Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Tudi letos so že kot tradicionalno v Selnici ob Dravi priredili Jabolčni tek za otroke in odrasle. Kljub slabemu vremenu so se tekači izkazali.

40655657_276151459664185_6544218677955264512_n

Ta vikend je v Selnici ob Dravi potekal že osmi Jabolčni tek na Jabolčni poti, skozi sadovnjake. V soboto so tek otovorili otroci, teh je žal bilo veliko manj kot v prejšnjem letu. Kljub temu pa so tekali na simbolični razdalji. Po koncu teka je otroke pričakala malica in kupon za kepico sladoleda.

V nedeljo so pa na kar 8km dolgo progo stopili odrasli. Udeležba je bila po pričakovanju organizatorja, saj je prišlo več kot osemdeset tekačev. Te so po zaključku pričakale medalje in pokali za najboljše, poskrbljeno je bilo tudi za toplo malico. Organizatorji pa upajo, da bo v naslednjem letu še več tekačev in, da bo se udeležilo več otrok, ki bi pokazali interes nad tekom.

 

 

 

 

 

Potem ko so se začele vrstiti napovedi o kandidaturah za župana ali županjo Maribora, nas je zanimalo kako dogajanje in svojo pozicijo komentira aktualni župan Andrej Fištravec. Pripravljam se,” je dejal, saj je svojo kandidaturo napovedal že pred časom. “Mislim, da sem bil prvi, ki sem jo najavil“, je dodal. Oktobra, ko bodo oddane vse kandidature, pričakuje nove rekorde.

Na zadnjih lokalnih volitvah (leta 2014) je bilo v Mariboru kar 17 kandidatov (nobene ženske), kar je bil svojevrstni rekord. Kolikšno bo letošnje končno število kandidatov in kandidatk, bo znano oktobra, ko bo treba uradno vložiti kandidature. Napovedi pa se že vrstijo. Med njimi je aktualni župan Fištravec, ki je med drugim napovedal ponovno rekordne volitve v Mariboru ter svojo (ponovno) zmago. Preverite v videu.

Te dni spremljamo 19. Festival Letni oder. Med glasbene poslastice se gotovo uvrščata torkov in sredin koncert na osrednjem prizorišču. V objemu pohorskih smrek sta v duetu nastopila Vlatko Stefanovski in Vasko Atanasovski, ljubitelji opere pa so prišli na svoj račun s trijom tenorjev.

19. festival Letni oder pa končuje dohajanje nocoj s koncertom Tonyja Cetinskega, ki bo v Športni dvorani Ruše, s pričetkom ob 21.00. Jutri nas še na istem mestu čaka glabena predstava Frpruh: Orleki in Matjaž Javšnik, ob 20.00.

Utrinke dogajanja si oglejte v videu:

 

Tokrat v Občinskem informatorju:

– Ljudski vrt bo dokončno obnovljen septembra prihodnje leto
– S hibridnimi avtobusi do čistejšega zraka v Mariboru
– Voda v mariborskih pitnikih bo vedno brezplačna
– Glasbene in kulinarične poslastice Festivala Letni oder Ruše

– Z Mednarodnih športnih iger na sprejem v Mestno hišo
– Zaključek poletnega tabora v Hočah
– Vuzeniške dneve zaključili s tombolo in Tanjo Žagar

Včeraj, na zadnji avgustovski dan so se znova srečali člani osmih društev invalidov Maribora. Kakor običajno, so se tudi letos pomerili v športno-rekreativnih disciplinah, med katerimi za paradnega konja velja vleka vrvi. Kot so nam zaupali udeleženci, pa tekmovanje sploh ni pomembno, bistven je dokaz “da nekaj zmoremo.”

Priti med prijatelje, se zabavati med pikadom, igranjem kart, odbojko na mivki ali pa dokazovati mišice z vleko vrvi, imajo preprosto radi. “Preko iger, se razveselimo in vidimo, da nekaj zmoremo in, da smo tako kot vsi ostali občani mesta Maribor,” nam je z nasmehom na obrazu povedala ena izmed udeleženk tradicionalnega srečanja. Uradno se je letošnje 9. Športno–rekreativno srečanje invalidov Maribora pričelo z nagovorom predsednika Sveta invalidov na MO Maribor Milana Kotnika in Andreja Fištravca, župana MO Maribor.

srecanje invalidov

Izrazila sta zadovoljstvo nad množično udeležbo članov društev invalidov Maribor, ki se jih vsako leto več zbere “v tej mariborski oazi“, kot je igrišče in družabni prostor za Fontano imenoval Fištravec. Poudaril je, da so s korektnim sodelovanjem z društvi in Svetom invalidov uspeli odpraviti že marsikatero, predvsem arhitekturno oviro v mestu, s čimer sledijo načelom invalidom prijazna občina. “Treba je skupaj delat. Zdaj ravno zaključujemo dogovore s Stanovanjskim skladom, da bodo v okviru novogradnje na Studencih nekatera stanovanja prilagodili za gluhe osebe. Razen tega pa tudi vzpostavljajo stanovanjsko skupnost za društvo Sožitje,” je dodal Fištravec. Kotnik se je strinjal, da je splošno stanje posluha za invalide boljše kot je bilo nekoč. “Trikrat ali štirikrat na leto imamo sestanke Sveta invalidov in tudi delovne skupine, s katerimi potem predebatiramo kaj je tisto v mestu, kar naj bi izboljšali. Trenutno izboljšujemo stanovanja, da se prilagodijo objekti, da bodo primerni za invalide. Zelo pomembna je komunikacija, še posebej za senzorno ovirane osebe, kot so slepi in gluhi,” je dejal Kotnik ter v imenu kolegov iz društev izpostavil, da pozdravljajo vsako spremembo v mestu, ki pomeni izboljšanje pogojev za njihovo sobivanje.

Vlada je na današnji seji sklenila, da bo helikopterske prevoze za potrebe nujne medicinske pomoči v severovzhodni Sloveniji začasno prevzela Slovenska vojska. Prevoze naj bi z vojaškim helikopterjem začeli izvajati 1. oktobra ter jih opravljali do zaključka servisa helikopterja policije, predvidoma do konca januarja 2019.

Helikopterska nujna medicinska pomoč se z mariborskega letališča izvaja od novembra 2016, prej pa je bila edina takšna baza na Brniku, ki pa je bila za pomoči potrebne na severovzhodu države velikokrat predaleč. Za izvajanje helikopterskih prevozov nujne medicinske pomoči in medbolnišnične prevoze so tudi na Letališču Edvarda Rusjana Maribor uporabljali helikopter policije, a se je ta kvaril.

Prva intervencija s helikopterjem za nujno medicinsko pomoč (november 2016).

Prva intervencija s helikopterjem za nujno medicinsko pomoč (november 2016).

