Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Kmalu po pričetku izkopov za gradnjo ruškega odseka Dravske kolesarske poti, so se lastniki zemljišč zbali za svojo zemljo. Pristojni jih mirijo. Na pritožbe lastnikov zemljišč bodo odgovorili tudi s ponovnimi geodetskimi meritvami.

O tem kako pomembno je varstvo naših najmlajših v javnih ali zasebnih vrtcih so vzgojiteljice in ravnateljice spregovorile z voditeljem v tokratni oddaji V Mariboru si. Vrtci delujejo dobro, so pa razlike med javnimi in zasebnimi vrtci

Več v videu: 

V tokratni oddaji V svetu odraslih o informativnih dnevih na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, obiskala nas je Mariborčanka Zala Kralj, podrobneje pa smo spoznali delo in poslanstvo Založbe Litera. Na terenu smo preverili podrobnosti o podaljšanem roku za prijavo bivanja v Študentske domove Univerze v Mariboru. 

Več v videu: 

Na ponedeljkov poziv ruškega župana Uroša Razpeta mariboroski občini, naj pohitijo z gradnjo manjkajočega odseka Dravske kolesarske poti med Laznico in Limbušem, potem ko so v Rušah že pričeli zgradnjo kolesarske poti, so se odzvali na Mestni Občini Maribor. Očitke, da so naredili premalo, zavračajo.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

Z Mestne Občine Maribor so poslali pojasnilo, da odsek kolesarske poti od meje z občino Ruše v Laznici do Limbuša urejajo prioritetno. K temu so zapisali, da izgradnja poteka vzporedno s projektom ureditve Dravske kolesarske poti, ki jo je mariborska občina lani prijavila in v začetku januarja s strani Združenja mestnih občin Slovenije tudi že dobila odobrena evropska sredstva iz mehanizma CTN.

Celotna vrednost projekta je 1.9 milijona evrov. “Za odsek od meje z občino Ruše v Laznici in Limbušem se je MO Maribor dogovorila z DRSI za sofinanciranje. Za ta odsek je bila narejena projektna dokumentacija in poslana DRSI, katero bodo v skladu z dogovorom predložili v recenzijo. Po ureditvi vse potrebne dokumentacije bo DRSI izvedla javni razpis o izbiri izvajalca gradbenih del,” so zapisali v pojasnilu.

Občina Ruše je v ponedeljek začela z gradnjo 4,5-kilometrskega odseka do meje z mariborsko občino. Po pogodbi bodo dela končali avgusta, a računajo, da bi kolesarsko pot lahko odprli že do poletja. Tudi tam je večino denarja za dobrih 900.000 evrov vreden projekt prispevala direkcija za infrastrukturo, medtem ko je občina svoj delež poravnala z zagotovitvijo projektne dokumentacije in vodenjem izvedbe investicije.

Za gradbena dela bo kot pogodbeni izvajalec poskrbelo litijsko podjetje Trgograd, skupaj s Komunalo Slovenske gorice. S pripravljalnimi deli so začeli že v začetku januarja, gradnja pa se začenja v Rušah, kjer ob izkopih izvajajo tudi arheološke raziskave. Izvajalec je sicer na terenu že zakoličil traso kolesarske poti.

Vprašanje kdaj bodo pričeli z deli oz. gradnjo kolesarske poti v Laznici smo naslovili tudi na Direkcijo za infrastrukturo, a odgovorov do danes še nismo prejeli.

 

Danes ponoči, okoli enih zjutraj, se je v enem izmed mariborskih javnih zavodov zgodil poskus uboja. Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, “je moški v javnem zavodu napadel drugega moškega“. Neuradno naj bi se poskus uboja zgodil na psihiatričnem oddelku UKC Maribor.

Do sedaj so policisti z zbiranjem informacij ugotovili, da obstajajo elementi kaznivega dejanja poskusa uboja. Poudarjajo, da pri tem ni bila ogrožena nobena druga oseba. Ker je preiskava še v teku, pa dodajajo, da bo več podrobnosti znanih v prihodnjih dneh.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Pričelo se bo 58. Kurentovanje na Ptuju
– Doris Urbančič Windisch še ostaja na čelu Zavoda za turizem Maribor – Pohorje
– na polovici smučarke sezone na Mariborskem Pohorju – zimski športni dan za vse otroke mariborskih osnovnih šol
– državnega prvaka v hitrem branju sprejel mariborski župan
– V Mariboru o potencialu za poslovno in družbeno inoviranje v Podravju

Mariborska razvojna agencija (MRA) in Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška bosta predvidoma sredi februarja v sodelovanju s Slovenskim regionalno razvojnim skladom, gospodarskim ministrstvom in sodelujočimi bankami objavila že četrti javni razpis za sofinanciranje malih začetnih naložb. Za garancije bo na voljo največ 3,5 milijona evrov.
denar2

Kot so pojasnili na RRA Koroška, gre pri skorajšnjem razpisu za nepovratna sredstva in garancije za kredite, ki bodo na voljo za razvoj mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Cilj razpisa je tudi tokrat ohraniti oziroma ustvariti nova delovna mesta in povečati zaposlovanje, zmanjšati razvojni zaostanek ter spodbuditi začetna vlaganja na problemskem območju Maribora z okolico.

