Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

V Hramu kulture v Selnici ob Dravi so se uspešno zaključili 4. Dnevi Arnolda Tovornika. Te so letos zaznamovali stand-upi. Zadnji je pripadel Vidu Valiču.

54255599_1159365224225684_788106759146307584_n

Tradicionalni dnevi Arnolda Tovornika so letos bili nadgradnja iz prejšnjih let. Tokrat so pet dni v Hramu kulture A. Tovornika nasmehe na obraz risali stand-upi. Vse od 8. marca do 12. marca so se na odru zvrstili številni komiki. Otvorili so jih zasedba Reporter Milan, zadnji dan pa je na oder stopil Vid Valič z njegovim Stand-upom Tvoj bodoči bivši mož.

Organizatorji so letos opazili na veliko večji obisk. Obiskovalci so prihajali tudi iz okoliških krajev in mest. Za naslednje leto pa že načrtujejo še bolj pester in bogat program in že vabijo na druženje.

 

V Hramu kulture v Selnici ob Dravi so se uspešno zaključili 4. Dnevi Arnolda Tovornika. Te so letos zaznamovali stand-upi. Zadnji je pripadel Vidu Valiču.

54255599_1159365224225684_788106759146307584_n

Tradicionalni dnevi Arnolda Tovornika so letos bili nadgradnja iz prejšnjih let. Tokrat so pet dni v Hramu kulture A. Tovornika nasmehe na obraz risali stand-upi. Vse od 8. marca do 12. marca so se na odru zvrstili številni komiki. Otvorili so jih zasedba Reporter Milan, zadnji dan pa je na oder stopil Vid Valič z njegovim Stand-upom Tvoj bodoči bivši mož.

Organizatorji so letos opazili na veliko večji obisk. Obiskovalci so prihajali tudi iz okoliških krajev in mest. Za naslednje leto pa že načrtujejo še bolj pester in bogat program in že vabijo na druženje.

 

Pokrajinski muzej Maribor se bo letos z novo stalno razstavo Doba meščanstva in številnimi spremljevalnimi programi vsebinsko osredotočil na vzpon meščanstva v 19. stoletju. Obenem se bo pripravljal na sodelovanje v projektu Slovenija – gastronomska regija Evropa 2021.

 pokrajinski muzej mb

“Meščanstvo je bilo v 19. stoletju gonilna in povezovalna sila. Združevalo se je zaradi svojih kulturnih potreb v številnih društvih, tako nemški kot slovenski časopisi so ga pri tem podpirali. S prenosom sedeža lavantinske škofije v Maribor pa je bil položen temelj današnje univerze,” je direktorica Mirjana Koren pojasnila na današnji predstavitvi muzejskega programa za letošnje leto.

Kot je dodala muzejska svetovalka Valentina Bevc Varl, je prav meščanstvo razvilo Maribor v najpomembnejše mesto na slovenskem Štajerskem oziroma upravno in finančno središče regije s stalno naseljeno vojsko in močnim uradništvom. Kulturno življenje je zaživelo v prvi tretjini 19. stoletja z delovanjem Bralnega in Glasbenega društva, leta 1852 pa je bila zgrajena gledališka stavba, ki jo je kasneje dopolnilo še Kazinsko poslopje.

Stalno razstavo Doba meščanstva bodo odprli decembra, že prej pa bodo o tej temi govorili na srečanjih Muzejskega kluba, ki ga vodijo že 17 let. Tematiko meščanstva so napovedali že leta 2016 z dogodki, s katerimi so obeležili 170 let od koncerta madžarskega skladatelja in pianista Franza Liszta v dvorani mariborskega gradu, kjer danes domuje Pokrajinski muzej Maribor.

Ustanova s 116-letno tradicijo je konec lanskega leta sprejela vabilo k sodelovanju pri projektu Slovenija – gastronomska regija Evropa 2021, zato bodo občasno razstavo Debata o kuhinji v letošnjem letu nadgradili z Debato v kuhinji. V razstavišču nekdanjega Kina Partizan bodo prirejali pogovore, konec leta 2020 pa odprli razstavo na temo vina.

Pomlad bo ponovno v znamenju mode. V muzeju bodo maja odprli nov ogledni depo historičnih oblačil s poudarkom na plemiških in meščanskih oblačilih in modnih dodatkih od 17. stoletja do danes. “Z urejenimi zaprtimi depoji in oglednima depojema uniform in civilne mode ostaja muzej edinstveni center za proučevanje oblačilne kulture na Slovenskem,” je povedala kustodinja Maja Hren Brvar.

V okviru t.i. Meseca mode v muzeju bodo ponovno priredili modno revijo, tekstilu, oblačilni kulturi in modi pa bo posvečen tudi jesenski mednarodni simpozij Museoeurope. V Poletni muzejski noči bodo nadaljevali projekt Gugalnik idej, tokrat s plesnim performansom Mojce Kasjak, in zaključili program Variacije, v okviru katerega so se s koncerti dijakov Konservatorija za glasbo in balet Maribor poklanjali Lisztu.

Nadaljevali bodo tudi z delavnicami in pedagoškimi programi, kot je na primer Govorica ljubezenskih daril, v okviru katerega srednješolci spoznavajo pomen lastnega kulturnega izročila.

Predvidoma maja bodo v Pokrajinskem muzeju Maribor odprli novo muzejsko trgovino, ki naj bi služila predvsem promociji in privabljanju med muzejske zbirke. Uredili jo bodo z lastnimi sredstvi, medtem ko pri nadaljevanju obnove gradu, ki je pred leti zastala, čakajo na kulturni evro. Kmalu naj bi v gradu zaživela tudi kavarna, katere datuma odprtja pa zaenkrat še ne znajo napovedati.
Vir: STA

Javni zavod CEZAM Ruše je že drugo leto zapored uspešno izvedel projekt največjega odprtega drsališča na Štajerskem. “Na drsalni ploskvi z 800m2 površine v prekrasnem ambientu Športnega parka Ruše s pestrim programom in gostinsko ponudbo razveseljevalo preko 8.000 ljubiteljev drsanja. Veliko drsališče Ruše je tako skupaj z bazenom, wellnessom in kegljiščem v Športnem parku Ruše predstavljalo edinstveno kombinacijo zimske ponudbe športa in rekreacije v regiji,” so sporočili iz CEZAM-a.

Drsališče v Rušah 2019. Vir: CEZAM - Športni park Ruše.

Drsališče v Rušah 2019. Vir: CEZAM – Športni park Ruše.

Veliko drsališče Ruše je v sezoni 2018/2019 delovalo 86 drsalnih dni, obiskalo ga je okoli 8200 drsalcev, upravitelj Javni zavod CEZAM je zabeležil 10.273 prodanih vstopnic in izposoj drsalk ter rekvizitov, s partnerji so izvedli 43 različnih zabavnih in športnih dogodkov ter gostili 13 športnih dni osnovnih ter srednjih šol iz celotne regije. “Za razliko od prve sezone smo imeli nekaj manj dela s samo postavitvijo, saj je lani bilo potrebno prilagoditi infrastrukturo na lokaciji v skladu z zahtevami takšnega velikega drsališča, kar je obsegalo tudi nadgradnjo transformatorja ter izkop visokonapetostnih vodov do same lokacije hladilne postaje, ki terja veliko priključno moč. Prav tako je za pripravo ledene površine na obstoječem inline igrišču potrebno podlago izravnati ter zaščititi asfalt, ki je tam vse leto. V lanski sezoni smo to naredili sami s peskom in izolacijo, letos pa je za to poskrbelo podjetje Expo Biro, ki je postavilo bolj praktično leseno podlago, ki se je odlično obnesla,” je dejal vodja Športnega parka Ruše, Marko Ozim.

Drsališče v Rušah 2019. Vir: CEZAM - Športni park Ruše.

Drsališče v Rušah 2019. Vir: CEZAM – Športni park Ruše.

Po izkušnjah iz prve sezone je bilo za uspešno sezono ključno zagotoviti tudi zanimive vsebine na ledu. V okviru druge sezone in še bolj pestrega programa so sodelovali tako priznani izvajalci, kot lokalna društva, klubi, podjetja, šole in posamezniki. Direktor Javnega zavoda CEZAM Tomi Prosnik je ob tem dodal, da so po izkušnjah iz lanske sezone  ugotovili, da so poleg tehnično brezhibnega delovanja prav pestre vsebine in zanimiv program dogajanja na drsališču ključen za uspeh zimske športne sezone v Rušah. “Letos smo z različnimi partnerji tako pripravili dvakrat več programa kot lani, s poudarkom na zabavnih dogodkih za mladino in otroški animaciji z učenjem drsanja, kar se je izkazalo za uspešno kombinacijo. Na drsališču smo na občinski ravni izvedli tudi prihod Božička in praznovanje Novega leta, ki so se izkazale za odlične družinske dogodke, kjer so se vse generacije, staršev in otrok aktivno družili ter zabavali ob glasbi in spremljajoči gostinski ponudbi,” je dejal Prosnik.