Ministrstvo za notranje zadeve je zato julija opozorilo vlado, da je nujno ukrepanje. Kot je razvidno iz današnjega sklepa vlade, ocenjujejo, da s 1. oktobrom sami ne bi več mogli zagotavljati helikopterja za potrebe nujne medicinske pomoči v mariborski bazi. Vodja mariborskega centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Štefan Mally z najnovejšo odločitvijo vlade še ni uradno seznanjen. Načeloma ocenjuje, da je rešitev s sodelovanjem vojske primerna, saj ima ta na voljo več plovil kot policija. Tudi oprema helikopterjev je podobna, zato večjih sprememb v delovanju te službe ne pričakuje.
Notranje ministrstvo je imelo sklenjeno najemno pogodbo za hangar na mariborskem letališču do konca letošnjega leta, kako bo to urejeno naprej, ni znano. V vsakem primeru je treba to storitev po Mallyjevih besedah ohraniti tudi v prihodnje, saj se je izkazala za zelo potrebno in učinkovito. Lani so opravili več kot 150 intervencij, letos že skoraj 190.

Vir: STA

Zveza prijateljev mladine (ZPM) je skupaj s svojimi mariborskimi kolegi tudi letošnji zadnji počitniški dan izkoristila za neresno olimpijado na Trgu Svobode v Mariboru, ki se je je udeležilo skoraj sto otrok. Ob tej priložnosti so predstavili letošnje poletne počitniške programe, v okviru katerih je ZPM Maribor letovanje omogočil 1737 otrokom.

Kot je povedal predsednik mariborske zveze Saša Mikić, je bilo zanimanje za letovanja na morju in Pohorju, ki jih tistim, ki si tega sami ne bi mogli privoščiti, sofinancira tudi mestna občina, podobno kot lani, številka je le malenkost nižja. Ob tem je zagotovil, da so vsem otrokom, ki so si tovrstnih počitnic zaželeli, to tudi omogočili. Večina otrok je tudi letos letovanje, ki je namenjeno predvsem otrokom in mladostnikom s socialnega roba ali z zdravstvenimi težavami, izkoristila v njihovem počitniškem domu v Poreču, nekaj več kot sto otrok je letovalo v Domu Miloša Zidanška na Pohorju, 28 otrok pa je del počitnic preživelo v nemškem Marburgu, ki je tudi njihova tradicionalna lokacija.

Vir: ZPM Maribor

Zelo obiskan je bil skozi vse poletje tudi Dom ustvarjalnosti mladih (DUM), kjer so zabeležili 10.100 obiskov, bodisi v okviru Festivala Lent, ali pa neposredno v njihovi hiši. Tudi letos so za otroke prirejali ustvarjalne delavnice, tematske izlete in delavnice. “Do konca avgusta se je pri nas vsaj enkrat oglasilo 650 različnih otrok,” je dodal Mikić.

Današnjega dogodka se je udeležila tudi generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna, ki je povedala, da je letos z njihovimi programi letovalo med 10.000 in 12.000 otrok. Samo v humanitarnem programu Pomežik soncu so s pomočjo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter donacij fizičnih in pravnih oseb letos zbrali več kot 200.000 evrov, dobro četrtino več kot leto prej. S 25 organizatorji letovanj je letošnje poletje brezplačno letovalo več kot 600 otrok iz socialno ogroženih družin in 86 otrok s posebnimi potrebami, ki jih je spremljalo 33 spremljevalcev. V sklopu akcije so s Štajerske letovali 104 otroci.

Vir: STA

Organizatorji festivala Letni oder Ruše so obvestili, da je bila včerajšnja predstava  na Letnem odru Ruše, zaradi slabega vremena prestavljena na september.

Novi termin predstave je to nedeljo, 2. septembra. “Svoje vstopnice boste lahko izkoristili takrat, natančen datum pa vam bodo sporočili takoj, ko bo mogoče. Hvala za razumevanje in se vidimo kmalu,” še pravijo.

Frpruh: Orlek in Matjaž Javšnik

 Sicer pa se bo jutri festival zaključil s koncertom Tonya Cetinskega, ki bo v primeru dežja v Športni dvorani Ruše.

Čez približno dva tedna bo po mariborskih ulicah vozilo še 6 novih avtobusov v mestnem potniškem prometu. Tokrat so se na MO Maribor odločili za nakup novih vozil, ki jih pogajanja stisnjen zemeljski plin – CNG. Gre za še eno izmed investicij, s katerimi sledijo načelom trajnostne mobilnosti ter zavezam o čistejšem zraku v središču mesta.

V teh dneh so predstavniki MO Maribor in Marproma (izvajalca mestnega potniškega prometa) v Franciji opravili tehničnih prevzem vozil. Gre za 12 metrske avtobuse, znamke Iveco Urbanway CNG, prilagojene za dostopnost invalidov, sodobno opremljene “z vso možno opremo, notranji prikazovalniki postajališč, govorni napovednik postajališč,” pojasnjujejo na mariborski občini. Skupna pogodbena vrednost investicije je 1,5 milijonov evrov, vendar ta nakup v višini do 80% sofinancira Eko sklad.

Foto: Marprom

Foto: Marprom

Pomladitev mestnega voznega parka
Kdaj točno bodo omenjeni CNG avtobusi lahko vozili po linijah mariborskega mestnega prometa, je še preuranjeno napovedati, vsekakor pa so nam na Marpromu zagotovili, da jih nameravajo prevzeti v uporabo takoj po opravljenih tehničnih pregledih, homologacijah in podobnih formalnostih. S CNG, kakor tudi z nedavno napovedanim nakupom petih hibridnih avtobusov (na kombinirani pogon dizel + elektrika) pa bodo ponovno pomladili vozni park mestnega potniškega prometa. Povprečna starost vozil trenutno znaša dobrih 6 let, kar pomeni, da se je od leta 2013 do danes skorajda prepolovila.

V ponedeljek se pričenja novo šolsko leto. Za nekatere veselje, za druge še eno finančno breme. Mariborskim otrokom in družinam v stiski so priskočili na pomoč tudi predstavniki treh humanitarnih organizacij: Nadškofijske karitas, društvo UP-urnik in Zveza prijateljev mladine. Skupno so s šolskimi potrebščinami opremili skoraj 2000 otrok.

ucenec, sola

Vstop v novo šolsko leto je za marsikatero družino huda finančna obremenitev. Nadškofijska karitas Maribor je letos pomagala že 1718 otrokom iz 642 družin, ki so jih opremili s šolskimi potrebščinami in delovnimi zvezki. Upali so, da bodo številke manjše, a vedo, da so dejanske potrebe še večje, saj morajo takšno pomoč nuditi še nekatere druge organizacije in društva. Podobno ugotavlja Boris Krabonja, vodja društva UP-ornik. “Mi smo sicer letos presenetljivo dobro štartali, ker nam je izredno pomagala organizacija Anina zvezdica, je pa hkrati res, da je bilo manj povpraševanja kot denimo lani. Najbrž zato, ker je velik del opravila Nadškofijska Karitas. Mi smo s šolskimi potrebščinami opremili približno 100 otrok, imamo pa še na rezervi nekaj zvezkov, pisal in podobnega, ki jih bomo delili skozi vso šolsko leto. Glede na dosedanje izkušnje je običajno tako, da se sredi januarja nihče več ne spomni na deco,” je pojasnil Krabonja. Svoj del družbene odgovornosti pa so opravili tudi predstavniki Zveze prijateljev mladine. Po tradicionalni (vseslovenski) akciji Poštar Pavli polni šolske torbe je mariborska regija prejela “640 kosov šolskih potrebščin in 300€ za nakup delovnih zvezkov in dodatnih šolskih potrebščin“, je pojasnila Neja Markovič iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. “Ker pa se je nekaj potrebščin še nabralo na krovni organizaciji, bo DPM Maribor danes prejel še kar nekaj paketov, ki bodo zagotovo dodatno razveselili otroke iz socialno ogroženih družin,” dodaja Markovičeva.

