Z vodjem sveta delavcev v Dravskih elektrarnah Maribor, Vladimirjem Šego, smo se pogovarjali o  položaju DEM, izčrpavanju in o tem, ali bi bila logična poteza, da se sedež Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) preseli iz Ljubljane nazaj v Maribor.

S pogumnim zapisom na Facebooku, je Vlado Šega razprl mnoge razprave o Dravskih elektrarnah Maribor in o centralizaciji. Da denar odteka v Ljubljano, da se za vzhodno regijo ne poskrbi dovolj.

Na Facebooku je zapisal tako:

“Ni za odpirat šampanjce, je pa zanimiv mejnik. Letos bomo prebili poldrugo milijardo, ki je odtekla iz Dravskih elektrarn po širni Sloveniji, tja od nastanka holdinga do skoraj. Seveda po tem, ko nam bo krovna družba HSE pobrala še ves lanski dobiček. Da ga ne bi, se ni za bati – brez skrbi, ga bo, in to do zadnjega centa. Precejšen del teh cvenkov je šel za izravnavo stroškovnih cen preostalih proizvajalcev v skupini, kar je normalno in opravičljivo. Nekaj jih je šlo za packarije okoli TEŠ 6, kar je normalno (za našo deželico) ni pa opravičljivo. Precej pa kar tako, za nespametne odločitve. Kar ni ne normalno in ne opravičljivo. Pa se za to nihče kaj dosti ne sekira. Ne nadzorniki, ne SDH, še manj vlada in nasploh vsi tisti v raznih organih, ki so lepo plačani za to, da bi se sekirali zaradi takih reči.
Kaj pa DEM, ki vse te zgodbe plačuje. Družba, ki je ob svojem porečju včasih znala dat kak evro za gasilce, kulturo in šport. Družba, ki je podelila kakšno štipendijo, koga zaposlila … Družba, ki je nekoč bila meka znanja in napredka elektro gospodarstva ter je danes le še navaden obrat, bleda senca, katera še svojih čistilk, računovodkinj, pravnikov… ne sme več imeti. Na vsak naš zaslužen evro gre v Ljubljano poldrugi. In tam se odloča o vsem in res prav vsem. Kar tako brez znanja. Argument moči je že davno povozil moč argumentov.“

O čem je tekla beseda, pa si poglejte v intervjuju:

Podrobnosti z odgovori vseh deležnikov v zgodbi objavimo kmalu.

Iskanje rešitve za Mariborsko knjižnico se je zavleklo v tolikšni meri, da je gradbeno dovoljenje za gradnjo na Rotovškem trgu poteklo v letu 2018. Kako naprej ni znano, se pa trenutna oblast nagiba k rešitvi na Rotovškem trgu.

Mariborski župan Saša Arsenovič računa na pomoč vlade, so pa tudi ministri iz stranke SMC zagotovili pomoč. Mariborska knjižnica je bila ena izmed perečih tem predvolilnih soočenj, za rešitev le-te pa so se zavzemali vse stranke.  Tudi župan Arsenovič se je na predvolilnih soočenjih in po izvolitvi zavezal, da bo ena prvih nalog dokončanje projektov, ki bi že morali biti dokončani. Med te zagotovo spada tudi zagotovitev dostojnih prostorov za mariborsko knjižnico.

Sam projekt izgradnje nove knjižnice ali morebitne selitve je sicer star že več kot 10 let, do rešitve pa še vedno ni prišlo. Nova mestna oblast se nagiba k prvotnim načrtom, torej izgradnji knjižnice na Rotovškem trgu, pravi župan Saša Arsenovič.

Največ podpore je v mestnem svetu, še pod nekdanjo mestno oblastjo, dobil načrt izgradnje knjižnice pod Rotovškim trgom, vendar se je znova zapletlo. Sredstva so bila zagotovljena, vendar ostala neizkoriščena, kako naprej pojasnjuje Branislav Rajič, poslanec iz vrst SMC.

Čeprav bo gradnja na Rotovškem trgu verjetno ne bo mogoča, tako so pojasnili na mariborski občini: “Glede na dejstvo, da je gradbeno dovoljenje za I. fazo izgradnje poteklo v letu 2018, je nemogoče pričeti z gradnjo II. faze, kljub veljavnosti gradbenega dovoljenja (projekti bi se morali prilagoditi, kar je v nasprotju z natečajno rešitvijo). Posledično gradbeno dovoljenje ni veljavno.”

Več informacij v zvezi z gradnjo knjižnice in njeno prihodnostjo pa bo znano ta četrtek, ko je napovedan sestanek vodstva knjižnice z vodstvom občine.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je pred dnevi v oddaji Studio City napovedal gradnjo novih mostov v mestu. Iz občine so nam medtem poslali odziv na naša novinarska vprašanja ali lahko ta ideja postane realnost z besedami, da je župan mandat nastopil s ciljem urejanja prometa v starem mestnem jedru. S to problematiko pa da je povezan tudi Stari most.

“Predvidena je preučitev različnih scenarijev za potrebe ureditve prometa v mestu, v katere sodi tudi rešitev z novim mostom preko Drave, ki bi nadomestil Stari most in ljudem zagotovil ustrezno mobilnost v mestu, nove energije in razvojne možnosti tudi desnega brega Drave. To rešitev je potrebno strokovno preučiti in prostorsko umestiti ter s temi aktivnostmi pričeti takoj,” so zapisali na MO Maribor.

V preteklosti je že bilo govora o gradnji brvi na Lentu, ki bi povezala levi in desni breg Drave, za kar je že bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in sredstva Evropske unije v višini 80 odstotkov. Na mariborski občini zagotavljajo, da si bodo prizadevali projekt realizirati v primeru enakih pogojev financiranja.

Nov most med Mlinsko in Pobrežjem

Prav tako vodstvo MO Maribor predvideva krožno kolesarsko in peš pot 2 ob Dravi, ki vključuje povezavo leve in desne strani Drave preko Mariborskega otoka, za kar je potrebna dodatna premostitev. “Vsekakor ta ideja ni nova, vendar jo je potrebno okoljsko in strokovno preveriti in prostorsko umestiti,” odgovarjajo na mariborski občini.

Četrti most je dolgoročna rešitev, za katero prav tako že obstajajo tehnične osnove in jo predstavlja nov most v podaljšku Mlinske ulice do Pobrežja pri Europarku, ki bi predstavljala dolgoročno alternativo Titovem mostu. Realizacija za slednji projekt je zagotovo daljša.

Kot še dodajajo, bodo vse rešitve, razen brvi na Lentu, čimprej ustrezno strokovno pripravili in prostorsko umestili. Pri tem pa da bo vključena tudi javnost. O investicijski vrednosti še ne morejo govoriti, da pa bodo v doglednem času pripravili pregled možnosti financiranja teh rešitev, računajo pa tudi na razvojna sredstva Evropske unije.