Ob tem želijo s ponujenimi garancijami pomagati pri prestrukturiranju gospodarstva v regiji v smeri dviga dodane vrednosti ter spodbuditi razvoj novih produktov in tehnologij, storitev ter tehnoloških in netehnoloških inovacij. Pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev je pridobljena garancija po še veljavnih pogojih lani objavljenega tretjega javnega razpisa v okviru regijske garancijske sheme za Podravje in Koroško.

Mariborska razvojna agencija bo za odobrene garancije imela na voljo nekaj več kot dva milijona evrov, koroška pa dobrih 1,5 milijona evrov. Najvišji možen znesek kredita bo v obeh primerih pol milijona evrov, najnižji pa 8000 evrov. Garancija lahko znaša med 50 do 80 odstotkov vrednosti najetega kredita.

Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo kredite lahko najela pri Delavski hranilnici, banki Sparkasse, NLB in Novi KBM, gre pa za podjetja z območja Mestne občine Maribor in občin Kungota, Pesnica, Hoče-Slivnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju. Vsa bodo lahko kandidirala tudi za največ 50.000 evrov nepovratnih sredstev za sofinanciranje manjših začetnih naložb, za kar bo letos na voljo 1,36 milijona evrov.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Ilka Štuhec in Ivan Trajkovič sta športnika Maribora 2017
– „Male lisičke“ že drugo leto zapored zavzele Mariborsko Pohorje – Prometna šola Maribor obeležila 60 let delovanja
– Mariborski nogometaši odleteli na priprave v Turčijo
– Ročna avtopralnica na Teznem s sodobnim pristopom

Univerza v Mariboru za prihodnje študijsko leto razpisuje 4620 vpisnih mest, kar je 7,7 odstotka manj kot lani. Razloga za to sta med drugim padec natalitete in prilagajanje interesom za študij. Univerza se vse bolj povezuje z gospodarstvom in odpira tujim študentom, saj povečuje število vpisnih mest za redni študij, izveden v tujem jeziku.

Predstavniki Univerze v Mariboru so novosti, pomembne roke in postopke ter priprave na informativna dneva, ki bosta 9. in 10. februarja, danes predstavili na novinarski konferenci.

Za študijsko leto 2018/2019 mariborska univerza razpisuje 3775 vpisnih mest za redni študij, ker je slabe štiri odstotke manj kot lani, ter 845 vpisnih mest za izredni študij, kar je za petino manj kot lani.

Univerza v Mariboru

A se trend upadanja števila razpisanih vpisnih mest po besedah prorektorice za študijsko dejavnost Nataše Vaupotič zmanjšuje, ker se umirja tudi trend upadanja natalitete. Število razpisnih mest pa zmanjšujejo zato, ker se prilagajajo interesu za študij.

Hkrati z zmanjševanjem vpisnih mest na nekaterih programih različnih fakultet pa se v prihodnjem študijskem letu na nekaterih fakultetah povečuje število vpisnih mest, med drugim na fakulteti za naravoslovje in matematiko, fakulteti za organizacijske vede, fakulteti za turizem in na filozofski fakulteti na rednem študiju psihologije.

Med pomembnejšimi novostmi za prihodnje študijsko leto je Vaupotičeva izpostavila pilotni projekt vpeljave prakse na drugi stopnji, in sicer kot obštudijsko dejavnost, ki se bo študentom vpisala v prilogo k diplomi. Kot je poudarila, gre za povezovanje študentov z delodajalci, pri čemer pridobijo oboji.

Na univerzo se je glede tega že obrnilo več podjetij, povezujejo se tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije. Za začetek bodo prakso uvedi na študijski programih, povezanih s strojništvom, elektrotehniko, fiziko in matematiko, Vaupotičeva pa je prepričana, da bo v prihodnje interes tudi drugje.

Vodja Visokošolske prijavno-informacijske službe na Univerzi v Mariboru Dejan Senekovič je med drugim opozoril na prvi in drugi prijavni rok ter med novostmi izpostavil ponovno določen rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest, ki bo 26. in 27. septembra do 12. ure. Izpostavil je tudi, da se na določenih študijskih programih kot vpisni pogoj zahteva znanje slovenskega jezika na ustrezni ravni.

Fakultete pod okriljem Univerze v Mariboru so se pred dnevi predstavile na sejmu Informativa v Ljubljani, v Mariboru pa se bodo kot dopolnitev prihajajočima informativnima dnevoma predstavile tudi na sejmu ŠTUDENT:UM, ki bo potekal v petek v nakupovalnem središču Europark.

Glede dobrodošlice bodočim študentom na informativnih dnevih je prorektorica za študentska vprašanja Maja Žibert danes povedala, da jih bodo tudi letos počakali na glavni železniški postaji, od koder je zanje organiziran brezplačen avtobusni prevoz do fakultet, letos tudi do fakultete za kmetijstvo v Hočah. Pred sedežem univerze bo zanje 9. februarja potekal tudi tradicionalni dogodek z informacijami o tem, kaj je dobro vedeti pred izbiro študija.

Mariborska univerza združuje 17 fakultet, od katerih so nekatere dislocirane drugje po Sloveniji. Z okoli 14.000 študenti je druga največja univerza v Sloveniji, del mariborske univerze pa so tudi študentski domovi, ki ponujajo blizu 2700 ležišč.