V koordinaciji CEZAMa – Šport Ruše so tako izvedli program z več kot 40 dogodki, med katerimi so bila tudi Disco drsanja v izvedbi Študentskega kluba KURS in Decathlona, Tečaji drsanja za otroke, Božiček na ledu, Dogodivščine Ledenega kraljestva, Silvestrovanje na ledu, Delavnice drsanja z Ledeno kraljico, Valentinovo drsanje, Igre na ledu, vsako sredo šola drsanja in treningi hokejistov. Med novostmi to sezono je bilo tudi praznovanje rojstnih dni za otroke in inovativni dogodki, kot je na bilo na primer drsanje v slogu Prešerna na kulturni praznik 8. februarja. Organiziranih je bilo tudi več športnih dni osnovnih in srednjih šol iz okolice ter ur športne vzgoje bližnje Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše in Osnovne šole Janka Glazerja Ruše. “Takšen projekt ima veliko več učinka, kot ga lahko vidimo na prvi pogled. Na primer bližnja Gimnazija in srednja kemijska šola je ob informativnem dnevu svojim potencialnim dijakom in njihovim staršem predstavila tudi drsališče in ostalo športno infrastrukturo, ki je v neposredni bližini šole in dijaškega doma. Potencialni dijaki so bili nad tem navdušeni. Prav tako obiskovalci na drsališču spoznavajo Ruše in mi se preko sistema Kartice Šport Ruše vedno trudimo predstavljati tudi ostalo ponudbo v Rušah,” je še dodal Prosnik.

Glede naslednje sezone drsališča pa je dodal: “Mi si tako po dveh odličnih sezonah in veliko pridobljenih izkušnjah vsekakor želimo ta projekt peljati naprej, je pa prihodnost seveda odvisna od politike lokalne oblasti in občinskega proračuna, kamor smo predlog za izvedbo v naslednji sezoni že podali.”

 

 

Mladi bodo 15. marca v vsaj 51 državah na vseh celinah organizirali proteste. Podnebno mladinsko gibanje Mladi za podnebno pravičnost v petek, 15. marca 2019, vabijo na Podnebni štrajk, ki se bo v Mariboru pričel ob 11.55 na Grajskem trgu.

Boj za okolje je boj za našo prihodnost
Organizatorji petkovega protesta se sprašujejo ali naj res verjamejo, da je pred nami mirno in ustaljeno življenje, ko pa naš planet že danes pustošijo poplave, požari in druge okoljske katastrofe? Naj res verjamejo visokoletečim besedam svetovnih elit o reševanju podnebne krize, ko pa emisije toplogrednih plinov naraščajo iz leta v leto? Mladi so v preteklih tednih zavzeli ulice in trge po celem svetu – od Nove Zelandije do Kolumbije, od Belgije do Ugande. V petek jih bodo ponovno. Ne želijo se namreč odreči svoji prihodnosti na račun peščice najbogatejših in velikih korporacij. Zaradi temnih obrisov naše prihodnosti in zgrešenih podnebnih ukrepov vstajajo in zahtevajo spremembe.

Dovolj je!
V petek, 15. marca 2019, bodo tako protestno zapustili šolske klopi in se pet do dvanajstih (11.55) zbrali na Grajskem trgu v Mariboru. Njihove zahteve so sledeče:
– omejitev naraščanja globalne temperature na največ 1,5°C
– takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije
– zelena delovna mesta
– skupnostno upravljanje z življenjskimi viri
– polnovredno, lokalno in pretežno rastlinsko prehrano ter trajnostno kmetijstvo
– čisto okolje
– dostopen javni potniški promet in mesta za ljudi, ne avtomobile

Napovedani so protesti tudi v Ljubljani in v drugih mestih v Sloveniji
“Mladi smo zaskrbljeni za prihodnost. V tem trenutku po zaslugi človeka poteka šesto množično izumiranje vrst, globalni podnebni sistem pa je na robu katastrofe,” so zapisali v iniciativi Mladi za podnebno pravičnost, zaskrbljeni za prihodnost sveta, v katerem bodo odraščali. Ne edini. Slovenska mladina se bo pridružila mednarodni stavki, ki je ali še bo zajela še vrstnike v vsaj 51 državah, ne le v EU in Evropi, pač pa še v ZDA, Braziliji, Čilu, Avstraliji, Japonski, Indiji, Iranu in še kje.
Napovedanih je okoli 500 protestov, njihov seznam, tako kot število sodelujočih, pa še ni dokončen.

Prva začela protestirati švedska najstnica
Izostanek od pouka in namesto tega aktivizem proti podnebnim spremembam je lani uvedla švedska šestnajstletnica Greta Thunberg, njena vztrajnost pa je prerasla v prave demonstracije in proteste. 20 avgusta je, namesto da bi šla k pouku, protestirala pred švedskim parlamentom. Odločila se je, da ne bo sedla v šolsko klop do lanskih volitev na Švedskem 9. septembra, od parlamenta pa zahtevala, naj poskrbi za znižanje švedskih emisij ogljikovih plinov v skladu s Pariško pogodbo. Po volitvah se je odločila da bo stavkala le še ob petkih, postopoma so se jih pridružili mnogi somišljeniki. Njen aktivizem se je precej hitro razširil tudi s pomočjo družabnih omrežij. Decembra je začelo stavkati že okoli 20.000 mladih v 270 mestih po svetu, Thunbergova pa se je znašla celo med največjimi vplivneži sveta. Pred mesecem so jo povabili na svetovni gospodarski forum v Davosu, tja pa je prišla z vlakom.

Na mariborskem sodišču se je nadaljevalo sojenje svetovalcu nekdanjega mariborskega župana Marku Kovačiču, ki ga obtožnica bremeni poslovne goljufije v skupni vrednosti skoraj 120.000 evrov. Tožilstvo mu očita, da njegovo podjetje Svarog pred leti več različnim naročnikom ni dostavilo že plačanih interaktivnih tabel. Danes pa je tožilstvo obtožnico spremenilo.

Kot je sodniku Boštjanu Polegeku ob pisni vložitvi modificirane obtožnice povedala tožilka Katja Arnuš, se ta bistveno ni spremenila, je pa iz nje izločila obtožbe v delu, ki se nanaša na podjetje Steljes. Slednje naj bi doslej veljalo za eno od oškodovanih in poleg zasebne univerze Alma Mater Europea – Evropski center Maribor (ECM) tudi eno od dveh, ki sta Kovačiča kazensko ovadili.
Ostale spremembe se po besedah tožilke nanašajo na dodatne obrazložitve preslepitvenega namena Kovačiča, ki naj bi dokazovale, da je Kovačič vedel, da podjetjem in zavodom, ki so za interaktivne table že plačali, teh ne bo mogel dostaviti. Del obtožnice, ki se nanaša na kršitev pravic zaposlenih v njegovem zavodu Svarog zaradi neplačila socialnih prispevkov, pa po besedah Arnuševe ostaja nespremenjen.

Fotografija je simbolična, vir: pchand.si

Fotografija je simbolična, vir: pchand.si

Obramba je menila, da gre za obsežne spremembe v obtožnici, s katerimi so se skupaj s sodiščem seznanili šele danes in zato zahtevala primeren rok, da se do sprememb opredelijo. Hkrati je odvetnik Sandi Vuković v spis vložil dodatne dokazne predloge, ki naj bi kazali na to, da del pričevanj prvega človeka Alme Mater Europee Ludvika Toplaka ne drži v celoti. Toplak je januarja povedal, da je Kovačiča ovadil, ker se je kljub notarsko podpisanemu dogovoru o vračilu kupnine počutil prevaranega in dodal, da s Kovačičem razen naročila interaktivnih tabel ni imel nobenih drugih poslov.
Obramba je že med zaslišanjem skušala opozoriti na to, da v omenjenem sodelovanju ni šlo zgolj za dolžniško-upniško razmerje pač pa za namen dolgoročnega sodelovanja, kar naj bi potrjevala tudi pogodba o poslovnem sodelovanju, s katero je Svarog vstopil v lastništvo družbe Terapija, ki je bila dotlej v stoodstotni lasti Toplakove univerze in se je pozneje preimenovala v IEN.
Sodnik Boštjan Polegek je ugodil zahtevi obrambe in ji dal čas za odgovor na spremenjeno obtožnico, zato je nov narok določil za 17. maj. Kovačič sicer krivdo zavrača, medtem naj bi poravnal tudi terjatve. V svojem zagovoru je zatrdil, da nikoli ni nameraval nikogar preslepiti ter da je celotno dogajanje posledica nesrečnih poslovnih okoliščin.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so včeraj opravili prvo branje predloga proračuna občine za letošnjo leto, ki je določen v višini 136 milijonov evrov. Po dobrih treh urah razprave ga je podprlo 29 članov mestnega sveta, deset jih je bilo proti. Enak izid glasovanja je bil pri predlogu proračuna za prihodnje leto.

mestni svet momUravnoteženo poslovanje bodo letos lahko dosegli le z dodatnim zadolževanjem v višini 9,7 milijona evrov, kar je večina mestnih svetnikov sprejela z razumevanjem. Župan Saša Arsenovič je poudaril, da se bodo istočasno razdolžili za pet milijonov evrov, zato bo občina na koncu leta dejansko zadolžena za pet milijonov evrov več kot sedaj. Občinsko blagajno želijo nekoliko napolniti še z dvigom turistične takse, o čemer naj bi mestni svetniki že kmalu odločali na dopisni seji.