Mariborski svetniki so na današnji, dvajseti izredni seji podprli prav vse projekte prihodnjih investicij med katerimi sta še posebej izstopala sanacijski načrt Športnih objektov Maribor, ki ga je svet zavoda že potrdil ter ureditev pomožnega igrišča stadiona Ljudski vrt.

seja-ms-mom

Pred sejo je sicer Lista kolesarjev in pešcev, ki jo v Mestnem svetu zastopa Andrej Žižek, predlagala umik točke o preureditvi Cafove ulice, vendar so svetniki predlog zavrnili.

Seja se je tako pričela s točko, kjer so svetniki odločali o sprejetju sanacijskega načrta Športnih objektov Maribor. Svetnik Nove ljudske stranke Milan Mikl je dejal, da bodo sanacijski načrt podprli, ker so objekti resnično v slabem stanju in je zato zavod nujno potrebno rešiti rdečih številk, ki jih povzroča slabo stanje objektov. »Me pa zelo veseli, da je v sanacijskem načrtu veliko govora o športnem turizmu, ki ga Maribor nujno potrebuje,« je obrazložitev glasu zaključil Mikl. Pohvalil je tudi zavod športni objekti Maribor, da je s tako majhnimi sredstvi zagotovil letošnjo kopalno sezono na Mariborskem otoku.

Svetnico DeSUSa Stanislavo Naterer je nekoliko zmotilo, da ima občina dobrih 250.000 evrov dolga neizterjanih terjatev, vendar je gradivo sanacijskega načrta pohvalila in sklep podprla. S sprejetjem načrta se je strinjal tudi Andrej Špenga iz stranke SMC, ki je prepričan, da je potrebno prevzeti odgovornost. Po burni razpravi, ki je kljub vsemu delovala izjemno konstruktivno, so svetniki sanacijski načrt 2018-2021 s petindvajsetimi glasovi za in dvema proti, podprli. Tako bo občina zagotovila 365.000 evrov, ki jih je sicer rezervirala že rezervirala s spremebo letošnjega proračuna.

Mestni svet je danes v prvi obravnavi podprl tudi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za urbani center Tezno ter rekonstrukcije prostorov v kletni etaži mariborskega zdravstvenega doma za potrebe radiološke ambulante. Svetnik Janko Leva, ki je med drugim tudi predsednik Mestne četrti Tezno je poudaril, da je zelo pomembno, kako se občina zaveda svoje odgovornosti pri zagotavljanju javnega zdravstva in še dodatno pohvalil projekt rekonstrukcije kletnih prostorov objekta v Sodni ulici 13 za potrebe ambulantnih prostorov radiologije. »Pohvalno je, da se investira v zdravstvo, saj je v Sloveniji to prej izjema kot pravilo,« je zaključil Leva. Svetniki so oba sklepa večinsko podprli.

Brez težav in nepotrebnih polemik so svetniki sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta ureditve pomožnega igrišča stadiona Ljudski vrt, saj so prepričani, da bo s prenovo igrišča Maribor dobil še eno igrišče, ki bo zadostovalo vsem normativam NZS in tako pridobil dodaten objekt za tržno dejavnost.

Če so potrditve večine dokumentov šle skozi skoraj brez razprave, je bilo največ pomislekov glede načrtov za zaprtje prometa na Cafovi ulici, kjer želi mestna občina po besedah vodja urada za promet Vilija Eisenhuta dati več prostora pešcem, kolesarjem in mirujočemu prometu. Sicer so svetniki pohvalili črpanje kohezijskih sredstev, ki bodo kar v osemdesetih odstotkih pokrila investicijo, pa jih je bilo kar nekaj takih, ki so prepričani, da občina ni vodila dialoga s stanovalci o preureditvi ulice. Župan je na očitke odgovoril s primerom Ceste Zmage, ki je na začetku povzročila kar nekaj dvomov in negodovanja iz strani prebivalcev, zdaj pa je po njegovem mnenju cesta vzorčen primer, kako bi bilo potrebno urejati ulice oziroma ceste v Mariboru. »Nihče od prebivalce ulice po novi ureditvi ne bo prikrajšan za uporabo površine kot jo je uporabljal do sedaj,« je še dodal in zagotovil, da pristojne službe delujejo proaktivno. Po zaprtju Cafove ulice tam namreč ne bo več mogoče parkirati. Prebivalci, ki bodo sedaj parkirali na plačljivih parkirnih mestih bodo imeli 50 odstotni popust pri uborabi teh površin.

Podžupan Zdravko Luketič iz Nsi pa je dodal, da aktivne komunikacije ni nikoli dovolj, prekomerna pa lahko privede do še večjih nesoglasij oziroma različnih idej, ki nato nikakor ne najdejo več skupnega imenovalca. Svoje je dodal tudi svetnik stranke SDS, Tomaž Kancler, ki je po stroki arhitekt: »Prepričan sem, da je največ ljudi proti zaprtju Cafove, ki so do sedaj komoditetno živeli. Pravzaprav ne verjamem, da so prav prebivalci proti, rekel bi, da so proti tisti, ki se iz garažne hiže Forum vozijo levo proti centru mesta, kjer jim je omogočeno zavijanje levo in desno. Pri tistih sedemnajstih parkirnih mestih, ki so sedaj na voljo stanovalcem, pa mi lahko verjamete, da teh ne koristijo več stanovalci, ampak ljudje, ki gredo v to ulico na kavo oziroma po opravkih. Gre za kaotično ulico, zdaj pa imamo pred samo dobro rešitev, zato ne vidim smisla, da zadeve ne bi podprli.« Svetniki so nato s trinajstimi glasovi za in enim proti, sklep sprejeli.

Pri zadnji točki dvajsete izrede seje Mestnega sveta MOM pa so svetniki odločali o nakupu novih hibridnih avtobusih Mestnega potniškega prometa, ki jih poganja dizelski in elektro motor. Matej Žmavc, svetnik stranke SD je projekt pohvalil predvsem iz finančnega vidika, saj bo kar 85 odstotkov nakupa avtobusov financiral Eko sklad. Prav tako je bil zadovoljen svetnik Leva, ki je prepričan, da se je v zadnjih štirih letih vozni park Mestnega potniškega prometa izjemno izboljšal.

Svetniki so tako z 22 glasovi in nobenim proti sprejeli predlagan sklep za nakup novih hibridnih avtobusov na dizelski in električni pogon.

 

Elektro Maribor, ki z elektriko oskrbuje večji del porabnikov v severovzhodni Sloveniji, v naslednjih desetih letih na območju Spodnjega Podravja načrtuje za več kot 30 milijonov evrov investicij. Kot je na današnji novinarski konferenci na Ptuju povedal predsednik uprave Boris Sovič, bodo samo letos tam investirali za 3,8 milijona evrov.

