evrov. Skupna izguba, ki se vleče od leta 2012, sicer še vedno znaša 13 milijonov evrov.
“Očitno je bilo v letu 2018 kar nekaj dobrih odločitev in poslovnih potez v UKC Maribor,” je povedal predsednik svet zavoda Ljubo Germič. “Program, ki je bil zastavljen in sprejet s pogodbo za leto 2018, je bil realiziran, pri čemer kaže trend, da se v UKC Maribor zdravi vedno več težkih bolnikov. Ob sanacijskih ukrepih jim je uspelo pridobiti znatna dodatna finančna sredstva, kar se kaže v tem, da je bil poslovni izid boljši. Na področju investicij pa ne moremo biti zadovoljni,” je dodal.
Lani so za investicije namenili šest milijonov evrov, od tega so večino denarja zagotovili iz lastnih sredstev amortizacije, medtem ko so iz državne blagajne v ta namen prejeli le milijon evrov. Po besedah direktorja UKC Maribor je težava predvsem v dolgotrajnosti postopkov javnega naročanja za nakup nujne opreme. Tako se na primer zaradi revizij in ponovitve razpisa vleče nabava koronarografa že dve leti. “Nekatere stvari, ko gre za časovnico, niso v naših rokah,” je poudaril.
Po njegovih besedah bodo poskušali zadeve pospešiti v letošnjem letu. Letos naj bi med drugim nabavili dva nova CT aparata in dva nova aparata za magnetno resonanco ter začeli graditi požarno dvigalo na kirurški stolpnici. Konec leta naj bi tudi začeli selitev pljučnega oddelka s Pohorja v matično enoto v središču Maribora.
Danes so člani sveta zavoda potrdili investicijsko dokumentacijo še za nabavo 13 operacijskih miz za potrebe klinike za kirurgijo vključno z ureditvijo prostora zanje. “Te so potrebne, ker so sedanje dotrajane,” je povedal Flis.
Prav tako je bila potrjena dokumentacija za nakup RTG aparata za slikanje skeleta za potrebe radiološkega oddelka, stacionarnega RTG aparata za potrebe oddelka za kardiologijo in angiologijo ter novega operacijskega mikroskopa za potrebe oddelka za nevrokirurgijo.
Svet zavoda se je tudi seznanil z rezultati notranje revizije na področju vodenja čakalnih vrst, ki je pokazala nekatere nepravilnosti. Flis je pojasnil, da je v teku celovita prenova sistema vodenja čakalnih seznamov, zato predvidevajo, da se bodo te zadeve kmalu uredile.
Vedno nove težave pa člani sveta zavoda odkrivajo zaradi garažne hiše in parkirišč. Parkirnino, ki je med najvišjimi v mestu, pobira zasebnik, del stroškov za njihovo čiščenje pa plačuje klinični center. Svet zavoda je zato danes zahteval od vodstva UKC Maribor, da do naslednje seje razjasni to zadevo.
Vir: STA
Iz podjetja Nigrad so sporočili, da so z današnjim dnem končali z aktivnostmi v okviru zimske službe. Ta koledarsko sicer traja od 15. novembra do 15. marca, vendar so stalno pripravljenost zaradi kratkoročnih vremenskih napovedi, po katerih je bilo pričakovati tudi sneg, nekoliko podaljšali. Od danes naprej svoje aktivnosti preusmerjajo v redno letno vzdrževanje cest in drugih javnih površin.
V letošnji zimski sezoni so izvedli 13 akcij pluženja in 21 akcij posipa, uporabili pa cca. 1.900 kubičnih metrov posipnih materialov in cca. 1.100 ton soli. Ta je bila na voljo tudi občanom na sedežih krajevnih skupnosti in mestnih četrti. “Leto poprej smo izvedli 22 akcij pluženja, 40 akcij posipa in uporabili 4.300 ton soli,” sporočajo iz Nigrada.