Proračun za prihodnje leto je podoben letošnjemu. Določa se v višini 136,6 milijona evrov z 2,9 milijona evrov posojila in prodajo kapitalskih deležev v vrednosti 7,8 milijona evrov. Med drugim predvideva sredstva za novo pokritje osrednje mestne tržnice, saj naj bi sedanje, polomljene dežnike še ta teden odstranili. Prav tako napoveduje zagon projektov nove knjižnice, zdravstvene postaje Tezno in obnove zahodne tribune stadiona Ljudski vrt.

V svetniški skupini nekdanjega župana Franca Kanglerja (NLS) so bili najbolj kritični. “Takšnega proračuna ne moremo podpreti,” je povedal Kangler. Med drugim ga je zmotilo, da letos ni zagotovljenega denarja za končanje obnove Ljudskega vrta, obenem pa je bil zgrožen, ker je predlog proračuna po njegovih informacijah izdelala zunanja sodelavka. Za to naj bi iz občinske blagajne prejela 6000 evrov.

Nekdanji podžupan Saša Pelko je problematiziral načrtovane višje prilive v občinsko blagajno iz redarske službe in znižanje sredstev za popravilo cest. Prav tako, kot je dejal, ne pristaja na izgovore o domnevno neustrezno vodenih projektih v mandatu prejšnjega župana Andreja Fištravca, ki se zato ustavljajo. “Govoriti o varčevanju, hkrati pa načrtovati 34 novih zaposlitev nikakor ne gre skupaj,” je dejal.

“Proračun je razvojno naravnan, kar je za nas najpomembneje,” je po drugi strani ocenila predstavnica SD Alenka Iskra. Matic Matjašič iz Liste mladih. Povezujemo. je pozdravil višja vlaganja v investicije v šolah in vrtcih, pogreša pa obljubljeno povišanje sredstev za mladinske dejavnosti. Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev je vesel številnih predvidenih izboljšav kolesarske infrastrukture in višanja sredstev za urejanje mestnega središča, a upa, da to ne bo ostalo le pri obljubah.

“Proračun ni idealen, a mislim, da je glavnina potreb in smelosti zajeta v njem,” je ocenila Jelka Kolmanič iz DeSUS. “Ni pa realen,” pa je opozorila Vladimira Cokoja (SDS) in med drugim izpostavila, da so prihodki za 17 odstotkov višji od realiziranih v preteklem letu.

Ker je treba opraviti še drugo branje predloga proračuna, ta do konca marca, ko se izteče trenutno obdobje začasnega financiranja občine, ne bo dokončno sprejet. Zato je mestni svet danes odobril podaljšanje začasnega financiranja za nadaljnje tri mesece.

Mestni svetniki so danes tudi sprejeli letni program športa in spremembo odloka o izbiri in sofinanciranju izvajalcev tega programa, s čimer se nekoliko spreminja razvrstitev športnih panog v skupine in posledično njihovi faktorji za sofinanciranje. Med novostmi je brezplačna uporaba prostora v javnih športnih objektih za izbrana društva ter sofinanciranje zaposlitve 23 športnih strokovnjakov, ki naj bi pomagali pri delu z mladimi. “Klubi bodo tako lahko denar, ki so ga doslej porabili za trenerje, vložili v vsebine,” je pojasnil župan.

Za programe športa v občini se bo letos namenilo skupno nekaj več kot štiri milijone evrov, od tega naj bi 1,5 milijona evrov šlo za investicijsko vzdrževanje objektov in opreme.

Predsednik nadzornega odbora občine Saša Prelič, ki so ga na to mesto potrdili šele na prejšnji seji, je medtem odstopil, ker je bil izvoljen za člana sodnega sveta. Zato bo po besedah župana treba objaviti nov razpis za to mesto.
Vir: STA

Mestni svetniki Mestne občine Maribor so na današnji 3. redni seji sprejeli dolgo pričakovani Letni program športa za leto 2019. O glavni temi, obravnavi dveletnega proračuna, bodo še razglabljali. Vsi so opozorili, da so Športni objekti Maribor podhranjeni in da bo na tej točki potrebno še več sredstev za normalno delovanje zavoda.

Župan Saša Arsenovič je ob začetku seje mestnim svetnikom dejal, da je Komisiji za preprečevanje korupcije poslal manjkajočo dokumentacijo o svojem premoženju. Za nastalo situacijo se je svetnikom opravičil. “Dve poročili sem oddal, tretjega sem pozabil, a sem ga danes poslal. Imam potrdilo,” je dejal ob začetku 3. redne seje. Ponovno je zanikal tudi očitke o odprtih računih v Švici in pomiril, da je račun zaprl že v letu 2011 in plačal tudi davek.
mestni svet momMestni svetniki so se v nadaljevanju strinjali o zapisu skupne izjave glede pred dnevi razbitega stekla pisarne Levice v centru Maribora. Zapisali so: “Mestni svet zavrača sovražni govor in nedemokratične politične prakse v vseh njihovih oblikah. Zavzemamo se za odprto in demokratično mesto , kjer občanke in občani enakopravno sodelujejo v javnem, transparentnem in vključujočem političnem procesu.”
Soglasno sprejeli letni program športa
K pripravi letnega programa športa smo pristopili celovito, zato je letošnji načrt nekoliko drugačen,” je pojasnil poročevalec Mitja Korošec, podpredsednik Športne Zveze Maribor. Prvič bodo posebej financirane športne dejavnosti predšolskih otrok, otrok in mladine na področju interesnih dejavnosti, česar do zdaj ni bilo. “Naredili smo nov korak, da bomo otroke športno izobraževali že v rani mladosti. Financirali bomo tudi visoko izobražen kader, tako da bodo društva prihranila pri financiranju trenerjev, za kar bo sedaj poskrbela občina in bodo društva lahko ta sredstva namenila za razvoj,” je pojasnil Korošec.
Ko se je pripravljal letni program športa, ste imeli pred sabo sanacijski načrt športnih objektov?, Iz naslova letnega programa športa in sanacijskega načrta, je sredstev premalo,” je dejal Milan Mikl iz NLS – Lista Franca Kanglerja in dodal, da bi za normalno delovanje Športnih objektov Maribor bilo potrebnega vsaj 1,9 milijona evrov sredstev.
Veseli me, da ste prepoznali to, da smo zadevo umaknili iz prejšnje seje in da smo program lahko izboljšali. Zelo smo se potrudili in prisluhnili vsem. Verjamem, da ni optimalen, vendar glede na nastalo situacijo menim, da se kaj več skorajda ni dalo pripraviti, ” je dejal podžupan Samo Peter Medved.

Šport je panoga in vsebina, ki bo izmed vseh v letošnjem proračunu dobila največ. V absolutnem znesku, če štejemo tako sanacije, kot mehke vsebine, damo na šport največ oziroma vanj vladamo največ v tem trenutku. Če dam primerjavo, če bi vse to, kar smo dali športu ukinili, bi recimo knjižnica že lahko vstala,” je razložil župan Saša Arsenovič.

Svetniki so razglabljali tudi o tem, da pozdravljajo odločitve po večjem vlaganju v šport za otroke. “Župan treba vam čestitati, da ste šport prepoznali kot zelo pomemben dejavnik. 5 letno strategijo športa podpiram, vendar je v taisti dokument potrebno pridati še strategijo športnega turizma,” pa je predlagala Lidija Divjak Mirnik, LPR.

Mestni svetniki so letni program športa za leto 2019 sprejeli soglasno z 42 glasovi za.

Minuli petek, 8. marca, so z razstavo v Likovnem salonu Lojzeta Šušmelja, v Selnici ob Dravi odprli dogajanje na tradicionalnih Dnevih Arnolda Tovornika. V večernih urah so publiko v salve smeha popeljali Reporter Milani s premiero nove predstave Swingerji.

Podrobnosti v video prispevku:

Območje nad cesto in železnico na relaciji Dravograd-Trbonje, kjer več ton težka skala grozi, da se bo skotalila s pobočja, so si popoldne ogledali predstavniki več služb in se dogovorili o nadaljnjih ukrepih. Podjetje Voc bo takoj pristopilo k čiščenju pobočja, za četrtek je predvideno miniranje, cesto pa bodo predvidoma odprli v nedeljo.

Strmo pobočje nad reko Dravo, kjer več ton težka skala grozi, da se bo skotalila proti cesti, železnici in k reki, so si popoldne ogledali predstavniki civilne zaščite Občine Dravograd, Slovenskih železnic in vzdrževalec cest, družba Voc Celje.

FOTO: Facebook Anton PReksavec

FOTO: Facebook Anton PReksavec

Dogovorili so se, da bo podjetje Voc takoj pristopilo k čiščenju pobočja. Predvidoma v četrtek bodo pristopili k odstranjevanju skale z miniranjem, manjše skalne gmote pa bodo nadzorovano spuščali do cestišča. “Predvidevamo, da bo to trajalo kakšna dva dni, tako da računamo, da bi cesto potem odprli v nedeljo,” je za povedal poveljnik dravograjske civilne zaščite in podžupan Občine Dravograd Anton Preksavec.