“Gre za investicije v robustnost, jakost in naprednost omrežja, saj v regiji zelo intenzivno raste tako konična kot obračunska moč in odjem. To je povezano tudi z precejšnjo rastjo zlasti na področju gospodarstva,” je dejal Sovič in dodal, da so lani v ta namen porabili 2,9 milijona evrov, večinoma v nizkonapetostne vode. Med drugim so obnovili skoraj 15 kilometrov daljnovodov, kablirali skoraj sedem kilometrov srednjenapetostnih vodov ter zgradili dve novi in obnovili štiri že obstoječe transformatorske postaje. Ob tem so zgradili in preuredili še dobrih 37 kilometrov nizkonapetostnega omrežja.

elektro maribor, elektrika, distribucija, akademija distribucije (1)

Kot je povedal vodja ptujske območne enote Franc Šmigoc, pokrivajo 22 občin na ptujskem in ormoškem območju, kjer oskrbujejo 37.000 odjemalcev. Skoraj 30.000 naj bi jih do konca leta že bilo vključenih v sistem naprednega merjenja, po sedanjih načrtih pa naj bi stoodstotno pokritost s tem sistemom dosegli do leta 2022. Sicer pa so v letu 2017 v Spodnjem Podravju beležili rekordno vrednost konične obremenitve, ob tem pa so distribuirali za 3,1 odstotka več električne energije kot leto prej. Medtem ko je bil odjem gospodinjskih odjemalcev višji za 2,2 odstotka, kar je malo pod povprečjem celotnega območja Elektra Maribor, pa je bil odjem na srednji napetosti višji za 6,1 odstotka, odjem poslovnih odjemalcev na nizki napetosti pa za 1,8 odstotka.

Rast rabe poslovnih uporabnikov na srednji in nizki napetosti po Sovičevem mnenju kaže na opaznejšo gospodarsko rast oziroma nove poslovne priložnosti. Konična moč distribucijskega sistema je na tem območju lani znašala 62 megavata, kar je največ doslej, pri čemer je bila najvišja januarja, zlasti zaradi zelo nizkih temperatur. Kot je še povedal prvi mož Elektra Maribor, je lani delež proizvodnih virov na ptujskem območju znašal 23 odstotkov v celoti proizvedene energije na območju mariborskega elektrodistributerja. Ob tem je skupna povprečno prevzeta energija na odjemalca na območju Ptuja znašala 8,7 megavatne ure, kar kaže na nekoliko nižjo intenzivnost odjema v primerjavi z drugimi območji.

Vir: STA

Mariborska občinska oblast, ki razpolaga s skoraj 57 odstotki komunalnega podjetja Nigrad, si je tik pred današnjo skupščino družbe premislila in brez pojasnila umaknila predlog odpoklica predsednika nadzornega sveta Matjaža Mihelaka. Delničarji, med katerimi je ob okoliških občinah s četrtinskim deležem tudi DUTB, so tako hitro končali skupščino.

Lastniki so se namreč zgolj seznanili z letnim poročilom o lanskem poslovanju ter podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2017. Potrdili so tudi predlog, da 32.500 evrov lanskega dobička ostane nerazporejenega, čeprav je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) na skupščini predlagala, da bi si delničarji razdelili 30.000 evrov. Skupščina je bila tako zaključena v dobre pol ure, čeprav je bilo sprva pričakovati veliko bolj vročo debato o nameri večinskega lastnika, da razreši prvega nadzornika. Verjetno je bilo zato prisotnih kar nekaj odvetnikov, ki pa so na koncu prišli zaman.

FOTO: Nino Verdnik

FOTO: Nino Verdnik

Tako kot so župani ostalih občin solastnic sicer delniške družbe ostali brez uradnih pojasnil, zakaj želi mariborska občina razrešiti člana nadzornega sveta, tako so tudi danes ostali brez pojasnil, zakaj si je slednja tik pred zdajci premislila tudi o razrešitvi. Nekateri med njimi so le ugibali o tem, ali je predlogu podporo odtegnila DUTB s skoraj četrtinskim deležem ali pa so bili zato kakšni drugi razlogi. Predstavnikov največje občine namreč na skupščini sploh ni bilo, tam jih je zastopal le odvetnik. Mihelak naj bi se v nemilosti večinske lastnice znašel potem, ko ni upošteval zahtev po razrešitvi aktualnega direktorja Matjaža Krevlja. Čeprav so na Mestni občini Maribor trdili, da njegov odpoklic ni namenjen menjavi direktorja, je bil razhod z nekdanjim uslužbencem kabineta župana Andreja Fištravca in prvim nadzornikom jasen že po njegovi premestitvi na drugo delovno mesto na občini. V želji, da bi lažje uveljavljali svoje načrte v Nigradu, so za novo nadzornico predlagali v. d. direktorice mestne uprave Matejo Cekić, a so naleteli na nasprotovanje okoli 260 zaposlenih. Ti so pred skupščino opozorili na dejstvo, da se je v zadnjih štirih letih zamenjalo že šest direktorjev in 14 nadzornikov, zaradi česar so se znašli v nezavidljivem položaju.

zbor delavcev nigrada, drugič, 7.8 (4)

V zadnjem letu, ko družbo vodi Krevelj, se je stanje stabiliziralo, zato zaposleni ne razumejo, zakaj bi sploh bila potrebna menjava na čelu nadzornega sveta ali celo uprave. Aktualni direktor je po skupščini dejal, da je bil tudi sam presenečen nad današnjim razvojem dogodkov, razlogov za to pa ne pozna. “Za nas takšna odločitev pomeni, da pač nadaljujemo delo s starim nadzornim svetom, s katerim smo doslej sodelovali dobro,” je dejal prvi mož Nigrada, ki je lani ustvaril okoli 17,5 milijona evrov prihodkov in posloval pozitivno. Letošnje poslovanje je po Krevljevih besedah še veliko boljše in ob polletju so po prvih podatkih pridelali okoli 180.000 evrov dobička. Če bo enak trend do konca leta, si v podjetju želijo predvsem opraviti sistematizacijo in korekcijo plač zaposlenih.

Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Po več kot letu dni odprli Ptujski most
– Najstarejšo trto na svetu čuva klopotec
– Pričel se je 19. Festival Letni oder Ruše
– Dnevna soba, novi večgeneracijski center v Hočah
– Na domačiji Kapl odprli muzejsko zbirko
– Kmalu 49. festival Narodno zabavne glasbe na Ptuju

Na mariborskih mestnih ulicah in trgih se danes začenja štiridnevni festival ŠpasFest, s katerim Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Stari Maribor vsako leto skuša oživiti staro mestno jedro. Festival bo letos potekal štirinajstič, v štirih dneh pa se bo na ulicah štajerske prestolnice zvrstilo veliko različnih dogodkov.

Kot je napovedala programska vodja festivala Tatjana Mileta, kljub velikemu pomanjkanju finančnih sredstev tudi letos obljubljajo program, ki bo v mestnem središču združil različne generacije obiskovalcev. Poudarek bo na tržnicah, ki so že od nekdaj prostor za druženje in povezovanje, zato stalnica festivala ostajajo srednjeveška tržnica ter srednjeveške igre in delavnice, pa tudi predstave za najmlajše. Letošnji festival ponuja tudi nekaj novosti, med katerimi Mileta izpostavlja satirično pikantno komedijo Razočarane gospodinje pri seksologu v Narodnem domu Maribor, posebej pa so poskrbeli za najmlajše, ki jim bo na Grajskem trgu na voljo “Napihljiva vas” pod vodstvom bratov Malek, ki sta izkušena pedagoga in profesorja telovadbe.