Univerza v Mariboru med svojimi dosežki izpostavlja, da se po mednarodnih lestvicah v zadnjih letih uvršča med tri odstotke najboljših univerz na svetu. Po mednarodni lestvici revije Times se uvršča med 300 najboljših evropskih univerz in tako zaseda najvišje mesto med slovenskimi univerzami.

Danes je potekala tudi seja senata Univerze v Mariboru, ki se je uvodoma zahvalil za opravljeno delo in sodelovanje donedavnemu rektorju mariborske univerze Igorju Tičarju. Kot je v govoru poudaril prorektor Marko Jesenšek, je rektor Tičar v polovičnem mandatu opravil “tako rekoč vse”, kar je objavil v svojem programu.

Po Jesenkovih besedah si ga bodo zapomnili kot rektorja, ki je uredil “nevzdržno stanje, podedovano z Zujfom”, izpostavil je tudi njegova prizadevanja pri povezovanju z okoljem in gospodarstvom. Obžaluje pa, da je Tičarju zmanjkalo časa za ustanovitev akademije za umetnost, je med drugim dejal prorektor.

Tičar je bil na rektorski položaj izvoljen na začetku leta 2015, mandat pa bi se mu iztekel maja 2019. A je še prej, avgusta 2016, izpolnil pogoje za upokojitev in bil nato prisiljen konec lanskega leta zapustiti položaj.

Vir: STA

V Rušah so dane pričeli z gradnjo 4,5-kilometrskega odseka mednarodne Dravske kolesarske poti do Laznice.  Po pogodbi bodo dela končali avgusta, a računajo, da bi kolesarsko pot lahko odprli že do poletja. Župan Uroš Razper pa pričakuje, da bo tudi mariborska občina pohitela z gradnjo manjkajočega odseka.

Vir: Občina Ruše

Vir: Občina Ruše

Kot so sporočili z Občine Ruše, vrednost gradbenih del po pogodbi znaša dobrih 900.000 evrov. Glede na sporazum o sofinanciranju državne kolesarske povezave je investitor izgradnje direkcija za infrastrukturo, občina pa od tega sofinancira svoj štiriodstotni sofinancerski delež, katerega je že poravnala z zagotovitvijo projektne dokumentacije in vodenjem izvedbe investicije.

V sklopu projekta bodo v prostor umestili tri metre široko kolesarska povezavo s pol metra širokima peščenima bankinama na vsaki strani. Ob tem bodo poskrbeli še za pet mostičkov na trasi, ki bo večinoma potekala ob železniški progi med Mariborom in Prevaljami.

Za gradbena dela bo kot pogodbeni izvajalec odgovorno podjetje Trgograd, skupaj s Komunalo Slovenske gorice. S pripravljalnimi deli so začeli že v začetku januarja, gradnja pa se začenja v Rušah, kjer ob izkopih izvajajo tudi arheološke raziskave. Izvajalec je sicer na terenu že zakoličil traso kolesarske poti.

Z njeno izgradnjo v Rušah začenjajo največji letošnji projekt, ki bo povezal kraje v občini, zlasti Bistrico ob Dravi, Bezeno in Ruše, pozneje ob predvideni obvoznici tudi Smolnik. Omenjena kolesarska pot bo sicer del mednarodne Dravske kolesarske poti, ki bo povezala občine ob reki Dravi v Avstriji, Sloveniji in Hrvaški.

Razpet je ob tem še poudaril, da bodo s tem zaokrožili kolesarsko infrastrukturo v občini, ob obstoječem kolesarskem poligonu Pumptrack v športnem parku, označenih poteh po Pohorju “Ride Ruše”, možnosti prevoza koles na Arrivinih avtobusih in vlakih ter novo nastajajočim kolesarskim poligonom v bivši Matavškovi gramoznici.

“Ruška kolesarska pot pomeni novo prometno povezavo med kraji v občini ter povezavo z Mariborom, ki ga pozivamo, da pripravi vse potrebno za izgradnjo manjkajočega dela skozi Laznico,” je dejal Razpet in dodal, da bo kolesarska pot predstavljala izjemen impulz razvoju turizma in športa v občini. Ob tem je posebej izpostavil tudi sodelovanje Slovenskih železnic, ki so brezplačno zagotovile površine za kolesarsko pot.

 

Mariborski mestni svetniki na včerajšnji seji še niso potrdili dokumentacije za rekonstrukcijo stare tribune na stadionu Ljudski vrt, saj so našli več ključnih napak v predloženem gradivu. Obnovo so sicer vsi po vrsti podprli, dokončno zeleno luč dokumentu pa so si zaradi občutljivosti zadeve prihranili za naslednjo sejo sredi februarja.

 seja-ms-mom

Dokumentacijo za nadaljevanje obnove Ljudskega vrta je mestni svet potrjeval že leta 2013, a do uresničitve zaradi pomanjkanja denarja ni prišlo. Medtem ko je bila takrat predvidena izvedba v javno-zasebnem partnerstvu, bo zdaj vse pokrila občina, Nogometni klub Maribor bo v obliki donatorstva kril le projektno dokumentacijo.

Ob prebiranju najnovejše dokumentacije so mestni svetniki našli med drugim napačno obračunan davek na dodano vrednost (DDV), kar so priznale tudi občinske strokovne službe. Župan Andrej Fištravec se je strinjal, da se z glasovanjem počaka na popravke.