Cesta predvidoma zaprta do nedelje

Zaradi grozeče skale je cesta Dravograd-Trbonje zaprta od petka, medtem ko železniški promet, ki poteka nižje pod cesto, za zdaj normalno poteka. Lahko pa pride do prekinitev železniške prometa v času miniranja skale, je povedal Preksavec. Kot je še dejal, bo v nadaljevanju k sanaciji pobočja pristopila direkcija za infrastrukturo, ki je z razmerami seznanjena.

Ceste na območju Zgornje Dravske doline so v zadnjem obdobju izpostavljene nevarnostim padajočih skalnih gmot. Med drugim je bila za dve osebi 30. oktobra lani usodna skala, ki se je s pobočja na cesto Dravograd-Maribor prikotalila pri kraju Brezno.

VIR: STA

Krajani Bistrice ob Dravi so nas opozorili, da Nova Kreditna banka Maribor iz poslovnih prostorov nekdanje trgovine Klasek, odstranjuje tamkajšnji bankomat, ki je edini v njihovem kraju.

Odstranitev bankomata

Odstranitev bankomata

Po odgovore smo se obrnili na Občino Ruše in Novo Kreditno banko Maribor. Iz banke so nam odgovorili, da strokovne službe Nove KBM bankomat pred odstranitvijo redno spremljajo in v primeru, da je le ta nerentabilen, sprejmejo odločitev o odstranitvi. “Pri tem obvestimo najemodajalca in predvideno odstranitev komuniciramo tudi na lokaciji, kjer se nahaja bankomat v obliki obvestila. Ob tem naj poudarimo, da se bančništvo spreminja, da vse bolj narašča uporaba spletne in mobilne banke. V razvoj slednjih banka vlaga sredstva in znanje. Nova KBM je prav tako najbolj dostopna banka v Sloveniji, naši komitenti lahko koristijo več kot 800 bančnih točk. Vse pogostejša so tudi plačila na POS terminalih, ki jih večina vse pogosteje koristi,” so še sporočili iz banke in dodali, da se zavedajo, da se posameznikom spremembe včasih zdijo nepotrebne in stresne, a vendar te spremembe narekujejo stranke. “Dvigi gotovine na nekaterih bankomatih v Sloveniji že dlje časa upadajo, bankomati pa so nerentabilni. Umik teh bankomatov je logična poslovna odločitev,” so še dodali na koncu.

Odstranitev bankomata

Odstranitev bankomata

Prav tako smo se obrnili na Občino Ruše, saj nas je zanimalo, koliko so se zavzeli za občane in občanke oziroma krajane in krajanke Bistrice ob Dravi in pri banki “lobirali”, da bankomata ne odstrani. Odgovora zaenkrat še nismo prejeli, so pa dobili odgovor Nove Kreditne banke Maribor, kjer jim aktinosti občine Ruše niso znane. To dejstvo precej čudi, saj gre za degradirano območje, kjer so pred časom ostali brez trgovine, nato pošte in kot kaže, zdaj še bankomata. Kaže, da za občino Bistričani niso pomembni.

Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja Mestne občine Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. Glazerjevo nagrado v letu 2019 za življenjsko delo prejme akademski slikar Bogdan Čobal.

Vsako leto se lahko podelijo Glazerjeva nagrada za življenjsko delo ter največ tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju ali za večletno delo pri posredovanju kulturnih vrednot in spodbujanju kulturnega življenja v Mestni občini Maribor.

Na razpis za Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine v letu 2019, ki je bil objavljen 16. oktobra 2018 in odprt do 16. decembra 2018, je prispelo 26 predlogov s 17 predlaganimi kandidati, od tega 11 kandidatov za Glazerjevo listino in 6 kandidatov za Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Strokovne komisije so opravile izbor ter Odboru za podelitev Glazerjevih nagrad posredovale v odločanje več predlogov.

Bogdan Čobal

Bogdan Čobal

Ta je na svoji seji 6. marca 2019 izbral naslednje nagrajence: Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme v letu 2019 akademski slikar Bogdan Čobal. Podpredsednik Odbora za Glazerjeve nagrade, Zdravko Luketič o prejemniku Glazerjeve nagrade za življenjsko delo.

Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh oz. treh letih prejmejo:
Manica Klenovšek Musil, ilustratorka in avtorica otroških slikanic,
Petra Kolmančič, pesnica,
Simon Krečič, umetniški vodja in dirigent.

Podelitev Glazerjevih nagrad in Glazerjevih listin bo v sredo, 21. marca 2019, ob 18. uri v Minoritski cerkvi Lutkovnega gledališča Maribor.

Prehod mladih je projekt, ki je nastal z namenom vplivanja na večjo socialno vključenost mladih s posebnimi potrebami in oblikovanja enotnega podpornega okolja kot vmesnika med šolo in trgom dela za opolnomočen vstop mladih s posebnimi potrebami na trg dela.

V sklopu projekta bo 14 projektnih partnerjev, izvajalcev programov zaposlitvene rehabilitacije, od januarja 2018 do decembra 2021, sodelovalo pri lažjem prehodu mladih s posebnimi potrebami na trg dela s ciljem reševanja problematike visokega deleža nezaposlenih oseb iz ciljne skupine. Med projektom je predvidena vključitev 2100 mladih s posebnimi potrebami iz celotne Republike Slovenije.
V projekt je vključena tudi Univerza v Mariboru. Ciljna skupina so mladi s posebnimi potrebami do 29. leta, ki imajo slepoto in slabovidnost oziroma okvaro vidne funkcije, gluhoto in naglušnost, govorno-jezikovne motnje, gibalno oviranost, dolgotrajno bolezen, avtistične motnje ter čustvene in vedenjske motnje, za katere se ugotavlja, da bodo imeli večje težave in ovire pri prehodu na trg dela in zaposlovanju. Prednost bodo imeli tisti mladi s posebnimi potrebami, ki že imajo odločbo o usmeritvi, s katero jih lahko delodajalci neposredno pri prehodu iz šole zaposlijo kot osebe s statusom invalida.

V projektu bo tako sodelovalo kar 17 fakultet.
1. Ekonomsko-poslovna fakulteta
2. Fakulteta za organizacijske vede Kranj
3. Fakulteta za turizem Brežice
4. Fakulteta za varnostne vede Ljubljana
5. Medicinska fakulteta
6. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko
7. Filozofska fakulteta
8. Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo
in arhitekturo
9. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
10. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
11. Fakulteta za logistiko
12. Fakulteta za naravoslovje in matematiko
13. Fakulteta za strojništvo
14. Pedagoška fakulteta
15. Pravna fakulteta
16. Fakulteta za zdravstvene vede
17. Fakulteta za energetiko Krško
Fakulteta za energetiko Krško – enota Velenje

Vsi mladi, ki so z odločbo o usmeritvi usmerjeni kot gluhi in naglušni, se usmerijo na projektnega partnerja Racio, d.o.o. (030 602 902). Vsi mladi, ki so z odločbo o usmeritvi usmerjeni kot slepi in slabovidni oziroma z okvaro vidne funkcije, se usmerijo na projektnega partnerja URI-Soča (030 312 773).

Mestna občina Maribor (MOM) bo imela znova dvoletni proračun. Mestni svetniki bodo danes opravili prvo branje osnutkov proračunov za letošnje in prihodnje leto, ki sta predlagana v višini 136 milijonov evrov.

Po besedah župana Saše Arsenoviča gre za “smel, moder in razvojni proračun, kot ga Mestna občina Maribor še ni imela”.
Za letos je občina oziroma župan predvidel 117 milijonov evrov prihodkov in 131 milijonov odhodkov, razliko pa naj bi pokrili s prodajo kapitalskih deležev v višini 1,6 milijona evrov in novim zadolževanjem v višini 10,2 milijona evrov. Iz lanskega leta pa naj bi prenesli 7,3 milijona evrov.
Pri načrtovanih investicijah so se v mestni upravi letos osredotočili predvsem na izvedbo projektov z naslova celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki jih je začela pripravljati že prejšnja mestna oblast. Med njimi so obnova Koroške ceste, skateparka in nabrežja Drave.

Letni program športa
Na dnevnem redu današnje seje imajo mestni svetniki med drugim še obravnavo letnega programa športa in spremembo odloka o izbiri in sofinanciranju izvajalcev tega programa ter drugo branje odloka o zazidalnem načrtu na območju ob ulici Veljka Vlahoviča, kjer je načrtovana izgradnja novih stanovanj.

Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Dvoletno načrtovanje javnih financ je ponovno uvedel prejšnji župan Andrej Fištravec leta 2017, ko so pripravili proračun tudi za leto 2018. Lani pa je bil proračun znova sprejet le za eno leto.

Vir: STA

Na mariborskem okrožnem sodišču se bo prihodnji teden intenzivno nadaljevalo sojenje Andreju Šišku in Mateju Lesjaku zaradi obtožbe o ščuvanju k nasilni spremembi ustavne ureditve. Nadaljevali se bosta tudi sojenji nekdanjima zaposlenima na Kemijskem inštitutu Milku Noviču zaradi zaradi obtožbe o umoru in Michelu Stephanu za napeljevanje k umoru.