Špasfest 2016 foto: Slavko Rajh

Špasfest 2016
foto: Slavko Rajh

Na Grajskem trgu bo v petek po uradnem odprtju festivala koncert dua Happy Vibe, ki ga sestavljata kitaristka in pevka Julija Fajhtinger ter Tajana Novak z izvorno perujskim instrumentom cajonom. Izvajata pester repertoar zimzelenih skladb s področja popularne, rock in jazz glasbe v akustični preobleki. V okviru dogajanja bo na voljo poslikava telesa s pomočjo Riharda Rikija Bandlja, ki bo na lasten umetniški način predstavil svojo spremenjeno vizijo srednjeveških žensk v kombinaciji s poslikavo telesa. V Mariboru se bo predstavil še Teater Cizamo, potekala bo srednjeveška povorka, na sporedu bo tudi mini španska predstava s skupino Živa & Los Tacones.
Glavnina dogajanja bo potekala v soboto in nedeljo, tudi na 14. ŠpasFestu pa bo večina predstav in drugih prireditev obiskovalcem na voljo brezplačno.

Vir: STA

S soboto, 1. septembra, podjetje Snaga spreminja obratovalne čase zbirnih centrov v Mariboru, Pesnici in Kungoti. Spremembe letnega obratovalnega časa so posledica manjšega obiska zbirnih centrov ob sobotah popoldan. Spremembe veljajo izključno za letni obratovalni čas, torej za obdobje med 1. marcem in 31. oktobrom in izključno za sobote.

Vsi trije mariborski zbirni centri, torej na Streliški, Lahovi in Plinarniški, bodo ob sobotah odprti med 8. in 15. uro, medtem ko bosta zbirni center v Pesnici in Kungoti ob sobotah do 31. oktobra odprta med 9. in 15. uro. Vsi obratovalni časi, tako letni kot zimski, so uporabnikom kadar koli dostopni tudi na spletni strani snaga-mb.si v zavihku zbirni centri.

zbirni center odpadkov sentilj

Zbirni centri so sicer namenjen ločenemu zbiranju tistih odpadkov, ki jih ne odvažamo neposredno iz gospodinjstev, kljub temu pa nastajajo. Najpogosteje v zbirni center uporabniki oddajajo zeleni obrez, večje kose embalaže, gradbene odpadke, kosovne odpadke, električno in elektronsko opremo, pnevmatike in nevarne odpadke. V zbirnih centrih zberemo več kot četrtino (približno 26 %) vseh na leto zbranih odpadkov. Ob prihodu v zbirni center mora uporabnik operaterju pokazati največ 3 mesece star odrezek položnice Snage (ali upravnika, če uporabnik živi v bloku), saj s tem dokaže, da je vključen v sistem ravnanja z odpadki. Pretežni del stroškov predaje odpadkov in obratovanja zbirnega centra namreč uporabnik plača že z mesečno položnico, medtem ko je predajo odpadkov, ki so zahtevnejši v procesih obdelave, potrebno doplačati ob predaji na zbirnem centru.

V Sodnem stolpu se danes začenja 7. mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, ki je v prvi vrsti namenjen predstavitvi slovenskih dokumentarcev. Začeli bodo s projekcijo Playing men Matjaža Ivanišina, zaključili pa v nedeljo z letošnjim dokumentarnim imenom leta, montažerko Marijo Pirkmajer Fajdiga.

“Dokumentarni film je mama filmskega jezika, najmočnejši filmski žanr, ki beleži prostor in čas ter izpoveduje različne teme iz življenja,” je povedala ustanoviteljica in programska selektorica festivala Maja Malus Azhdari. Aktualnost dokumentarnega filma po njenih ocenah vztrajno narašča: “Lahko rečemo, da ta format producira vedno več avtorjev tudi zaradi vedno bolj dostopne tehnologije in sedanjosti, kjer vsi vedno več vizualno dokumentiramo naše življenje.”
Letos bo na ogled 32 slovenskih dokumentarnih filmov, od tega šest premier in dve predpremieri, in pet tujih filmov. Med drugim bodo prikazali filme Odraščanje Siniše Gačića in Dominika Menceja, Na zemlji ni nebes Maje Alibegović ter Prepustna srca Katarine Jazbec.

DNEVI DOKUMENTARCEV MB SODNI STOLP foto: STA

DNEVI DOKUMENTARCEV MB SODNI STOLP
foto: STA

Premiero bodo tu doživeli filmi Sočasje Mihe Vipotnika, Zgodovina zapuščanja Matjaža Jamnika, Varuhi civilizacij Erika Valenčiča in Mihe Mohoriča, Oda kameli Mihe Mohoriča, Tisoč ur bridkosti za eno uro veseljaIvan Cankar Dušana Moravca ter O luni, mesecu in njunem odsevu Ivane Vogrinc Vidali. V spremljevalnem programu Dokudoc bodo pripravili strokovni pogovor o montaži, ki je po navedbah organizatorjev eden najpomembnejših elementov ustvarjanja dokumentarnega filma. Sogovorniki bodo režiserja Mako Sajko in Vlado Škafar, zagrebški dokumentarist Oliver Sertić in filmska montažerka Uja Irgolič.

Foto: Janez Klenovšek

Foto: Janez Klenovšek

Zadnji dan festivala bodo posvetili montažerki Mariji Pirkmajer Fajdiga, ki je letošnja prejemnica plakete dokumentarno ime. “Triglav filmu je kot odlična montažerka pustila močan pečat, sodelovala je z več slovenskimi režiserji ter sokreirala pomembne slovenske dokumentarne filme,” izpostavljajo v obrazložitvi nagrade.

V nedeljo bosta v Sodnem stolpu na ogled filma Ritem dela (1979) in Turnir pri šumniku (1965), kjer se je Marija Pirkmajer Fajdiga podpisala pod montažo. Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc se je razvil iz Revije slovenskega dokumentarnega filma, ki so jo v društvu Mitra v Mariboru začeli prirejati leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture.

Vir: STA

Županu Občine Lovrenc na Pohorju Jošku Manfredi se ne zdi sporno, da “njegovo” občinsko upravo vodi oseba, ki je bila z Občine Ruše odpuščena iz krivdnih razlogov. Torej, se mu ne zdi sporno, da je zaposlil Ireno Kukovec Stajan, ki si je pri prejšnjem delodajalcu v času bolniškega staleža (kot zaposlena na Občini Ruše) privoščila potovanje. Trenutno je direktorica lovrenške občinske uprave, a tudi to funkcijo naj bi zasedla po nenavadnih manevrih.

Na Občini Lovrenc so že aprila lani z javnim natečajem iskali novega direktorja občinske uprave. Tako nam je v pisnem odgovoru zaupal župan Manfreda, ki je pojasnil tudi, da je takrat postopek vodila tričlanska komisija, ki ji je predsedovala Irena Kukovec Stajan. “V tem postopku ni bila kandidatka“, dodaja Manfreda, je pa bila takrat “zaposlena na področju družbenih dejavnosti“. Na tem razpisu za delovno mesto direktorja ni bil izbran nihče, zato sta se pritožila dva kandidata. Na naslednjem razpisu, decembra 2017, pa je bila izbrana Irena Kukovec Stajan. “Po končni izbiri nisem podal obrazložitve. To je moja pristojnost,” je zapisal Manfreda.

