Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Tam Europe, ki je s pomočjo kitajskega kapitala nastal na pogorišču Tovarne vozil Maribor (TVM), je z današnjim podpisom pogodbe o prevzemu z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) dokončno postal lastnik proizvodnih prostorov v Mariboru, ki jih je imel doslej v najemu. Kupnina, katere višina je še vedno skrivnost, je bila torej nakazana.

FOTO: tam-europe

FOTO: tam-europe

Nakupno pogodbo za kompleks nekdanje TVM v Poslovni coni Tezno je podjetje podpisalo z DUTB maja, potem ko je med dvema prispelima zavezujočima ponudbama ponudilo najvišjo ceno. Koliko je ta znašala, danes niso želeli izdati niti predstavniki Tam Europe niti DUTB. Po dogovoru naj bi bila ta namreč poslovna skrivnost. “Je takšna, da sta z njo zadovoljni obe strani,” je povedal direktor Tam Europe Yu Zhao.

Po njegovih besedah je v tem trenutku najpomembnejše dejstvo, da so pravočasno izpolnili vse svoje obveznosti in tako tudi uradno postali lastnik skupno 36.000 kvadratnih metrov površin, od tega je 22.000 kvadratnih metrov pokritih prostorov, ob tem pa tudi proizvodne opreme, strojev ter drugih naprav za proizvodnjo vozil. Te je družba, prej pod imenom Durabus, najemala od leta 2011, ko je TVM šla v stečaj, in v njih nadaljevala proizvodnjo avtobusov. “Za proizvodno podjetje je zelo pomembno, da ima lastne prostore,” je poudaril direktor.

“Zelo smo veseli, da smo kompleks TVM prodali, kot je bilo zastavljeno. Torej po transparentnem postopku zbiranja zavezujočih ponudb, kjer je podjetje Tam Europe podalo najvišjo ponudbo in s tem postalo kupec kompleksa,” je povedal predstavnik DUTB Boris Vončina.

DUTB je ob objavi vabila za zavezujoče ponudbe informativno izhodiščno ceno postavila pri šestih milijonih evrov. Proizvodni kompleks je kupila julija lani, ko je stečajni upraviteljici TVM Alji Markovič Čas po več neuspelih poskusih le uspelo unovčiti najpomembnejši in zadnji del premoženja nekoč ugledne tovarne za proizvodnjo avtobusov, ki je propadla skupaj z ostalim imperijem Viator&Vektorja poslovneža Zdenka Pavčka.

Čeprav je bilo ves čas bolj ali manj pričakovano, da bi lahko bil edini resni kupec Tam Europe, se ta v stečajnem postopku za nakup ni odločil, DUTB pa je objekte kupila po izklicni ceni 3,5 milijona evrov. Toliko je najemnik ponujal ob prejšnjih neuspešnih poskusih dražbe, na koncu pa ni izkoristil predkupne pravice.

Tam Europe je sicer tudi lani posloval negativno, izguba pa naj bi presegla pet milijonov evrov, potem ko je tudi prodaja z 19 milijonov evrov v letu 2015 lani padla na 14 milijonov evrov. Kot je danes povedal direktor Zhao, se letos kažejo boljši rezultati, zato pričakuje, da bodo leto zaključili pozitivno.

Letos nameravajo izdelati okoli 100 avtobusov in doseči več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Prihodnje leto nameravajo zagnati še serijsko proizvodnjo električnih avtobusov, katerih prototip je trenutno na preizkušnji v Dubaju. Podjetje zaposluje okoli 150 ljudi, ob širitvi proizvodnje pa napoveduje še dodatno zaposlovanje.

Vir: STA

Družba SHS Aviation, lastnik družbe Aerodrom Maribor, je v ponedeljek na pet občin naslovila pobudo za spremembo prostorskega načrta za razvoj letališča Edvarda Rusjana Maribor. Upa namreč, da bodo ustrezni občinski prostorski načrti sprejeti hitreje kot državni in da bodo tako lahko lažje začeli izvajati svoje načrte.

letališče maribor (2)

Kot so včeraj sporočili iz družbe s sedežem v Mariboru, so pobudo naslovili na občine Maribor, Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Miklavž na Dravskem polju in Starše.

Pojasnili so, da imajo skladno s svojim poslovnim načrtom, ki ga je Aerodrom Maribor predložil ministrstvu za infrastrukturo za 15-letno najemno pogodbo, dolgoročno in kratkoročno vizijo razvoja letališča. “Iz dokumentacije je jasno razvidno, da se polni razvoj letališča lahko uresniči le s postopkom spremembe državnega prostorskega načrta (DPN), kratkoročne operacije pa se lahko doseže s spremembami občinskih prostorskih načrtov (OPN),” so navedli.