So pa mestni svetniki potrdili dokumentacijo za izgradnjo manjkajoče kanalizacije v Limbušu, Razvanju in Kamniški grabi ter nadaljevanje obnove ceste skozi Trčovo. Kljub kritikam na račun gradiva so tudi za las potrdili dokumentacijo za zaprtje Koroške ceste, s katero želi občina kandidirati za evropska sredstva.

Več mestnih svetnikov je sejo izkoristilo za ponovno opozorilo županovi ekipi in mestni upravi k čimprejšnji najdbi rešitve za prostorske težave osrednje enote Mariborske knjižnice, saj prvi varianti, ki predvideva novogradnjo na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu, julija poteče gradbeno dovoljenje. Po njihovem mnenju je namreč le ta možnost uresničljiva, medtem ko vodstvo občine stalno preigrava različne druge možnosti. Kot možno rešitev za selitev knjižnice se v zadnjem času omenja nekdanjo stavbo zavarovalnice na Cankarjevi ulici, a vodstvo občine o tem zaenkrat molči.

Posamezni mestni svetniki so med drugim opozorili tudi na zaskrbljujoče stanje osrednje tržnice, javne razsvetljave, stopnic na Lent in t.i. Maksove luknje na Studencih. Predstavnik Liste kolesarjev in pešcev Andrej Žižek je predlagal, da se zloglasne radarje, ki še vedno stojijo ob cestah, čeprav ne delujejo, uporabi za štetje kolesarjev. Tina Tomažič pa je po neuspešni dražbi za prodajo družbe Vinag predlagala, da občina odkupi znamenito klet v središču mesta in jo ustrezno preuredi v turistične namene.

Po odstopu Milana Razdevška iz sveta Zavoda za turizem Maribor Pohorje so v ta organ kot predstavnika občine imenovali Draga Peklarja, ki prihaja iz bazena SMC. Nekateri mestni svetniki so imeli ob tem pomisleke, češ da gre za politično kupčkanje. Prav tako so se nekateri pridružili kritikam delovanja tega zavoda. “Gre za zelo pomemben zavod v mestu, zato bi bilo zelo dobro vedeti, kaj se dogaja v njem,” je dejal Sašo Papp iz Kluba samostojnih svetnikov. Njegov kolega Metod Dolinšek je zahteval takojšnjo revizijo delovanja tega zavoda.

Veliko pomislekov so imeli mestni svetniki glede odprtja nove proračunske postavke za projekt Urban soil 4 food, za katerega je občina s partnerji pridobila dobre tri milijone evrov evropskih sredstev. Vprašanja so šla v smeri zagotavljanja racionalne porabe teh sredstev, a so na koncu le odobrili nekaj več kot 300.000 evrov v naslednjih štirih letih v ta namen.

V razpravi o tržnih najemninah za stanovanja Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada se je potrdilo, da nekateri najemniki zlorabljajo to možnost. Zato so mestni svetniki zahtevali, da se na tem področju naredi red. Zaenkrat so potrdili 25-odstotno povišanje najemnine v takšnih primerih, vodstvu sklada pa so naložili, da v kratkem pripravi strožje ukrepe.

Vir: STA

Raziskovalci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta so prišli do novega odkritja glede raka. Odkrili so, da zunajcelični vezikli, ki jih sproščajo rakave celice, vsebujejo signalni posrednik, ki se lahko preko veziklov prenese v okoliške celice in jih aktivira, kar bi lahko povzročilo razširjanje raka.

raziskovalci, raziskovanje, kri, rak

Raziskovalci razlagajo, da odkritje predstavlja doslej neznan mehanizem prenosa signalnih kompleksov preko zunajceličnih veziklov kot mehanizem medceličnega komuniciranja, ki lahko prispeva k širjenju vnetja. To pa predstavlja tudi osnovo za morebitno smer zdravljenja raka, so danes sporočili s Kemijskega inštituta.

Celice reagirajo na spremembe v okolju preko prenosa signalov, ki sprožijo procese, kot je npr. vnetni odziv. Pri tem je pomemben protein MyD88, saj igra ključno vlogo v signalizaciji imunskega odziva, do katerega pride pri okužbah in drugih poškodbah. Po drugi strani pa pretirana aktivacija celic lahko privede do bolezni.

Prva avtorica raziskave Mateja Manček Keber že več let raziskuje vlogo zunajceličnih veziklov. Ti so neke vrste mehurčki, zamejeni z lipidno membrano, ki vsebujejo sestavine celic, kot so proteini, oligosaharidi, lipidi in RNK.

Zunajcelične vezikle je najti v krvi in drugih telesnih tekočinah in njihov pomen je zlasti v vlogi posredovanja informacije med izvornimi in tarčnimi celicami, zlasti pa se je to pokazalo pomembno pri raku.

V Waldenströmovi makroglobulinemiji, vrsti limfoma, raka krvnih celic, so odkrili, da več kot 90 odstotkov pacientov vsebuje mutiran protein MyD88 L265P, ki povzroči od receptorjev neodvisno aktivacijo celic.