Joško Manfreda, župan Občine Lovrenc na Pohorju.

Joško Manfreda, župan Občine Lovrenc na Pohorju.

Hotela je direktorsko funkcijo, uspelo ji je v Lovrencu
Na Občini Ruše so nam pojasnili, da je bila I. Kukovec Stajan decembra 2012 s sklepom o izredni odpovedi odpuščena iz krivdnih razlogov zaradi “kršitev pogodbenih ter drugih obveznosti iz delovnega razmerja.” Pogodbo o delovnem razmerju so (ji) odpovedali, ker je javna uslužbenka “naklepoma ali iz hude malomarnosti kršila pogodbene obveznosti,” ker je v času odsotnosti z dela zaradi bolezni odpotovala, smo izvedeli na Občini. Zanimivo, da se je Kukovec Stajanova septembra 2016 znova znašla pod drobnogledom občinskega sveta Občine Ruše, ko je kandidirala za delovno mesto direktorice Centra za socialno delo (CSD) Ruše. Svetniki so takrat izdali “negativno mnenje k imenovanju I. Sonje Kukovec Stajan za direktorico CSD Ruše,” smo izvedeli na Občini in temu mnenju so sledili tudi na CSD, kjer ji funkcije direktorice niso zaupali.  Tam ji torej ni uspelo, ji je pa uspelo prepričati kolege v Lovrencu na Pohorju. Decembra 2017 je bila (na ponovnem razpisu) izbrana za opravljanje funkcije direktorja občinske uprave. “Po končni izbiri nisem podal obrazložitve. To je moja pristojnost,” je v odgovor na naša vprašanja zapisal Manfreda. Na vprašanje ali se mu zdi moralno-etično, zakonsko ali legitimno sporno, da je na Občini Lovrenc na Pohorju zaposlil osebo, ki je bila na prejšnji Občini krivdno odpuščena, pa je odgovoril zgolj s kratkim in jedrnatim “ne.”

 

Objava na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju na dan 28.8.2018. Vir: lovrenc.si

Objava na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju na dan 28.8.2018. Vir: lovrenc.si

Je župan zaposloval “po svoje” ali po pravilih?
Občina ima od 8. 8. 2018 dalje direktorico OU Ireno Kukovec Stajan“, je zapisal Manfreda, četudi je na uradni spletni strani Občine 28. avgusta njen status opredeljen kot v. d. Opravljanje vršilke dolžnosti naj bi prevzela že 9. julija lani, kar pomeni, da je to funkcijo opravljala več kot leto dni, kar pa ni v skladu z zakonom. Na Ministrstvu za javno upravo so bili jasni, da “v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj direktorja občinske uprave lahko brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti.” Župan Manfreda je na naše poizvedovanje odgovoril, “status je bil podaljšan 2x do dokončnosti sklepa o izbiri kot nalaga zakon.” A na Ministrstvu dodajajo, da “obdobja imenovanja za vršilca dolžnosti ni mogoče podaljšati, ampak kot že navedeno, v primeru ponovitve postopka javnega natečaja prične rok šestih mesecev ponovno teči.” Iz pisnega pojasnila Joška Manfrede izhaja, da so javni natečaj za delovno mesto direktorja razpisali aprila 2017 in (ga ponovili) decembra 2017, “objava na spletni strani Občine Lovrenc in straneh ZRSZZ. Podpisnik objave župan“. Vse od takrat do danes razpisa očitno niso ponavljali. Je župan na to pozabil ali pa je morebitni ponovljeni postopek pozabil omeniti v svojih odgovorih? Najbrž zna vsakdo prešteti, da je od decembra lani do 7. avgusta letos minilo več kot 6 mesecev. “Za zaposlovanje v občinski upravi je odgovoren župan, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca,” še dodajajo na Ministrstvu. Koliko davkoplačevalskega denarja bo Lovrenčane stal manever Joška Manfrede in Irene Kukovec Stajan bo pokazal čas.

S sredinim otvoritvenim večerom v galeriji Media Nox se v Maribor znova vrača najmočnejša naveza na področju performansa in inovativnih umetniških akcij – Festival Performa & Platforma, ki bo v petih festivalskih dneh postregel z bogatim programov performativnih vsebin. Festivalska tema v letu 2018 izpostavlja navezo sodelovanja.

“Če smo lani izpostavili domeno ženske, njeno polje delovanja v umetnosti, tokrat reflektiramo in v ospredje postavljamo odnos. S tem odpiramo vpogled v zapleteno naravo srečanja, vzpostavljanje odnosa in pogojev njegove ohranitve ter se dotikamo vprašanj o sobivanju, sodelovanju in povezavi med različnimi domenami,” pred dogodkom pravita umetniški vodji obeh festivalskih sklopov Jasmina Založnik in Mojca Kasjak.

Letošnji festival bo postregel s kar osmimi domačimi in tujimi predstavami ter spremljevalnim programom. Sredin uvodni večer bodo obeležili z video performansom in razstavo Enye Belak Gupta v galeriji Media Nox ter gostujočo plesno predstavo Out of any present portugalskega dvojca v sestavi Sofia Dias in Vitor Roriz, ki bo na ogled v Lutkovnem gledališču Maribor.

V predstavi avtorja raziskujeta glasbo, besede, gibe in njihove kompleksne vpetosti v druge relacije skozi sistematične repeticije in njihova naknadna preoblikovanja. Po predstavi bo potekal še strokovni pogovor s producenti.

Vir: Pixabay

Vir: Pixabay

Organizatorji bodo v četrtek v sodelovanju z nizozemskim De Stilte Theatre in Poletnim lutkovnim pristanom festival nadaljevali z otroško plesno-gledališko predstavo Leteča krava ter predstavitvijo in interaktivnim predavanjem o prihajajoči knjigi avtorja Roka Vevarja – Antologiji sodobne plesne publicistike 1918-1960.

Petkov večer bosta zaznamovali kar dve predstavi, in sicer Kar je preveč, je preveč nizozemskega De Stilte Theatre ter premiera eksperimentalne zvočno-gibalne predstave Primer: Claudel avtorice Aphra Tesla, ki spaja fragmente osebne mitologijo umetnice in Camille Claudel, ene največjih kipark prejšnjega stoletja.

Festivalska sobota bo v znamenju domače produkcije, saj bodo v Mariboru predstavili odrski prevod pesmi mehiškega nobelovca Octavia Paza Pismo dognanja. Predstava nosi naslov Solo za dva glasova, pod katerega so podpisani Magdalena Reiter, Milan Tomašik in Anja Golob.

Še pred tem bodo popoldne popestrili s prav posebnim večmedijskim performansom avtorjev Irene Pivka in Braneta Zormana, nekakšnim zvočnim sprehodom, na katerem se bodo obiskovalci sprehodili po naprej začrtani poti po Mariboru in s pomočjo zvočnih slik vtisnjenih v lokacijo začrtane poti prehajali med fiktivnimi in realnimi dogodki.

Za zaključek festivala bodo v nedeljo pripravili slovensko premiero festivalske koprodukcije z naslovom Nature Poetry, za katero stojijo koreografa Jasmina Križaj in Simon Wherli ter glasbenik Daniel Gisler.