šiško

Ljubljanski višji sodniki o dveh sodbah s kranjskega okrožnega sodišča

Na Višjem sodišču v Ljubljani bosta ta teden dve javni pritožbeni seji, ki se nanašata na obsodilne sodbe kranjskega okrožnega sodišča. V sredo bodo višji sodniki pritožbo na obsodilno sodbo za Dareja Gorjupa in Gorana Glamočanina, ki ju je Okrožno sodišče v Kranju septembra lani spoznalo za kriva goljufije in izsiljevanja znanega škofjeloškega podjetnika. Gorjupa je sodišče obsodilo na šest let zapora, ker naj bi od septembra 2014 do oktobra 2017 od podjetnika, ki mu je sprva dobavljal viagro, izsilil za več kot pol milijona evrov denarja in zlata z ustrahovanjem, češ da sta denar in viagro zasegla policija, da pokvarjeni policist in varnostniki zahtevajo denar ter da ga nameravajo ugrabiti in podobno. Glamočanina je sodišče tedaj obsodilo na pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo treh let za poskus kaznivega dejanja izsiljevanja.

V četrtek pa bodo odločali o pritožbi Alena Lovića, ki ga je sodišče januarja letos obsodilo na sedemletno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri brutalnem pretepu brezdomca na Jesenicah, ki je septembra lani zaradi tega umrl. Lović je na sodišču priznal krivdo za povzročitev posebej hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt. Njegova zagovornica Špela Voršič je sodišču tedaj predlagala, da bi Loviću, ki ni bil predkaznovan, izreklo nižjo zaporno kazen, kot jo je predlagala tožilka Lea Martinjak. Vendar je sodnica Andrijana Ahačič v celoti sledila navedbam tožilke in Loviću za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen do 15 let zapora, izrekla sedemletno zaporno kazen. Hkrati mu je zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšala pripor.
Vir: STA

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja enakopravnosti in dosežkov žensk. V Vuzenici so pripravili sedaj že tradicionalno prireditev ob dnevu žena.

54432437_445170952892733_2844196921881395200_n

Modro dvorano v Vuzenici so obiskovalke napolnile do zadnjega kotička. Kot prvi so nastopili otroci pevskega zbora OŠ Vuzenica. Nato je sledil nastop Vinka Šimeka, ki je povezoval program in narisal nasmeh na obraze obiskovalk. Osrednji gostje večera so bili Klape Capri, ki so poskrbeli za odlično vzdušje v dvorani. Skupaj z njimi smo prepevali pesmi ter se nasmejali njihovim zabavnim šalam in prigodam. Obiskovalke pa so ob koncu prejele še rože.

Na mariborskem Lentu so danes izvedli jubilejno 40. Rez Stare trte. Mesto je ob tej priložnosti poklonilo v dar cepiče najstarejše trte na svetu osmim partnerskim mestom in ustanovam doma in na tujem.

40. rez stare trte (2)Obrezovanje trte je najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek. Hkrati Rez Stare trte naznanja vrsto drugih dogodkov, ki se skozi vse leto odvijejo v Mariboru v povezavi s to izjemno naravno in kulturno dediščino.

Letos je prireditev potekala 40. leto zapored. Skupina agronomov, ki jo je imenoval direktor tedanjega Kmetijskega zavoda Maribor Jože Protner, je namreč 31. marca 1980 prvič v novejšem obdobju opravila poseg rezi. Ta dogodek se po navedbah Zavoda za turizem Maribor – Pohorje šteje za uvodno dejanje procesa revitalizacije in sistematične strokovne oskrbe stare žametne črnine na mariborskem Lentu, za katero je bilo pred tem ugotovljeno, da šteje od 350 do 400 let.

Rez Stare trte je tudi pomemben protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti Maribor poklanja cepiče trte izbranim prijateljskim mestom in občinam. “Dogodek ima velik pomen, predvsem zaradi povezovanja,” poudarila direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Doris Urbančič Windisch.

“Stara trta ima velik potencial, da lahko ponese naše mesto v svet. S trto tudi dokazujemo, da znamo ceniti zgodovino in na podlagi tega graditi zgodbe za naprej,” pa pravi novi gospodar Stare trte, mariborski župan Saša Arsenovič.

Letošnji prejemniki cepičev so Občina Ravne na Koroškem, ki bo trto zasadila ob 70-letnici osrednje koroške knjižnice dr. Franca Sušnika, ter Občina in župnija Razkrižje, ki bosta s tem zaznamovali 25-letnico priključitve k tedanji Škofiji Maribor. Kasaški klub Ljutomer bo prejel cepič za obeleženje 145-letnice prvih kasaških dirk na Slovenskem, Društvo vinogradnikov iz Ribnice na Dolenjskem pa za spodbudo ob 20-letnici njihovega delovanja.

Nekaj cepičev gre vsako leto tudi v tujino. Tokrat so šli v pobrateno mesto Osijek na Hrvaškem, nacionalni park Inujama ob reki Kiso na Japonskema, muzejski vinograd Stetten im Remstal pri Stuttgartu v Nemčiji ter na pobudo slovenskega konzulata v Monoštru še pred Slovensko hišo v Gornjem Seniku na Madžarskem.

Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz njenega grozdja izdelajo vino, ki ga ustekleničijo v stekleničke umetnika Oskarja Kogoja in ga uporabljajo za protokolarno darilo. Letno napolnijo največ sto stekleničk.
Vir: STA

Zavod 13 iz Maribora je ob mednarodnem dnevu redkih bolezni v 15 mestih po Sloveniji organiziral vseslovenski pohod z rdečimi baloni. Prireditelji so želeli, da javnost spozna otroke s posebnimi potrebami in premosti strah pred njimi. Pohoda v Mariboru se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

rdeči baloni maribor zavod 13 (10)Letos so na balone zapisali Triglav Zdravje, Hiadrio in NKBM. Tako so ne le pokrili stroške pohoda, temveč bodo lahko posebnim otrokom pomagali s terapijami ali pripomočki. Donacijo bodo med drugim razdelili še med družine, ki na terenu pomagajo v vsakem mestu posebej.

 

rdeči baloni maribor zavod 13 (5)

Petič zapored niso preplavili le celotne Slovenije, temveč so se selili tudi v Zagreb in Beograd. Sam pohod je pod časnim pokroviteljstvom predsednika republike. Simbolično je  že pred pohodom predal balon hrvaški predsednici Kolindi Grabar-Kitarović.

Rdeč balon, ki simbolizira upanje in ljubezen ter označuje posebne otroke v družbi, je tokrat povezal tri različne države, 16 različnih mest, več kot 1500 ljudi. “Če bo en sam človek na naše otroke začel gledati drugače in jih videl v luči, kot jih vidimo starši sami, potem smo namen gotovo dosegli,” pravi direktorica zavoda in organizatorica pohoda Petra Greiner.

V zavodu so z dogodkom želeli opozoriti, da imajo drugačnost, ki se “zrcali ne le v naših otrocih temveč tudi v odraslih osebah, svoje mesto med vsemi nami”.

Greinerjeva je tudi prejemnica naziva Slovenka leta 2017, ki je z ustanovitvijo Zavoda 13 spodbudila k ozaveščanju o drugačnosti in sprejemanju otrok s posebnimi potrebami. Prav tako pa je tudi prejemnica priznanja jabolko navdiha za dejanja, ki navdihujejo druge.
Vir: STA

Včeraj se je s predstavo Norci, Koroškega deželnega teatra, začel jubiljeni 15. Festival komedije Pekre.

Festival komedije Pekre je tekmovanje in srečanje ljubiteljskih dramskih skupin. V petnajstih letih se je na festival prijavilo 84 različnih dramskih skupin s 309 predstavami in 113-imi različnimi avtorji. Je edini festival te vrste v Sloveniji in v očeh ljubiteljskih dramskih skupin pomeni enako kot Borštnikovo srečanje za profesionalce. Festival pod Pohorjem se je v letih kakovostno razvijal in tako dobival značaj pravega gledališča, saj je že v petem letu postal vseslovenski in poznan pri naših rojakih v zamejstvu.
Tudi letos je pred nami repertoar skrbno izbranih predstav. “Za zaveso tako čakajo nove zgodbe, prostor pa bo znova napolnil smeh,” je povedal selektor festivala, upokojeni dramski igralec, Rado Pavalec.