Blokiranje signalizacije preko tega proteina povzroči smrt rakavih celic in o molekulskem mehanizmu aktivacije so raziskovalci Kemijskega inštituta poročali že leta 2014.

Raziskovalci so pokazali, da se MyD88 L265P, prenesen z zunajceličnimi vezikli, sprosti v citoplazmo tarčnih celic, kjer tvori signalni kompleks z lastnim MyD88 in sproži vnetje. Vnos zunajceličnih veziklov so opazili v miših, kjer so zunajcelični vezikli spremenili mikro okolje v kostnem mozgu.

MyD88 so zaznali tudi v zunajceličnih veziklih, ki so bili izolirani iz kostnega mozga bolnikov z Waldenströmovo makroglobulinemijo, kar po navedbah inštituta dokazuje, da do tega procesa prihaja tudi v pacientih z rakom.

Avtorji raziskave so Mateja Manček Keber, Duško Lainšček, Mojca Benčina s Kemijskega inštituta, Rok Romih z Inštituta za biologijo celic Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Jiaji G. Chen, Zachary R. Hunter in Steven P. Treon z inštituta Dana Farber Cancer Institute, ki deluje v okviru Harvard Medical School v ZDA, enega najuglednejših centrov za zdravljenje te vrste raka na svetu, ter Roman Jerala s Kemijskega inštituta, ki je raziskavo vodil.

Rezultati raziskave so bili objavljeni v ugledni reviji za področje hematologije Blood, dosegljiva je na spletnem naslovu http://www.bloodjournal.org/content/early/2018/01/19/blood-2017-09-805499?sso-checked=true.
Vir: STA

Občinski informator 812:
– Mestni svet na jutrišnji seji med drugim o prenovi Koroške ceste in Ljudskega vrta,
– uvedba novega rehabilitacijskega programa na kardiologiji dobro sprejeta,
– Maribor bo junija letos prestolnica evropske veteranske košarke,– mariborska občina finančno podprla zimski športni dan osnovnošolcev,
– na OŠ Gustava Šiliha Maribor predali donacijo otrokom s posebnimi potrebami,
– krioterapija za dobro počutje, zdravje in regeneracijo.

Mestna občina Maribor letos stopa v nov poskus omejevanja prometa na Koroški cesti v središču mesta. Mestni svetniki bodo najnovejše načrte potrjevali v četrtek, ko bodo med drugim govorili tudi o obnovi stadiona Ljudski vrt ter gradnji manjkajoče kanalizacije v Limbušu, Razvanju in Kamniški grabi.

 seja-ms-mom

S projektom obnove Koroške ceste z Glavnim trgom namerava občina kandidirati za evropska sredstva za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, je na današnjem srečanju z novinarji povedal Dejan Flakus iz občinske projektne pisarne.

Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki ga bo v četrtek potrjeval mestni svet, predvideva novo tlakovanje dela Koroške ceste od krožišča pri tržnici do krožišča pri Starem mostu, kar predstavlja enega najstarejših delov mestnega jedra, ki pa doslej zaradi gostega prometa ni bil ustrezno izkoriščen.

 

To naj bi se spremenilo, s tem ko naj bi se tu vzpostavila skupna prometna raba površin. Ostala bi dvosmerna prometna ureditev, a bi po novem lahko tam vozili le še mestni avtobusi, taksiji, tamkajšnji prebivalci in še nekatere druge izjeme. Dela naj bi izvedli prihodnje leto. Celoten projekt je vreden 3,8 milijona evrov, od tega naj bi bilo nekaj več kot dva milijona evrov evropskih sredstev.

Mestni svetniki bodo v četrtek potrjevali tudi dokumentacijo za nadaljevanje prenove stadiona Ljudski vrt. Medtem ko naj bi NK Maribor poskrbel za projektno dokumentacijo, naj bi ostalo krila občina, ki v ta namen daje 5,5 milijona evrov. Investicija se bo po besedah Boštjana Štuhca in županovega kabineta izvedla do konca letošnjega leta.

Pri izgradnji manjkajoče kanalizacije računajo na kohezijska sredstva. Tako naj bi ustrezno odvajanje odpadnih komunalnih vod zagotovili skupno okoli tisoč prebivalcem Spodnjega Limbuša, Razvanja in Kamniške grabe, kar naj bi stalo okoli pet milijonov evrov.

Med ostalimi projekti se mestna uprava med drugim še naprej ukvarja z iskanjem rešitve prostorskih težav osrednje enote Mariborske knjižnice. Po besedah župana Andreja Fištravca preučujejo tako možnost ohranitve knjižnice na Rotovškem trgu kot selitve na drugo lokacijo, o čemer podrobnosti zaenkrat ne razkrivajo. Z odločitvijo se mudi, saj gradbeno dovoljenje za posege na Rotovškem trgu velja le še do julija.

Glede usode skupnostnega prostora Tkalka, potem ko je tamkajšnjim socialnim podjetjem potekla triletna najemna pogodba, ni še nič novega. Na vprašanje STA o tem je direktor mestne uprave Simon Štrancar razkril, da se za te prostore v središču mesta zanima ameriško podjetje, ki naj bi v Mariboru odprlo 250 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Trenutno naj bi tekla pogajanja z ministrstvom za gospodarstvo za subvencijo, vsebinsko pa naj bi se dejavnost omenjenega investitorja povezovala z bližnjo fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).