Vse dni festivala bo potekal tudi umetniški laboratorij pod geslom Izmenjava znanj, v sklopu katerega bo avtorica Anja Bornšek ustvarjala festivalski prostor, ki bo gostujoče in lokalne umetnike približal občinstvu – ne le skozi uprizorjena dela, temveč skozi konkretne prijeme njihove umetniške prakse. Umetniški laboratorij bo odprt od četrtka in bo namenjen vsem, ne le tistim, ki sami razvijajo svoje delo in želijo razširiti svoj umetniški pristop.

Vir: STA

Javna blagajna v Rušah bo obratovala le še do 31.8.2018.

Občina Ruše je na svoji spletni strani obvestila občane, da podjetje Lon d.d. Kranj iz poslovnih razlogov z 31. 8. 2018 z Občino Ruše preklicuje pogodbo o opravljanju storitve javne blagajne. Storitev javne blagajne, ki je do zdaj občanom omogočala plačevanje položnic brez provizije, bo tako s 1. 9. 2018 v Rušah ukinjena. Ali bo občina v prihodnje za opravljanje storitev javne blagajne zadolžila drugo podjetje, zaenkrat še ni znano.

obcina ruse

Mariborski mestni svetniki se bodo pred novembrskimi lokalnimi volitvami sestali še najmanj trikrat: na dveh rednih in (najmanj) četrtkovi izredni seji. Na slednji bodo obravnavali dokumentacijo za projekte, ki jih je treba potrditi še avgusta, če želijo, da se pravočasno realizirajo. Večino dnevnega reda bodo namenili sanaciji športnih objektov in površin.

Svetniki bodo obravnavali sanacijo pomožnega igrišča in Ljudskega vrta. Kot je pojasnil Boštjan Štuhec iz kabineta župana, Nogometni klub Maribor v tem času zaradi pomanjkanja prostora in potrebe po površinah za treninge najema dodatna igrišča, kar je eden od razlogov, da je treba pomožno igrišče ob Ljudskem vrtu sanirati v skladu s standardi Nogometne zveze Slovenije. “Trenutno je pomožno igrišče neustrezno za igranje tekem pod okriljem NZS. Travna ruša je v slabem stanju, igrišče nima ustreznega drenažnega sistema, nima ustrezne razsvetljave, ob robu igrišča se nahaja stari in dotrajan objekt, ki ga je potrebno odstraniti, ob Strossmayerjevi ulici pa se nahaja nevaren nasad topolov,” je pojasnil Štuhec. Ta drevesa bodo odstranili in jih zamenjali z novimi. Celotna investicija sanacije naj bi znašala približno 825.500 evrov neto, pri čemer so se na mariborski občini dogovorili za sofinanciranje z NK Mariborom. Podrobnosti je pričakovati jutri, ko bodo načrte obnove predstavili tudi na klubu.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

Športni objekti so “rak rana
Večina razprav izredne seje ta četrtek bo najverjetneje namenjena sanaciji Športnih objektov v Mariboru. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil župan Andrej Fištravec, se omenjeni javni zavod s finančnimi težavami ubada že vse od svoje ustanovitve pred desetimi leti. Mariborska občina je sicer že s spremembo letošnjega proračuna napovedala sanacijo zavoda (in v ta namen rezervirala dobrih 365.000 evrov), za kar je moral zavod sprejeti sanacijski načrt, “zdaj pa ga mora potrditi še mestni svet,” je pojasnila v. d. direktorica mestne uprave Mateja Cekič. Vzroke za ponavljajoče se finančne izgube Športnih objektov pripisuje ZUJF-u (Zakonu za uravnoteženje javnih financ), “največja izguba pa je na Pristanu. Vemo, da je zaprt od leta 2014,” je dodala Cekičeva. Poudarila je, da je sanacijski načrt šele prvi korak k reševanju finančnih težav Športnih objektov. V prihodnje pa računajo, da si bodo Športni objekti s posodobljenimi programi uspeli zagotoviti več sredstev s tržnimi dejavnostmi. “Dejstvo je, da je to zadeva, ki se vleče več let, predvsem zaradi nedokončanih objektov in energetske potratnosti objektov. V tem trenutku vsi na Športnih objektih skupaj z uporabniki pozdravljamo vsa ta investicijska vlaganja, ki so potrebna zato, da dobijo prvič objekti zaključeno celoto, da so energetsko manj potratni in pa, da se lahko začnejo resnično tržit tako, kot je potrebno. To je pa predvsem športni turizem,” je dejal Tone Knez, direktor Špornih objektov Maribor, ki odkrito priznava, da so objekti “rak rana.”

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Več prostorov za zdravstvo, manj parkirišč
Mestni svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Cafove ulice v Mariboru, ki naj bi jo prilagodili potrebam trajnostne mobilnosti. Omejili bi avtomobilski promet, pri čemer bi omogočili dostopnost stanovalcem in dostavljalcem, več prostora pa bi namenili pešcem in kolesarjem. Ker na Cafovi ne bi bilo več parkirišč, bi stanovalcem za polovično ceno ponudili uporabo parkirnih prostorov v bližini Srednje ekonomske šole (na Trgu Borisa Kidriča). “Zdaj je na Cafovi 17 parkirišč in marsikateri stanovalec ima težave. Na tem parkirišču, ki ga bomo ponudili v najem, pa jih je 50,” je pojasnil Vili Eisenhut iz Urada za komunalo. Svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Sodne ulice, kjer naj bi Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor zagotovili ambulantne prostore za radiologijo. “Namen investicijskega dokumenta je ureditev prostorov v kleti in nabava opreme za radiologijo, se pravi CT-ja,” je pojasnil Teobald Pajnik iz Projektne pisarne MO Maribor. Več zdravstvenih storitev naj bi se razveselili tudi prebivalci Tezna, svetniki bodo namreč ta četrtek obravnavali prostorski načrt za urbani center Tezno. Kot je pojasnila Lidija Kodrič Vuk iz Urada za komunalo, ta projekt predvideva tudi ureditev tezenske zdravstvene postaje, kamor bi bila po novem vključeni pediatrija in ginekologija, ki jih doslej ni bilo. Ob vsem naštetem, pa bodo mestni svetniki ta četrtek odločali tudi o nakupu prvih hibridnih avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

Dne 27. 8. 2018, ob 14.30 uri se je na kolesarskem prehodu v križišču ulice Pariške komune in Aljaževe ulice, v Mariboru zgodila prometna nesreča z udeležbo kolesarja, kateri je pravilno vozil po kolesarski stezi iz smeri Ljubljanske ulice v smeri Titove ceste.

Med prečkanjem cestišča v križišču ulice Pariške Komune in Aljaževe ulice, pa je iz njegove desne pripeljal neznani voznik z neznanim vozilom, kateri je zaradi neprilagojene hitrosti med približevanjem križišču, s sprednjim delom vozila trčil v desni del kolesa, zaradi česar je kolesar padel po vozišču in se poškodoval.
Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče prosimo morebitne priče, da se zglasijo na policijski postaji Maribor lI, ali pokličejo na tel. št. 02 429 26 00 oziroma 113.

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor bo danes potrjeval poseben program na področju anesteziologije, ki bo omogočal dodatno delo domačih zdravnikov po podjemnih pogodbah. Na ta način želijo zagotoviti nemoteno izvajanje anesteziološke dejavnosti po zaključku sodelovanja s hrvaškimi anesteziologi.