Publika v pričakovanju komedije "Norci"

Publika v pričakovanju komedije “Norci”

Festival, ki bo trajal vse do 31. marca 2019 je včeraj otvorila predstava Norci, Koroškega deželnega teatra. Šlo je za predvolilno komedijo, politično satiro oziroma hudomušni poskus ugledališčenja današnjega razpršenega in kaotičnega časa, ko nas polarizacija vedno bolj hromi, ko nihče nič ne ve več, kdo pije, kdo plača; ko levica postaja desnica in obratno in ko je v zadnji fazi čisto vseeno, kdo si ležerno podaja oblast. Kralj norec ali minister. Smeh je torej bil zagotovljen, kot bo vsak vikend do nedelje, 31. marca 2019, ko bodo podelili priznanja naj komedijantki in naj komedijantu festivala.
Do takrat pa si boste lahko ogledali še 7 komedij ljubiteljskih dramskih skupin.
V soboto 9.3.2019 bo ob 19.00 uri na ogled predstava Za zmeraj, Kulturnega društva skupina pri gledališču Toneta Čufarja iz Jesenic.
V petek, 15.3.2019 bo ob 19.00 uri na ogled predstava Katastrofalna večerja, Kulturnega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera, v soboto 16.3.2019 pa predstava Prevare, Kulturnega društva Janez jelen iz Notranjih goric.
V petek, 22.3.2019 bo ob 19.00 uri na ogled predstava Šola za žene, Kulturnega društva Loški oder iz Škofje loke, v soboto 23.3.2019 pa Dekameron, Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane.
V petek, 29.3.2019 bo ob 19.00 uri na ogled predstava Partnerska poroka, domačega Kulturnega društva Pekre-Limbuš, v soboto 30.3.2019 pa predstava Poštna prevara, KUD-a vesel teater iz Dolenjskih toplic.
V nedeljo, 31.3.2019 pa bo podelitev žlahtnih priznanj popestrila avtobiografska predstava Toneta Partljiča z naslovom Komediografova kamrica.

Včeraj so odprli tradicionalne Dneve Arnolda Tovornika. Najprej z razstavo v Likovnem salonu Lojzeta Šušmelja, v večer smeha pa so obiskovalce popeljali zasedba Reporter Milan s premiero Swingerji. Tokrat pa so med svoje vrste povabili tudi žensko. V predstavi poleg Matjaža Šalamuna – Šalce, Dejana Vedlina in Tineta Križaniča nastopa tudi Monja Dobnik.

dnevi a. tovornika 2019 (1)V Likovnem salonu Lojzeta Šušmelja so najprej odprli razstavo z naslovom Da se spomnimo in ne pozabimo leta 79. Ob 19. pa so na oder stopili fantje iz zasedbe Reporter Milan in njihova igralka Monja Dobnik., z novo predstavo Swingerji. Gre za zgodbo Milene in Stojana, ki sta par že 15 let. Rada bi popestrila svoje življenje, ker menita, da mora biti seks naravna možnost v vsakem prijateljskem odnosu v katerem obstaja vzajemna privlačnost. Ampak kje in kako najti tiste, ki razmišljajo podobno. Vse in največ smo lahko doživeli v premierni predstavi Reporterja Milana s srečnim koncem – Swingerji.

dnevi arnolda tovornika 2019, reporter milan (3)

Rdeča nit je vselej smeh, zato so tudi letos obiskovalcem ponudili pet odličnih večerov komedije, v času od 8. do 12. marca. Vsi se bodo zgodili v Hramu kulture v Selnici.

V soboto, 9. marca ob 19h, bo Žlahtni Primož Forte, z veliko mero humorja in mnogimi ganljivimi trenutki, na odru razgrnil celo plejado zgodb in likov, ki smo jih tako radi gledali, ter jih bo v svojem sočnem jeziku zapletel v sproščen, komični vrtinec. Vsem dobro znani Avguštin Rebula, po domače Gušto, priljubljeni lik iz popularne slovenske romantične komedije Ena žlahtna štorija, se vrača! V nedeljo 10. marca ob 19h, pa bodo gledalci uživali v Štajerski navezi Matjaž Javšnik in Martina Ipša. Štajerska Naveza je najnovejši hit na domači stand-up sceni, ki je do zdaj razprodala Dvorec Štatenberg, Hotel City v Mariboru, Festivalno dvorano v Ljubljani… Vas zanima, kaj se zgodi, ko daste skupaj na oder dva zabavna Štajerca? Še ena smeha polna naveza pa sledi v ponedeljek, 11. marca ob 19h, ko bosta na oder Hrama kulture stopila Vlado Novak in Gojmir Lešnjak Gojc. Zaprašena, staromodna in rahlo nostalgična komedija I (love) Njofra, za vse jugo nostalgike in tiste, ki to niti slučajno ne želijo biti. S petjem in plesom – zakaj pa ne?! Naturaliziran Mariborčan (Vlado Novak) in Ona, morda Ljubljančanka z meščanskim, intelektualnim pedigrejem (Gojmir Lešnjak Gojc)…

Osrednje dogajanje Dnevov Arnolda Tovornika, pa bo v torek, 12. marca ob 19h, s komedijo Tvoj bodoči bivši mož, zaključil Vid Valič. Komedija, kjer boste našli koščke svojega življenja, ki jih boste lahko lepili skupaj in Valič vam bo priskrbel lepilo. V osebno izpovedni komediji bo Vid Valič iskal odgovore na mnoga vprašanja in morda bo prav on tisti, ki bo na koncu rekel DA.

Občina Muta je izdala opozorilo s prepovedjo vožnje z motornimi kolesi po delu kolesarske steze od igišča Mitnica do kmetije Turner.

Vir: Občina Muta

Vir: Občina Muta

Vse voznike, ki uporabljajo del kolesarske steze, ki je še v izgradnji od Igišča Mitnica do  kmetije Turner za vožjo oz. izvoz  ali uvoz  iz magistralke G1 OPOZARJAMO, da je vožnja z osebnimi ali kakršnimikoli drugimi motornimi vozili v tem delu, ki je kolesarska steza PREPOVEDANA,” so zapisali. K temu pa dodajajo, da se zaradi opaženih kršitev zaradi tega izvaja poostren policijski nadzor.

Mariborski župan Saša Arsenovič, želi knjižnico graditi na Rotovžkem trgu in tako slediti nagrajenemu projektu pri kateremu je bil ves postopek pravilno izpeljan, kljub vsem kasnejšim analizam. Arsenovič je še prepričan, da je tak kulturni center mestotvoren.

Mariborski župan je prepričan, da bo projekt knjižnice pozitivna zgodba pri kateri bodo z novo zasnovo prihranili tudi nekaj denarja.

Tako naj bi sedanjo stavbo knjižnice na Rotovžu porušili in jo nadomestili z novo, pri tem naj bi v Lekarniški ulici nastal manjši trg. Arsenovič je prepričan, da bi na takšen način občini prihranili 3 do 4 milijone eurov.

Osrednji vhod v knjižnico naj po novem ne bi bil več iz Glavnega trga, ampak iz Gosposke ulice.

V okviru knjižnice, ki jo Arsenovič vidi kot kulturno srce Maribora, bi naj umestili še mestno razstavišče v Mestno hišo.

Cena celotnega projekta zaenkrat še ni znana, vendar Arsenovič po svoji grobi oceni meni, da bi projekt lahko realizirali za 15 milijonov eurov pri čemer pričakuje, da bo država zanj namenila polovico celotnega zneska. Toliko bi naj namreč sofinancirala že prvi projekt na Rotovškem trgu pri čemer je takrat država rezervirala kar 10 milijonov sredstev, kar pomeni, da bi tokrat projekt držav stal nekaj milijonov manj. Arsenovič pa ob tem opozarja, da ne smemo pozabiti, da zdaj tja ne umeščamo le knjižnice, ampak bo to hkrati postal multimedijski in medgeneracijski center.

Smuka na Mariborskem Pohorju bo od ponedeljka, 11. marca, na voljo po znižanih cenah dnevnih vozovnic. Dnevna vstopnica za odrasle bo stala 22 eurov, za mladino, študente in seniorje 19, za otroke pa 13 eurov.

Kot so zapisali na Facebook profilu Visit Pohorje, bo ta vikend še mogoče smučati na zgornjem delu Pohorja (do spodnje postaje sedežnice Sleme), medtem ko bodo od začetka naslednjega tedna odprta samo smučišča na Arehu.

FOTO: Visit Pohorje

FOTO: Visit Pohorje

Tam bo še naprej na razpolago večina doslej odprtih prog, vključno s Piskrom. Na njih je trenutno do 30 centimetrov snega, tako da še vedno omogočajo kakovostno spomladansko smuko,” so zapisali.

V nadaljevanju zimske sezone bo z Bellevueja do Areha in nazaj vozil tudi smučarski avtobus. Od ponedeljka pa bo po voznem redu vsako uro obratovala tudi krožno-kabinska žičnica, ko bo neprekinjeno krožila za Bike Park Pohorje.

Napovedujejo, da bo Bike Park v marcu odprt vsak dan med 8. in 18. uro ter ob sobotah, nedeljah in praznikih ob istem času. Zaenkrat je odprta proga Red line.

Bolniki na oddelku za nevrokirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so pridobili lepši pogled skozi okno. Medtem ko so bili doslej primorani zreti v prazne betonske stene, bodo ob pomoči umetnikov iz likovne šole ArtDidakta lahko skozi okna poslej gledali barvite slikarije. 

Pobudnica te, za bolnike in zaposlene zagotovo velike spremembe, je fizioterapevtka Liljana Jarh, ki je prepričana, da lahko že majhne spremembe v okolju pomembno vplivajo na počutje ljudi. “Moja misel je tekla v to smer, da bi naredili nekaj kar je ne samo drugače, ampak kar je tudi obstojno in ne terja veliko enega dodatnega dela,” je dejala Jarhova.