Po poročanju Radia Maribor gre za podjetje EON Reality s sedežem v Kaliforniji, ki velja za eno vodilnih na področju razvoja navidezne in razširjene resničnosti.

V vsakem primeru bo za organizacije, ki trenutno domujejo v Tkalki, po besedah župana ustrezno poskrbljeno. “Nihče ne bo ostal na cesti,” je zatrdil.
Vir: STA

 

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Bob leta 2017 poveljniku enot Teritorialne obrambe na mejnem prehodu Šentilj
– Tudi Maribor z evropskimi sredstvi v razvoj urbanih inovativnih rešitev
– Mariborski župan sprejel dobitnika medalj za umetnost v Parizu – Na Muti predstavili katalog stalne razstave Kovaškega in gasilskega muzeja
– Vinske brbončice že 11. sezono
– Mariborsko frizerstvo Matjaž ustvarja zgodbe že več generacij

Vsak ponedeljek, sredo in petek ob 18.30 na BK TV.

 

Občina Selnica ob Dravi obvešča vse občanke in občane, da zaradi odjuge velja začasna omejitev tovornega prometa na vseh občinskih in gozdnih cestah na območju občine Selnica ob Dravi. Prepoved velja od 19. januarja 2018 do 26. aprila 2018.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

 

 

Med 12. finalistkami za izbor Zlati kamen 2018 je tudi občina Ruše.

V Občini Ruše so razvoj močno oprli na izobraževanje in šport, kraj pa po navedbah komisije, ki ga je uvrstila med kandidatke za nagrado zlati kamen 2018, ponuja za slovenske razmere eno najboljših kakovosti bivanja. Po mnenju župana Uroša Razpeta je tako predvsem zato, ker so dosegli, da je kraj bolj zaživel.

razpet 2

Občina s površino 61 kvadratnih metrov in okoli 7500 prebivalci leži zahodno od Maribora na desnem bregu Drave in severnem pobočju vzhodnega Pohorja. Zajema sedem večjih naselij s središčem v Rušah, ki so mesto od leta 2006.

Starejši del mesta je nastal ob župnijski cerkvi, kjer je že leta 1187 zrasla osnovna šola, najstarejša kulturna ustanova na Štajerskem. V prejšnjem stoletju je veljalo predvsem za industrijsko središče z močno Tovarno dušika Ruše, na pogorišču katere danes rastejo nova podjetja. Tu imata med drugim obrata multinacionalki Messer in Geberit, ki dajeta kruh marsikateremu domačinu.

Medtem ko se je stopnja brezposelnosti v občini leta 2010 gibala okoli 17 odstotkov, so imeli konec lanskega leta po podatkih zavoda za zaposlovanje le še 12 odstotkov brezposelnih. Povprečna mesečna plača je bila leta 2015 v bruto znesku za približno devet odstotkov višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, kažejo izračuni državnega statističnega urada.

Kot izhaja iz obrazložitve uvrstitve med finaliste za nagrado zlati kamen, je nova županska garnitura v občin o prinesla popoln zasuk v razvojni filozofiji. “Če je bila v prejšnjem mandatu v ospredju gradnja infrastrukture, so zdaj na prvem mestu mehki elementi. Na prvem mestu med prioritetami v občini je skrb za izobraževanje. Drugo področje, kjer Ruše močno izstopajo, je razvoj športa in športne infrastrukture. Če dodamo še bogato kulturno življenje, ni presenečenje, da ponujajo Ruše eno najboljših kakovosti življenja pri nas,” so zapisali.

Župan Razpet to šteje kot potrditev ustreznosti usmeritev in dela v občini, saj vidi v projektu zlati kamen priložnost, da občine izmenjajo dobre prakse. Tudi sam opaža, da so z vsebinami po meri mlajših generacij prebivalstva dosegli, da kraj bolj živi in beleži več obiskovalcev. “Z izgradnjo kolesarske steze, ki jo zdaj gradimo do Maribora, bomo še dodatno uspeli dobiti nove ljudi in svežo energijo v kraj,” je dejal.

V prihodnje bi bilo treba po njegovih ocenah še naprej graditi na največjih naravnih dragocenostih občine – Pohorju in Dravi. Obenem si želi, da bi imela občina v rokah več vzvodov za spodbujanje gospodarstva.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Zaradi projekta vodooskrbe zavrelo med občinami Zgornje dravske doline
– Mariborski policisti razjasnili tragični pretep
– Na Ptuju mnogi zgroženi nad bliskovitim posekom katalp
– Mariborski župan priredil ponovoletni sprejem
– Pogodba za gradnjo gasilskega doma Bohova podpisana
– Športni park Tabor bo dobil novo travnato površino
– Nega in skrb za živali je lahko sanjski poklic

Bogata družinska tradicija, ki sega daleč v leto 1919 umešča njihovo zgodbo med uspešnejše v Mariboru. Sodobno opremljeni saloni in pozitivna energija zaposlenih poskrbijo, da se stranke v njih počutijo sproščeno in prijetno. Salone imajo tudi drugod po Sloveniji, med drugim tudi v Ljubljani.

Oglejte si zgodbo Marka, ki je zvest družinski tradiciji frizerstva Matjaž in v tem neizmerno uživa.