Posebni program bi izvajalo 33 zdravnikov specialistov anesteziologije, zaenkrat do konca leta 2019. “UKC Maribor je izčrpal vse možnosti zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva na področju anesteziologije z lastnimi zaposlenimi in zunanjimi izvajalci, vendar zaradi pomanjkanja zdravnikov specialistov anesteziologije kljub reorganizaciji in drugim oblikam dela zdravstvenih storitev v predvidenem obsegu ni možno zagotavljati,” so pojasnili v vodstvu UKC Maribor.

seja sveta ukc maribor (2)

Ta mesec je prenehala veljati sporna pogodba z Inštitutom za raziskave v medicini (IRM), prek katere so v UKC Maribor pomagali anesteziologi s Hrvaške. Prejšnji teden so v Maribor prišli še zadnji med njimi.

Pogodbo je sklenil prejšnji direktor Gregor Pivec, razdrl pa njegov naslednik Janez Lavre kot vršilec dolžnosti direktorja po Pivčevem odstopu s položaja.

Sklepanje podjemnih pogodb za opravljanje zdravstvenih storitev s svojimi zaposlenimi v zdravstvenih zavodih praviloma ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister za zdravje in imajo zagotovljen vir financiranja.

Vir: STA

V Vuzenici se je ta vikend zaključila že 48. likovna kolonija otrok iz Vuzenice, Italije in Avstrije.

40078958_315938385831218_8030202934882992128_n
Zaključila se je tradicionalna likovna kolonija v Vuzenici, ki je letos potekala že oseminštirideseta zapovrstjo. Likovno kolonijo se je udeležilo 21 otrok iz Vuzenice, Italije in Avstrije. Ti so skozi ves teden pridno ustvarjali, se učili in spoznavali nove tehnike. Poleg likovnega programa so organizatorji organizirali še druge aktivnosti. Otroci iz tujine so prebivali pri družinah v Vuzenici.

Dvajset let je kolonija delovala v Vuzenici, zadnja leta pa potuje in je vsako leto v drugi državi kjer živijo za-mejni Slovenci. Že sedaj pa so se dogovorili, da bo 50. likovna kolonija v Vuzenici.

Letni oder Ruše se je letos začenja z gostujočim mednarodnim filmskim festivalom UNAFF, ki je prinesel vrsto dokumentarnih filmov na temo človekovih pravic. Glasbeno dogajanje so sinoči odprli s koncertom zasedb Disciplin A Kitschme, King Foo in Siti hlapci, nastopili pa so tudi mladi in nadobudni člani domače zasedbe Standby. Danes pa bo dan za komedijo Branka Đuriča – Đura.

V Rušah so petek in soboto predvajali filme o poučevanju matematike v domorodnih kulturah, rekrutiranju pripadnikov skupnosti Navajo v vojsko, svetovnem popotniku na invalidskem vozičku ter življenju aktivista Harryja Belafonteja. Po projekcijah so potekali pogovori z ustvarjalci filmov, med drugim pa je v Ruše prišla tudi ustanoviteljica festivala Jasmina Bojić.

 Komedijo Branka Đuriča – Đura bo danes zaradi slabega vremenena v Športni dvorani Ruše. 

standy

king foo

king foo 1

dokumentarni filmi ruše

Potem ko je Mariborčane in številne prebivalce drugih krajev pretresla in novica o mnogo prezgodnji smrti 21. letnega Rok Černica, zvestega navijača NK Maribora sicer pa enega najbolj znanih mladih dobrodelnežev, sedaj svojci, prijatelji in navijači pričakujejo zadnje slovo ter “tiho” tekmo s Celjem. Od Roka se bodo poslovili na današnjem pogrebu, v znak spoštovanja pa na tekmi s Celjem do 21. minute ne bodo navijali.

Pokojni Rok Černic. Vir: Facebook profil Viole Maribor 1989

Pokojni Rok Černic. Vir: Facebook profil Viole Maribor 1989

Zadnje slovo od Roka Černica bo danes ob 14.30 na pobreškem pokopališču. Navijači skupine Viole pa so se odločili za še dve, srčni gesti pokojnemu kolegu v poklon. Na nedeljski temi, ko bodo nogometaši NK Maribora igrali proti Celju, do 21. minute ne bodo navijali. Ne gre torej zgolj za običajno minuto molka, ampak bodo molčali in se spominjali Roka toliko minut, kolikor let je doživljal Maribor. Memorialni potezi pa so dodali še dobrodelno. “Na nedeljski tekmi proti Celju, se bo od 19.00 ure naprej zbirala finančna pomoč za mamo pokojnega Roka Černica, ki nas je mnogo prehitro zapustil v svojem 21. letu življenja,” so med drugim zapisali na Facebook profilu Viole Maribor 1989.

Vir: Facebook profil Viole Maribor 1989

Vir: Facebook profil Viole Maribor 1989

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Poslanka Lidija Divjak Mirnik v boj za županjo Maribora
– Europark praznuje s pozitivnimi rezultati
– Modrijani napolnili osrednji šotor Vuzeniških dnevov
– Poletje na Pohorju
– 10. srečanje gasilskih veteranov mariborske regije
– Večer humorja s Pitoni z.o.o.
– Župani nadigrali svetnike  – Maribor gosti mednarodni kegljaški turnir Lokos open 2018

Dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih, ki so upravičeni do vozovnic za Integrirani javni potniški promet (IJPP), bo Občina Ruše subvencionirala ta nakup. Gre za gesto, po kateri bodo občani Ruš plačali od 5 do 30 evrov manj kot bi sicer.

dijaki, učenci, šola, gskš

Na Občini Ruše subvencionirajo avtobusne vozovnice dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih, ki so upravičenci do nakupa IJPP vozovnice in hkrati občani občine Ruše.
Znižanje cen velja za:
– Mesečne vozovnice za dijake, študente ali udeležence izobraževanja odraslih, ki bodo plačali 5,00 evrov manj.
– Polletne vozovnice za dijake, kjer se cena zniža za 12,00 evrov.
– Letna vozovnica za dijake, kjer se cena zniža za 30,00 evrov.
– Polletna vozovnica za študente za obdobje oktober-januar, kjer se cena zniža za 10,00 evrov.
– Polletna vozovnica za študente za obdobje februar-junij, kjer se cena zniža za 12,00 evrov.
– Letna vozovnica za študente, kjer se cena zniža za 25,00 evrov.

Upravičenci pa lahko svojo pravico do znižane cene IJPP vozovnice uveljavljajo le na prodajnem mestu Arrive Štajerska d.d. (Mlinska 28, Maribor).

Skoraj 400 gasilskih veteranov mariborske regije se je poklonilo svojemu poslanstvu in uživalo v sproščenem druženju. Na svojem prvem okroglem jubileju srečanj so se zbrali v Lovrencu na Pohorju. Kot smo izvedeli, se ne dajo – ne glede na leta. Preverite v videu.

Župani so tudi letos nadigrali občinske svetnike, s katerimi se so tradicionalno pomerili v turnirju nogometa na mivki. Pokal je tako znova odšel na znano in očitno varno mesto – v vitrino župana Občine Vuzenica Franja Goloba, gostitelja turnirja. Podrobnosti v videu.