S tem projektom, so sive, prebledele betonske stene polepšali s pravimi umetninami. Projekt je omogočil Marko Novak iz Hrastja, ki je finančno in izvedbeno podprl projekt. “Vprašal sem se komu bi to koristilo, kolikim bi to koristilo in koliko to stane. In ko sem videl, da je razlika ena proti sto, mi ni bilo težko dati ene enote, zato da je sto enot koristi,” je dejal Novak.  Ob otvoritvi pa je Novak dejal, da so občutki resda lepi, ko nekomu omogočiš sobivanje z umetnostjo. “Super občutek, ko razmišljam, da je nekaj 100 pacientov na leto tukaj in da gledajo to sivo steno 10 ur na dan, mi rezultat vliva nek optimizem. Če pa pomislim na zaposlene, ki so nekaj let tukaj, da ne rečem desetletij, potem pa je to zagotovo klicalo po neki intervenciji,” je opisal Novak in pozval, da bi takšnih akcij bilo še več.

Umetniška dela so nastala izpod rok varovancev Likovne šole ArtDidakta, vodja Jasmina Granduč bi z veseljem olepšala še kakšen oddelek bolnišnice. “Presrečna sem, ganjena nad tem, da smo naredili to. Načrtujemo, da bomo polepšali še kakšen oddelek, morda bomo šli tudi izven UKC-ja s kakšno takšno akcijo, upamo pa tudi na kakšnega sponzorja,” je dejala Grandučeva.

S podobnimi akcijami namerava Jarhova nadaljevati tudi v prihodnje, želi pa si, da bi v tem letu lahko realizirali prijaznejšo ureditev lokacije ob zgradbi onkološkega oddelka, kjer Jarhova tudi dela.

FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar FOTO: Nina Mlakar

 

Po odlično sprejetih projektih, ki so prispevali k oživitvi Male tržnice na Kidričevem trgu v Mariboru in aktivnostih, ki jih Snaga na področju ozaveščanja odgovornega ravnanja z odpadki izvaja v različnih javnostih, smo se odločili, da združimo ti dve poti v projekt, ki se imenuje trgovina Eco Green Apple. Tako bo lokal na Mali tržnici dobil novega najemnika, Maribor pa prvo trgovino, v kateri bo mogoče kupovati izdelke brez plastične embalaže.

Da je odpadna embalaža odpadek, ki količinsko najhitreje raste in ki povzroča težave tudi v postopkih obdelave in predelave, komunalna javnost opozarja že dalj časa. Zato smo se tudi na tržnicah v preteklosti lotili različnih projektov, ki bi prispevali k manjši porabi embalaže, pa tudi k splošnemu zmanjšanju količin odpadkov, ki jih proizvajamo občanke in občani Maribora. Tako smo lansko jesen med prodajalce na tržnici brezplačno razdelili več kot 20 tisoč biološko razgradljivih vrečk, ki so nekoliko prijaznejše kot običajne plastične, na Mali tržnici smo ob izdatni podpori lokalnega prebivalstva in gonili sili projekta oživitve Male tržnice Pavline Japelj organizirali prodajo rabljenih stvari, v smislu trgovine ponovne uporabe, pripravili smo družinsko tekmovanje v ločevanju odpadkov in izvedli druge manjše projekte, vse s ciljem poudarjati tudi pomen odgovornega ravnanja z odpadki za čisto in zdravo okolje, ki si ga vsi prebivalci želimo.

Fotografija je simbolična, foto: Rifuzl

Prizadevanja bomo v maju nadgradili z otvoritvijo trgovine brez plastične embalaže. Prizadevanja za oživitev Male tržnice so namreč pritegnila pozornost socialnega podjetja Pupillam, ki je na dogodkih občasno sodelovalo z lastno mizo, na kateri so ponujali svoje izdelke, ki slovijo po svoji ekološki noti. V začetku tedna smo podpisali pogodbo o najemu poslovnega prostora na Mali tržnici, trgovina Eco Green Apple pa se bo odprla predvidoma v ponedeljek, 6. maja. V njej bodo ponujali vse, kar je že sedaj na voljo v njihovi spletni trgovini. Kupili boste lahko detergente za perilo, posodo in čiščenje na rinfuzo, izdelke iz ekološkega bombaža, pralne damske vložke, izdelke iz lesa – krtačke s kokosovimi ali agavinimi ščetinami za posodo, lesene krtačke za čiščenje stranišča, lesene glavnike, bambusove zobne ščetke, zobne kreme in ostale izdelke za ustno nego, slamice iz nerjavečega jekla, pa tudi izdelke iz ponovne uporabe. Dogovori o ponudbi prehrambenih izdelkov in kozmetike pa v tem trenutku še potekajo.

Fotografija je simbolična, foto: Rifuzl

Z otvoritvijo trgovine brez embalaže Eco Green Apple širimo seznam dobrih praks, ki so jih prinesla tvorna sodelovanja med različnimi akterji, ki jih tržnica povezuje – aktivnimi in angažiranimi prebivalci mestne četrti, Snage kot koncesionarja in Mestne občine Maribor kot lastnika. Premiki, ki so se v sprejemanju te tržnice zgodili v preteklem enem letu, so dokaz, da lahko stvari na bolje premaknemo le skupaj, zato tudi v drugih mestnih četrteh po vzoru mestne pristopamo k dogovorom o obuditvi tržnic, s poudarkom na dogodkih, ki pritegnejo kupce, s pomočjo katerih se lahko izboljša tudi sama ponudba na tržnicah.

V družinskem podjetju Lumar, so za razvoj sistemskih rešitev za skoraj nič-energijske hiše, prejeli priznanje Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG). “Posebej ponosni smo, ker smo kot prvi proizvajalec montažnih hiš postali prejemniki tovrstnega priznanja,” je ob prejetju priznanja dejal direktor podjetja Lumar, Marko Lukić

Za nas, naše zaposlene in naše dosedanje delo, je to veliko priznanje. Istočasno pa velika obveza za naprej. Gre za pomemben znak kakovosti, saj se ne osredotoča zgolj na kakovost produkta, ampak tudi na procese in poslovno odličnost. Posebej smo ponosni, ker smo kot prvi proizvajalec montažnih hiš potali prejemniki tovrstnega priznanja. To potrjuje, da so bili vsi naši napori, ki smo jih vlagali v razvoj naših nizkoenergijskih in pasivnih rešitev, tudi širše prepoznani. Tako med kupci kot z med strokovno javnostjo,” je ob podelitvi povedal Marko Lukić, direktor podjetja Lumar.

hiše lumar (3)

Znak, ki ga podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK, označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti. Proizvajalec pa zahteve glede zagotavljanja kakovosti in poslovne odličnosti. V podjetju Lumar so že pred več kot desetimi leti izvedli pilotne in prototipne projekte, od prve pasivne hiše leta 2007, plus energijske hiše 2009, aktivne hiše za poskusno bivanje 2013, pa vse do tega, da so kot prvi začeli standardno v vse svoje hiše vgrajevati sisteme komfortnega prezračevanja.

S procesom nenehnih izboljšav smo v  desetih letih od prototipov uspeli pripeljati naše rešitve do te faze, da jih lahko za sprejemljivo ceno ponudimo kupcem kot standardne rešitve. Danes tako že standardno ponujamo hiše, ki z energijo sonca pokrijejo vse potrebe za delovanje hiše in mobilnost. V tem vidimo tudi velik del našega poslanstva. To je v ozaveščanju širše javnosti, v uvajanju novih produktov na trg, ki tudi ostale ponudnike silijo k temu da morajo slediti in razvijati svoje produkte ter tega, da dobijo kupci v Lumarju za primerljivo ceno tehnološko in ekološko najboljše hiše,” še dodaja Lukić.

Podjetje svoje inovativne rešitve za gradnjo skoraj nič-energijskih hiš med 5. in 10. marcem 2019 predstavlja na sejmu DOM 2019. Najdete jih v dvorani A – Kupola.

V družinskem podjetju Lumar, so za razvoj sistemskih rešitev za skoraj nič-energijske hiše, prejeli priznanje Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG). “Posebej ponosni smo, ker smo kot prvi proizvajalec montažnih hiš postali prejemniki tovrstnega priznanja,” je ob prejetju priznanja dejal direktor podjetja Lumar, Marko Lukić

Za nas, naše zaposlene in naše dosedanje delo, je to veliko priznanje. Istočasno pa velika obveza za naprej. Gre za pomemben znak kakovosti, saj se ne osredotoča zgolj na kakovost produkta, ampak tudi na procese in poslovno odličnost. Posebej smo ponosni, ker smo kot prvi proizvajalec montažnih hiš potali prejemniki tovrstnega priznanja. To potrjuje, da so bili vsi naši napori, ki smo jih vlagali v razvoj naših nizkoenergijskih in pasivnih rešitev, tudi širše prepoznani. Tako med kupci kot z med strokovno javnostjo,” je ob podelitvi povedal Marko Lukić, direktor podjetja Lumar.

hiše lumar (3)

Znak, ki ga podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK, označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti. Proizvajalec pa zahteve glede zagotavljanja kakovosti in poslovne odličnosti. V podjetju Lumar so že pred več kot desetimi leti izvedli pilotne in prototipne projekte, od prve pasivne hiše leta 2007, plus energijske hiše 2009, aktivne hiše za poskusno bivanje 2013, pa vse do tega, da so kot prvi začeli standardno v vse svoje hiše vgrajevati sisteme komfortnega prezračevanja.