Več o frizerstvu: http://markomatjaz.com/

 

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Gradnja Sortirnice po načrtih
– Mariborski župan sprejel ultramaratonca Roberta Kerežija
– med načrti mariborskega zdravstvenega doma tudi dežurni center za otroke
– V Rušah od jutri znova šolska zobna ambulanta
– Mariborčan postavil absolutni rekord v hitrem branju
– V sklopu projekta EnFem o posebnih ženskah na območju bivše skupne države
– Uspešna poslovna zgodba modne kreatorke Tanje Uvera

Na Pobrežju je moderno opremljen salon Figaro, kjer je nega in skrb za živali izrednega pomena. Eva je že od nekdaj želela imeti svoj posel, če pa je delo lahko povezano z živalmi, pa je to sanjski poklic. Njena želja je slediti svetovnim trendom na področju nege, striženja, spa programa, modnega barvanja, oblikovanja frizur hišnim ljubljenčkom. Oglejte si prispevek Poslovnega Maribora.

Za študente se je začelo izpitno obdobje, zato smo v tokratni oddaji V svetu odraslih spregovorili o tem, kako ga čim manj stresno in čim bolj uspešno prebroditi. O podrobnostih smo spregovorili z Moniko Strauss iz ŠOUM-a in Lucijo Dežan, tutorko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. O tem, kako poskrbeti za dobro psihofizično kondicijo pa je nasvete podala Nataša Vidnar iz promocije zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Na Gostili smo tudi predstavnike Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribo, prav tako pa smo izvedeli podrobnosti o delavnici na temo prihodnosti in pomembnih odločitev, ki jo pripravljajo člani Dijaške skupnosti Maribor in KMŠ.

Več v videu:

Občina Muta, ena od petih vključenih v 50 milijonov evrov vreden projekt vodooskrbe v Zgornji Dravski dolini, želi doseči spremembo projekta z vključitvijo hribovskih virov vode, a pri tem ne pristaja na pogoj ostalih občin, da oddajo vloge za spremembo projekta zavaruje z izvršnico. Ostale občine pravijo, da se želijo le zavarovati.

O aktualnem stanju in zapletih pri projektu ureditve sodobne vodooskrbe v petih občinah Zgornje Dravske doline, ki je medtem že skoraj dve leti v polnem teku izvajanja, sta danes na Koroškem potekali dve ločeni novinarski konferenci. Najprej na Občini Muti in nato še na Občini Dravograd, ki je vodilna občina pri tem projektu.

Mirko Vošner, župan Občine Muta

Mirko Vošner, župan Občine Muta

Župan Občine Muta Mirko Vošner je poudaril, da so na občini v dveh letih pripravili vse potrebno, da v projekt vključijo šest hribovskih vodnih virov, od tega je eden in hkrati najmočnejši izvir v sosednji Avstriji, a kmalu priteče na območje občine, za njegovo koriščenje pa so pridobili vsa potrebna dovoljenja.

Občina vključitev hribovskih vodnih virov vidi kot alternativo vodi iz črpališča v bližini reke Drave, hkrati poudarja, da bi z uporabo hribovske oz. gravitacijske vode cena vodooskrbe za končne uporabnike na Muti bila precej nižja, kot če bi uporabljali vodo iz črpališča. Ob tem je vnovič zagotovil, da načrtovane spremembe v njihovi občini ne ogrožajo glavnih ciljev skupnega projekta ter da se s tem naložba ne draži.

Takšni spremembi ostale občine, kot je danes poudarila županja Občine Dravograd Marijana Cigala, ne nasprotujejo, a želijo od Občine Muta zagotovilo, da bo krila posledice morebitnega vračanja sredstev za celotni projekt, če bo to zaradi takšnih sprememb projekta potrebno. Tako so ostale občine s pomočjo pravnikov prišle do rešitve, da naj Občina Muta za zavarovanje izda izvršnico v višini 39,9 milijona evrov, kar je pogoj, da nato občine na pristojno okoljsko ministrstvo oddajo vlogo za spremembo projekta.

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd

S tem pa se na Muti ne strinjajo. Predlog, ki je bil na mizi županov vključenih občin 12. januarja, je župan Vošner označil kot nesprejemljiv in “izsiljevanje brez primere”. Kot je napovedal na današnji novinarski konferenci, bodo vlogo za spremembo projekta prihodnji teden oddali na pristojno ministrstvo mimo vodilne občine Dravograd, ob tem pa Vošner napoveduje tudi odškodninske in kazenske postopke ter da bo občina o vsem obvestila pristojne državne in evropske ustanove.

Vošner je ob tem opozoril še na spremembe v nekaterih drugih občinah, med drugim je vuzeniška občina ukinila vod na območju Sv. Primoža, ki je ocenjen na 1,2 milijona evrov. Kot je danes v Dravogradu pojasnil vodja projekta Marko Verčnik z Občine Dravograd, je sprememb znotraj projekta več, a je med vsemi znanimi spremembami projekta edina, ki terja tudi spremembo celotne vloge, sprememba z vključitvijo vodnega vira iz Avstrije. Tega namreč tudi po prvotnih načrtih v projektu ni bilo.