Zimska vzdrževalna dela so izvedli na območju 746,6 km pločnikov in cest, od česar predstavljajo prvo prioriteto glavne in zbirne ceste v dolžini 209,2 km, drugo prioriteto lokalne in strme ceste v dolžini 137,4 km, tretjo prioriteto pa predstavljajo javne poti in krajevne ceste v skupni dolžini 400 km.
FOTO: Nigrad
Vodja zimske službe na Nigradu, JožePlaninc je dejal: “Zimsko sezono 2018/19 smo končali tako, kot smo jo začeli, v nizkem startu in v stalni pripravljenosti z vsemi razpoložljivimi sredstvi in človeškimi viri, ki obsegajo 80 plužnih enot in 150 delavcev. V minuli zimi sicer obilnega sneženja na območju Mestne občine Maribor nismo bili deležni, smo pa zaradi nizkih temperatur nekajkrat morali zagotoviti varno prevoznost cest in varno uporabo pločnikov z akcijami posipa. Akcije s pluženjem smo izvajali predvsem v višje ležečih območjih, pri čemer velja, da plužne enote pričnejo z delom, ko zapade 10 cm snega na glavnih in 15 cm na preostalih cestah. Svoje moči bomo sedaj usmerili v letno vzdrževanje cest, saj so včeraj odprle vrata tudi asfaltne baze na našem območju.“
Letošnji Svetovni dan voda bosta Pokrajinski muzej Maribor in družba ZEOS obeležila na prav poseben način. Pripravljata posebno ozaveščevalno-zbiralno akcijo “Stari aparati za prihodnost”, v sklopu katere bodo zbirali odpadne aparate, sijalke in baterije s poudarkom na malih gospodinjskih aparatih preteklosti (najboljše kose bodo tudi nagradili), ki bodo ostali v muzeju kot pričevalci preteklosti za prihodnost.
Svetovni dan voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, nas opozarja, kako pomembno vlogo ima ta naravna dobrina za naša življenja. Ta dan je priložnost, da osvetlimo različne načine, kako lahko naš odnos do vode še izboljšamo. K onesnaženju vode lahko neposredno ali posredno doprinesejo različne dejavnosti iz kmetijstva, industrije in prometa. Tudi napačno odloženi e-odpadki, predvsem stare baterije in sijalke, ki vsebujejo težke kovine, imajo velik negativen vpliv na naše okolje, med drugim tudi na podtalnico. Zato je zelo pomembno, da tovrstne odpadke ločeno zbiramo in jih oddamo na pravilna zbirna mesta. Sicer nekoliko nenavaden projekt za Pokrajinski muzej, ki pa ima tudi svojo razlago.
Tako je nastal projekt zbiranja starih malih gospodinjskih aparatov, s katero bodo Mariborčane in širšo okolico informirali o pravilnem ravnanju s starimi aparati, odpadnimi sijalkami in baterijami ter opozorili na različne lokacije za ločevanje teh odpadkov. Posebnost akcije je, da ne bodo zbirali le male odpadne aparate, sijalke in baterije, namenjene okolju prijazni obdelavi, ampak tudi male gospodinjske aparate preteklosti, ki bodo ostali v Pokrajinskem muzeju Maribor kot pričevalci preteklosti za prihodnost. Muzej bo namreč v svoje zbirke uvrstil najstarejše in najbolj zanimive male aparate, predstavnike preteklega časa in načina življenja. Tri najbolj zanimive predmete bodo na koncu akcije nagradili s praktičnimi nagradami. Prejemniki teh nagrad pa bodo objavljeni na spletnih straneh Pokrajinskega muzeja Maribor in podjetja ZEOS ter na njihovih družbenih omrežjih do 25. marca.
Potrebno pa je vedeti, da obstajajo neka določena merila, kdaj je predmet primeren za razstavni eksponat v muzeju in kdaj je primeren, da ga primerno ločimo in damo med odpadke.