Izpostavili so, da sprejemanje državnega prostorskega načrta poteka počasneje, kot je kazalo aprila lani. “Na podlagi te dinamike je realno pričakovati, da se sprejem DPN ne bo zgodil pred koncem leta 2020,” ocenjujejo. “Takšna počasna izvedba potrebnega prostorskega načrta ne ustreza poslovnemu načrtu družbe SHS Aviation. To je razlog, zakaj družba hkrati z dolgoročnim načrtom predlaga tudi kratkoročni načrt, ki ga je mogoče izvajati hitreje s sprejetjem sprememb OPN. S sprejetjem sprememb OPN bi SHS Aviation lahko izvedla kratkoročno vizijo razvoja letališča,” so še pojasnili.

S predlogom dveh korakov – kratkoročnega in dolgoročnega izvajanja načrta – bi SHS Aviation po lastnih navedbah lahko izvedla poslovni načrt, ki ga je februarja letos potrdilo ministrstvo za infrastrukturo, ko je bila potrjena ponudba Aerodroma Maribor za 15-letno najemno pogodbo za infrastrukturo mariborskega letališča.

V kratkoročni pobudi predlagajo podaljšanje vzletno-pristajalne steze na 3300 metrov, izgradnjo vozne steze, letalski center za simulacijsko usposabljanje, majhen kompleks hotelskih apartmajev in nekaterih drugih objektov.

V dolgoročni pobudi predlagajo podaljšanje vzletno-pristajalne steze na 3500 metrov, izgradnjo parkirne garaže ter tovornega in logističnega centra. Zraven načrtujejo še območje za letališke storitve, povečanje prostorov za hotelske apartmaje, ureditev nakupovalnega in poslovnega središča, območje za razstave in poslovne pisarne ter drugo potrebno infrastrukturo za razvoj letališča.

“Družba SHS Aviation se zaveda izzivov, s katerimi se bo soočala pri širjenju površin za razvoj letališča, prav tako se zaveda tudi dejstva, da je glavni cilj naložbe države v letališče Edvarda Rusjana Maribor omogočiti razvoj v regiji in razumevanje, da bodo v prihodnosti potrebna dodatna zemljišča,” so dodali.

V naslednjih tednih bodo predstavniki SHS Aviation predstavili vizijo razvoja letališča predstavnikom vseh vključenih občin, vlade, Letalskega centra Maribor in drugim pomembnim deležnikom. “Družba SHS Aviation je prepričana, da predlagani razvojni načrt zelo vpliva na pozitiven gospodarski razvoj, ne samo v občinah, temveč tudi na razvoj celotne regije,” so še zapisali v sporočilu za javnost.

Vir: STA

Nogometaši Maribora se bodo drevi ob 20.15 v Ljudskem vrtu pomerili z Zrinjskim. Gre za povratno tekmo drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov, s prvega dvoboja pred tednom dni v Mostarju imajo Mariborčani po golih Luke Zahoviča in Marcosa Tavaresa prednost 2:1.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Mariborčanom tokratna tekma prinaša veliko. Štajerska ekipa pa se kljub prednosti s prve tekme zaveda, da povratnega dvoboja ne sme jemati zlahka in preveč gledati v prihodnost tekmovanja, ki jim glede na žreb zagotavlja na papirju lažjega nasprotnika in s tem že evropsko jesen.

Vijoličasti želijo danes bolje nadzirati tekmo kot na prvem srečanju, prikazati lep nogomet, po besedah domačega trenerja Darka Milaniča pa morajo biti predvsem mladi igralci lačni zmage, pri tem pa se morajo zanesti tudi na pomoč izkušenj starejših igralcev.

V kadru bosta manjkala Blaž Vrhovec zaradi dveh rumenih kartonov in Damjan Bohar, medtem ko bo Marko Šuler bržkone lahko zaigral.

Ekipa, ki bo po današnjem dvoboju napredovala, se bo v 3. krogu pomerila z islandskim Hafnarfjördurjem, ki je po neodločenem izidu 1:1 na prvi tekmi na drugi v gosteh proti Vikingurju s Ferskih otokov včeraj slavil z 2:0.

Tekma po policijskih merilih velja za dvoboj visokega tveganja, zato bo poostrena tudi varnost. Dogajanje na glavnih zbirnih mestih navijačev bo pod video nadzorom, prav tako bodo možje v modrem na morebitne izgrede prežali iz zraka s helikopterjem. Podatki o številu tujih navijačev so različni, saj naj bi ti v mesto prispeli z lastnim prevozom.