Marko Verčnik, vodja projekta

Marko Verčnik, vodja projekta

Medtem je projekt vodooskrbe v petih občinah v polnem teku, del gradbenih del je bil opravljen tudi že na območju Občine Muta. Kot je danes povzel Verčnik, je od 40 milijonov evrov, kolikor znaša neto vrednost projekta (50 milijonov je bruto vrednost projekta) opravljenih za 16 milijonov evrov del, pri čemer je izkopanih 50 odstotkov vseh kanalov. Na območju Občine Podvelka so dela že povsem zaključena.

Uradno ime projekta, ki ga sofinancirata država in evropski kohezijski sklad, je Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop. Glavni izvajalec del je podjetje Riko, rok za izvedbo del pa je po podaljšanju zdaj 30. april 2019.
Vir: STA

Spremljamo tudi uspešne poslovne zgodbe v Mariboru. Tokrat smo obiskali Tanjo Uvera, modno oblikovalko v svojem ateljeju na Lentu. Tam nastajajo unikatne pletenine. Pravi, da se ji pletenine zdijo idealne, da se v celoti lahko izrazi, od izdelave do končnega videza. 

Po njenem je oblačilo prva stvar, ki okolici sporoči nekaj o nas. Pove po kakšnih načelih živimo, kaj imamo radi, s čim se ukvarjamo. No več o tem pa Matjaž Kitak.

Dolgo pričakovana celovita prenova mariborskega stadiona Ljudski vrt, domovanja najboljšega slovenskega nogometnega kluba zadnjih let in lanskega udeleženca lige prvakov, se bo po vseh zapletih letos vendarle začela. Mestna občina, lastnica infrastrukture, se bo projekta lotila s pomočjo kluba, ki bo poskrbel za projektno dokumentacijo.

 ljudski vrt

Kot so pojasnili na mariborski občini, projekt celovite prenove, ki zajema delno ureditev pod severno in južno tribuno in popolno obnovo zahodne tribune, teče po planu. Načrtovanih 5,5 milijona evrov je mestni svet zagotovil z oktobrsko spremembo letošnjega proračuna, ob tem so dodali še pol milijona evrov za menjavo travnate površine.

Trenutno se ukvarjajo z izdelavo investicijske in projektne dokumentacije. Mestni svetniki bodo o novelaciji investicijske dokumentacije odločali še na januarski seji, torej predvidoma naslednji četrtek, medtem ko bodo občinski prostorski načrt obravnavali na februarski seji.

Čeprav je eden od razlogov za to, da bo za projektno dokumentacijo poskrbel in plačal klub, tudi v tem, da se bodo s tem izognili postopkom javnega naročanja in s tem pridobili nekaj mesecev, na MOM pojasnjujejo, da je NK Maribor že pred sprejetjem sprememb proračuna pokazal interes za finančno sodelovanje pri njeni pripravi, saj bodo na tak način lahko tudi bolj upoštevane njihove želje.

Za podpis pogodbe z arhitekti, ki bodo pripravili projektno dokumentacije, je tako zadolžen klub, po informacijah na mariborski občini pa se je to že zgodilo. Po sedanjih načrtih izdajo gradbenega dovoljenja pričakujejo do poletja.

Kot pojasnjujejo na občini, bodo z deli najprej, predvidoma pomladi, začeli pod severno in južno tribuno, kjer ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, medtem ko je začetek del na zahodni tribuni odvisen od uspehov mariborskihnogometašev. Če bodo ti še tudi to jesen preživeli v Evropi, se bodo obnove lotili šele po njihovem zaključku, sicer pa že pred tem.

Pod južno tribuno bodo uredili prostore za gostinsko in trgovsko dejavnost, pod severno prostore za nogometne šole NK Maribor, novinarsko središče in prostore za upravljavca stadiona.

Več dela bo s prenovo zahodne tribune, kjer bodo poleg večjega udobja za obiskovalce poskrbeli tudi za sedmo silo. Nov bo tako povezovalni hodnik za novinarje, VIP-goste in funkcionarje, ki bo staro tribuno povezal s severnim in južnim traktom. Povečali bodo število VIP-sedišč in uredili 90 sedišč za komentatorje in 120 za novinarje.

Ob tem bodo postavili sedeže za funkcionalno ovirane osebe in njihove spremljevalce, predvidena je izvedba VIP-lož za pogostitve ter platforma za glavno kamero, ki bo umeščena kot montažna jeklena konstrukcija.

Obnova stadiona, brez katere bi se slovenski prvaki morali za tekme pod okriljem UEFA seliti drugam, je vročo kri povzročila oktobra, ko je mestni svet obravnaval predlog sprememb proračuna. Te so sprejemali v paketu, čemur se je velik del mestnih svetnikov upiral, saj da želi občina na račun stadiona v proračun na silo vnesti še nekatere predloge.

Politična prerekanja so največ hude krvi povzročila med ljubitelji nogometa, ki že dolgo zahtevajo dokončanje prenove stadiona. Za še bolj pregreto ozračje je poskrbel podžupan Saša Pelko, ki je na družbenih omrežjih ustvaril vtis, da opozicija nasprotuje obnovi, zaradi česar so bili deležni celo groženj.

Nekateri člani navijaške skupine Viole so takrat pozivali k protestom pred občino, a je vodstvo Viol sporočilo, da se ograjuje od napovedanega shoda, enako pa so ravnali tudi v nogometnem klubu.
Vir: STA