Odpadne aparate, sijalke in baterije pa tudi stare aparate, zanimive za muzej, bodo meščani lahko oddali na blagajni Pokrajinskega muzeja Maribor že med 19. in 21. marcem (torek – četrtek) med 10.00 in 18.00 ter 22. marca (petek) med 8:00 in 14:00. Če ste prepričani, da posedujete redek ali zelo star primerek malega gospodinjskega aparata pa lahko nanj opozorite muzejske uslužbence, ki bodo nato ocenili ali je dejansko primeren za muzejsko zbirko. Prav tako v petek, 22. marca, na Svetovni dan voda, pa bo med 8:00 in 14:00 na Grajskem trgu na ogled posebno ozaveščevalno vozilo družbe ZEOS, imenovano E-transformer, kjer bo za šolarje in ostale obiskovalce potekal zabavno – izobraževalni program.
Gre torej za multimedijski tovornjak, ki ima na strehi sončno elektrarno ter na izviren in zanimiv način predstavlja ločevanje in ponovno uporabo e-odpadkov. V vozilu se nahaja prava potujoča razstava – na ogled so sestavni deli velikih in malih gospodinjskih aparatov, mobilnih telefonov, televizorjev in raznovrstne e-opreme, pred vozilom pa dodatne ozaveščevalne aktivnosti. Njegovi obiskovalci bodo izvedeli vse o pomembnosti pravilnega ravnanja s starimi aparati ter spoznali različne lokacije za oddajo tovrstnih odpadkov (npr. ulični zbiralniki na nekaterih eko otokih, zeleni koti v tehničnih trgovinah itd.). Bodite torej del ozaveščevalno-zbiralno akcije in spoznajte Pokrajinski muzej Maribor v nekoliko drugačni luči.
Krožno gospodarstvo je usmerjeno v ponovno uporabo, popravila in recikliranje ključnih tokov odpadkov, kot so komunalni odpadki in odpadna embalaža, obstoječih materialov in izdelkov. Poudarek je na uporabi energije iz obnovljivih virov, opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, zniževanju porabe naravnih virov ter eko oblikovanju izdelkov s ciljem zmanjšati količino odpadkov v smeri ničelne stopnje.
Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Zasnova izdelkov v krožnem gospodarstvu zagotavlja čim daljše obdobje kroženja izdelkov v rabi, prav tako njihovo kaskadno rabo, pri tem pa ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to mogoče. Kako smo v Sloveniji usposobljeni za krožno gospodarstvo in kako smo mu že zavezani? Kako so naša podjetja vključena v procese krožnega gospodarstva in koliko je to že del ekonomike podjetij? Ali so odpadki ekonomsko donosna kategorija? O teh in mnogih drugih vprašanjih so se gospodarstveniki in raziskovalci pogovarjali na posvetu o ponovni uporabi odpadkov za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo.
Pri tem procesu sodelujejo različne institucije, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo odpadkov v panogah, kjer to do zdaj ni bilo prav pogosto. Ena od takšnih panog je gradbeništvo, kjer se do zdaj niso ukvarjali s ponovno uporabo gradbenih odpadkov, predvsem pa je še veliko skepse ali recikliran odpadni material, lahko zadosti vsem standardom, ki veljajo v gradbeništvu. V Zavodu za gradbeništvo so tako izdelali zasipni material iz odpadkov papirne industrije.
S podobnim projektom, ki je prav tako krožno gospodarsko usmerjen, se ukvarjajo tudi na Inštitutu za celulozo in papir, kjer so se fokusirali predvsem na produkte z visoko dodano vrednostjo.
Gospodarstvo bo moralo pohiteti, saj Slovenija pri razvoju krožnega gospodarstva zaostaja za najbolj naprednimi državami Evropske unije. Pridobiti bo potrebno več energije iz obnovljivih virov, opuščati uporabo nevarnih kemikalij, znižati porabo naravnih virov in zmanjšati količino odpadkov.