Mariborska občina pa je meščane že pozvala, da se na tekmo odpravijo s tokrat brezplačnim mestnim javnim prevozom, uporabnik bo moral zgolj pokazati veljavno vstopnico, saj bodo tudi mestni redarji poostreno obravnavali napačno parkirana vozila. Ulice okrog stadiona bodo kot po navadi ob velikih tekmah zaprte za promet.

Vir: STA

Med 10. in 16. julijem 2017 so policisti na območju Policijske uprave Maribor izvajali poostrene aktivnosti s poudarkom na ugotavljanju kršitev voznikov enoslednih motornih vozil.

V sklopu teh aktivnosti so kontrolirali 434 voznikov enoslednih motornih vozil in ob tem ugotovili 89 kršitev cestno-prometnih predpisov te kategorije udeležencev cestnega prometa. Zaradi kršitev so 71 kršiteljem izrekli globo, zoper 7 kršiteljev so podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče, 11 kršiteljem pa so izrekli opozorilo. Z namenom preverjanja psihofizičnega stanja so 371 voznikom enoslednih motornih vozil odredili preizkus alkoholiziranosti, enemu pa strokovni pregled za ugotavljanje vožnje pod vplivom alkohola. Ugotovili so, da je 5 voznikov enoslednega motornega vozila vozilo pod vplivom alkohola.

FOTO: policija.si

FOTO: policija.si

Nadzor nad ugotavljanjem kršitev voznikov enoslednih motornih vozil bodo s ciljem doseganja ugodnejših prometno varnostnih razmer na območju Policijske uprave Maribor nadaljevali tudi v prihodnje. Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujejo, naj spoštujejo cestno-prometne predpise, predvsem naj hitrost vožnje prilagodijo razmeram na cesti, prometu in svojim sposobnostim, uporabljajo naj ustrezno zaščitno opremo, na vožnjo pa naj se odpravijo le v ustreznem psihofizičnem stanju.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Zlatih skoraj polovica maturantov GSKŠ Ruše
– V Mariboru po novem posoja elektrilčnih avtov – Avant2Go
– Na Ruški koči je dišalo po Pohorskem piskru
– Poletni tabor za šolarje
– „Tudi to je ustvarjanje“ s Škarjicami
– Svet brez meja upodobili v Vuzenici
– Znan je program za Letni oder Ruše 2017

Včerajšnji sestanek na okoljskem ministrstvu glede umeščanja trase 3. razvojne osi na relaciji Slovenj Gradec-Dravograd-Holmec je po oceni Mladinske iniciative za 3. razvojno os pokazal nove ovire za izgradnjo koroške hitre ceste, so sporočili iz iniciative.

koordinator Mladinske iniciative Aljaž Verhovnik, foto: STA

koordinator Mladinske iniciative Aljaž Verhovnik, foto: STA

Na sestanku, ki je potekal na pobudo Mladinske iniciative, je Aljaž Verhovnik v imenu iniciative izrazil stališče, da je treba s sprejemom državnega prostorskega načrta (DPN) na relaciji Slovenj Gradec-Dravograd nadaljevati tam, kjer je ta leta 2013 po zamrznitvi vlade tudi obstal – vlada bi morala torej sprejeti stališča do pripomb in izvesti nadaljnje postopke za sprejem, so sporočili iz iniciative.

Na odseku DPN Dravograd-Holmec, ki je od leta 2013 prav tako v mirovanju, ni bila sprejeta nobena varianta. Zato je Verhovnik izrazil pričakovanje, da se bo v skladu s podpisanim protokolom do decembra letos sprejela varianta na tej relaciji, na podlagi katere se bo izvedel nov postopek za umeščanje trase. Zaključek umeščanja trase na tem odseku je v skladu s protokolom predviden do leta 2020.

“Pri tem Mladinska iniciativa ne odstopa od stališča, da se mora vse do Holmca zgraditi hitra cesta, saj je tam gospodarsko središče regije. Mogoči so samo pogovori o obliki te ceste, nikakor pa ne pride v poštev, da bi se Korošci zadovoljili z rekonstrukcijo obstoječih cest od Slovenj Gradca proti Holmcu,” pravijo v iniciativi.

Kot pravijo, ne samo da ne bi dobili hitre ceste v osrčje gospodarske točke v Mežiški dolini, ampak bi hitrocestno povezavo izgubila tudi Dravska dolina, poleg tega se ne bi rešilo stanje glede obvoznic okoli Dravograda, Raven na Koroškem in Prevalj, v Slovenj Gradcu, kjer bi se končala štiripasovnica, pa bi nastajali veliki zastoji.