S procesom nenehnih izboljšav smo v  desetih letih od prototipov uspeli pripeljati naše rešitve do te faze, da jih lahko za sprejemljivo ceno ponudimo kupcem kot standardne rešitve. Danes tako že standardno ponujamo hiše, ki z energijo sonca pokrijejo vse potrebe za delovanje hiše in mobilnost. V tem vidimo tudi velik del našega poslanstva. To je v ozaveščanju širše javnosti, v uvajanju novih produktov na trg, ki tudi ostale ponudnike silijo k temu da morajo slediti in razvijati svoje produkte ter tega, da dobijo kupci v Lumarju za primerljivo ceno tehnološko in ekološko najboljše hiše,” še dodaja Lukić.

Podjetje svoje inovativne rešitve za gradnjo skoraj nič-energijskih hiš med 5. in 10. marcem 2019 predstavlja na sejmu DOM 2019. Najdete jih v dvorani A – Kupola.

Mariborski župan Saša Arsenovič je pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta, na kateri bo ta v prvem branju odločal o proračunu za leti 2019 in 2020, predstavil nekaj kjučnih projektov proračuna za katerega je prepričan, da je naravnan razvojno in da takšnega občina že dolgo ni imela.

Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta

Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta

“Izjemno sem zadovoljen z delom vseh sodelovcev. Mislim, da imamo tako smel in moder in razvojni proračun kot ga mestna občina že dolgo ni imela. Močno verjamem, da bodo vsi projekti iz proračuna v letih 2019 in 2020 tudi izvedeni, kljub temu, da so nekateri projekti bili že zelo oddaljeni od realizacije, veliko jih je bilo samo na papirju. Mi smo jih zdaj polovili in postajajo realni,” je uvodoma dejal župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič.
Proračun je težak 136 milijonov eurov, kolikor je tudi predvidenih izdatkov. Delno s prodajo kapitalskega deleža in delno z zadolževanjem pri bankah. Občina je od države sicer dobila 2,5 milijona evrov povprečnine več, vendar je zaradi sprostitve plač oziroma obveznih transferjev, ki jih občini nalaga zakonodaja izdatkov več kot prejemkov. Župan je dejal, da je ta problem iz leta v leto večji, saj mora občina zagotoviti 81 milijonov evrov, država pa občini za to nameni samo 50 milijonov evrov. “Še leta 2011 je država zagotavljala 75 odstotkov tega denarja, danes pa le še 61 odstotkov. S tem posega v našo lastnino in nam onemogoča razvoj,” je še dodal Arsenovič. Zadolževanje pri bankah pa je upravičil z dejstvom, da gre za gradbene projekte, ki jih občini po končanju nihče ne bo mogel odvzeti, saj so trajni, vsem vidni in bodo skrbeli za boljše počutje vseh občank in občanov.

Obnova Ljudskega vrta
Obnova podtribunja severa in juga je v polnem teku in bo občino v letošnjem letu stala približno 3 milijone eurov. Župan je dodal, da bodo na račun novih sodelavcev v občini, obnovi dokončali v roku, kar pomeni, da ne bo prišlo do nepričakovanih podražitev. Po besedah župana se bo občina lotila tudi obnove zahodne tribune, ki je v zadnjem času poskrbela za precejšnje negodovanje prebivalcev Maribora, ki v nogometnem klubu Maribor vidijo eno izmed redkih svetlih točk mesta ob Dravi.

Športno rekreacijski obroč
Občin predvideva tudi novost ob Dravi. Gre za projekt Športno-rekreacijski obroč, ki naj bi segal od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu. Skupno bi obroč tvoril kar 12-kilometrski obhod, širine najmanj 4 metre, ki bi prispeval k razvoju degradiranih območij kot so Meje, Pobrežje in tudi Tabor ter Limbuš.

Precejšnje spremembe pri obnovi Lenta
Za prenovo nabrežja reke Drave in Lenta, za katerega je gradbeno dovoljenje veljavno vse od leta 2011, so bile v prvotnem planu predvidene ogromne količine lesa, za katerega naj bi namenili kar sedem milijonov evrov, kar je za Arsenoviča nesprejemljivo, zato ga bo povsem spremenil. Projekt je po njegovih besedah predrag, pri čemer Dravo ločuje od občanov, namesto, da bi jih z njo povezoval. Prepričan je, da bodo z novo zasnovo obnove, ki bo bistveno cenejša lahko uredili bistveno večje območje, vključno s športno-rekreacijskim obročem, hkrati pa bodo lahko obudili tudi projekt brvi pod Starim mostom.

Ob tem je župan še dejal, da se bodo lotili problematike plavajočega odra na Dravi, pri čemer bi bilo po njegovih besedah, dosedanjo infrastrukturo skušati legalizirati, glede na to, da je bilo že veliko narejenega. Sicer pa obstaja ideja, da bi plavajoči oder postavili na kakšno drugo lokacijo na reki in stem pustili edini zaliv, ki ga mesto ima, odprt. “Vendar zaenkrat te rešitve še nimamo na vidiku, se pa s tem intenzivno ukvarjamo,” je zaključil župan Arsenovič.

Zadnja domača tekma rednega dela prinaša lokalni derbi z ormoškim Jeruzalemom s katerim se bodo vijoličasti rokometaši tokrat pomerili v Dvorani Lukna v Ljudskem vrtu. Ob Dnevu žena, ki je sicer en dan prej, pa si lahko predstavnice nežnejšega spola tekmo ogledajo brezplačno.

Na zadnji tekmi proti Svišu so si rokometaši mariborskega Branika predčasno zagotovili uvrstitev v končnico za prvaka. Slednja se tako po dve sezonah ponovno vrača v Maribor, do konca rednega dela pa Mariborčane čakata še dve tekmi. Prva že to soboto, ko se bodo v Lukni pomerili z rokometaši ormoškega Jeruzalema.

Veseli smo, da smo se po dveh letih ponovno uvrstili v končnico za prvaka, ki smo si jo vsi tako želeli. Sedaj bo vse skupaj malo lažje, a si do konca rednega dela želimo zmagati obe tekmi, ki sta pred nami, in si tako pred končnico zagotoviti 4. mesto. Najprej nas čaka Ormož proti kateremu so obračuni vedno zanimivi, tudi zaradi lokalnega naboja. Ormožani imajo v tej sezoni nekaj težav iz rezultatskega vidika, a so z zadnjo zmago nad Celjem presenetili vse. Prva zaradi tega bodo v Maribor prišli še bolj motivirani in morali bomo dati vse od sebe ter zaigrati tako kot znamo, če želimo osvojiti obe točki,” je dejal kapetan vijoličastih rokometašev Tadej Sok, ki se počasi vrača po poškodbi gležnja.

Tadej Sok;  FOTO: MP Produkcija

Tadej Sok;
FOTO: MP Produkcija

Srečanje med RK Maribor Branik in RK Jeruzalem Ormož se bo v soboto, 9. marca, v mariborski Dvorani Lukna v Ljudskem vrtu, pričelo ob 20.30, predstavnice nežnejšega spola pa imajo zaradi svojega praznika vstop na tekmo prost.

Na pustni torek so rajali tudi v Rušah. Javni zavod Center za mlade Ruše – CEZAM je v Domu kulture Ruše organiziral Pustovanje za otroke in odrasle.

Pustovanje v Domu kulture Ruše, Vir: Facebook CEZAM

Pustovanje v Domu kulture Ruše, Vir: Facebook CEZAM

Najprej so v programu nastopili čisto pravi gusarji (otroci CICI delavnic Društva prijateljev mladine Ruše). Nato pa je sledila animacija s čarovnico Mico (v izvedbi pevke Claudia Hercog) in seveda pravi plesni žur.

Pustovanje v Domu kulture Ruše, Vir: Facebook CEZAM

Pustovanje v Domu kulture Ruše, Vir: Facebook CEZAM

Pustne maske vseh oblik in barv ter starosti so plesale in se zabavale ter sladkale z malinovcem in s slastnimi krofi. Prav tako je potekal izbor štirih najlepših skupinskih mask in štirih najlepših posameznih mask, ki so prejele tudi nagrade. Za nagrade skupinskim in posameznim maskam so poskrbeli v Okrepčevalnici Onix, Green cafeju, Okrepčevalnici Zala, Hotelu Veter, Gostilni Vernik, Restavraciji Vodni stolp, Mercatorju Ruše, Pekarni Žito in Športnemu parku Ruše. Prireditev je sofinancirala tudi občina Ruše.

Pustovanje v Domu kulture Ruše, Vir: Facebook CEZAM

Pustovanje v Domu kulture Ruše, Vir: Facebook CEZAM

Pustovanje v Domu kulture Ruše, Vir: Facebook CEZAM

Pustovanje v Domu kulture Ruše, Vir: Facebook CEZAM

Da je veselo pustovanje uspelo pa priča velik obisk in zadovoljstvo vseh mask.

Pustovanje v Domu kulture Ruše, Vir: Facebook CEZAM

Pustovanje v Domu kulture Ruše, Vir: Facebook CEZAM