Generalna direktorica direktorata za kopenski promet na ministrstvu za infrastrukturo Darja Kocjan je po navedbah iniciative na sestanku povedala, da je ministrstvo Darsu naročilo izvedbo posebne študijo posodobitve izgradnje odseka 3. razvojne osi na relaciji Slovenj Gradec-Dravograd-Holmec, ki naj bi bila končana decembra 2017. Po navedbah iniciative študija zgolj kot eno od možnosti obravnava nadaljevanje sprejema DPN na točki, kjer je ta leta 2013 obstal.

Iniciativa meni, da bodo v osrčje Koroške prej pridobili hitro cesto, če bodo vztrajali pri nadaljevanju sprejema zamrznjenega DPN na relaciji Slovenj Gradec-Dravograd, medtem ko je za odsek Dravograd-Holmec takšna študija smiselna.

“Pri tem je iniciativa poudarila stališče, da je treba vsaj do Dravograda umestiti štiripasovnico, saj prostor to omogoča. Prav tako so koroške občine z lastnimi sredstvi sofinancirale izdelavo novelacije umeščanja trase 3. razvojne osi na odseku Slovenj Gradec-Holmec, ki ministrstvu omogoča, da lahko pospeši vse postopke za umeščanje trase v prostor,” pravi v iniciativi.

Župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen je po navedbah iniciative podaril, da se je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič s podpisom protokola zavezal k izgradnji hitre ceste, in ne samo rekonstrukcije obstoječe, vse do Holmca. Župan Slovenj Gradca Andrej Čas je pojasnil, da se je lokalna skupnost Slovenj Gradca strinjala z umeščanjem štiripasovnice vse do Dravograda, njegovo osebno stališče pa je, da se naj raje uredi obstoječe ceste v okviru koridorja. Čas je tudi Mladinsko iniciativo pozval, naj se raje zavzema za gradnjo železnice. Župan Prevalj in predsednik odbora za izgradnjo tretje razvojne osi Matic Tasič pa je Časa spomnil, da je Svet koroške regije vedno sprejel enotna stališča, da se hitra cesta gradi vse do Holmca.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je povedala, da doslej od ministrstva za infrastrukturo niso prejeli poziva za nadaljevanje postopka za sprejem DPN na odseku Slovenj Gradec-Holmec.

V iniciativi so po sestanku ocenili, da obstaja realna možnost, da se aktivnosti za sprejem DPN za odsek Slovenj Gradec-Dravograd lahko nadaljujejo. “Ampak bo očitno to morala pokazati spet neka nova študija Darsa,” pravijo in dodajajo, da bo pri tem vsaj iz koroške strani odločilno, kakšno stališče bosta zavzeli občini Slovenj Gradec in Dravograd.

Glede na izražena stališča tako državne kot regionalne strani bo Mladinska iniciativa v kratkem sprejela “nove usmeritve za delovanje”, o katerih bodo obvestili javnost. Iniciativa bo tudi vzpostavila partnersko sodelovanje z novim predsedujočim Sveta koroške regije Alanom Bukovnikom, ki podpira stališča Mladinske iniciative, so še sporočili.

Vir: STA

Festival Maribor bo septembra v štajersko prestolnico znova privabil ljubitelje vrhunske klasične glasbe. Letošnja prireditev bo potekala med 3. in 21. septembrom, program pa bo tokrat zaznamovalo vse, kar si lahko predstavljamo pod pojmom romantike. Izjemni tuji in domači glasbeniki bodo z glasbo napolnili nekaj najlepših mariborskih prizorišč.

festival maribor 2017

Kot so sporočili iz Narodnega doma, se bodo letos na festivalu spoprijeli z eno najbolj obrabljenih razsežnosti pojmovanja klasične glasbe in hkrati zajetnim obdobjem iz evropske umetnosti, katerega glasba še danes zaseda prevladujoč delež na koncertnih repertoarjih – z vsem, kar zajema pojem romantike.

“Vse njene izpeljanke in pomene bomo vzeli resno, tako muzikološke interpretacije kot podpomene in asociacije, ki jih razgrinja v našem vsakdanu, ter tako ustvarili intriganten, večplasten in hkrati komunikativen festivalski program,” je povedala vodja festivala Barbara Švrljuga Hergovich.

Festival bo vključeval velika dela 19. in zgodnjega 20. stoletja, med katera sodijo prispevki Ludwiga van Beethovna, Richarda Wagnerja, našega Antona Lajovca in vse do zadnjega odmeva takšnega načina razmišljanja skozi glasbo, pa tudi dela Arnolda Schönberga oziroma njegove skrajno ekspresivne glasbe iz zgodnjega opusa.

Nanje se bodo navezale velike glasbene ljubezenske zgodbe, izvajalci se ne bodo dotaknili le značilnega romantičnega kulta kontroverznega genialnega posameznika, kot sta bila ne le Beethoven in Wagner, pač pa tudi slavnega junaka detektivskih romanov Sherlocka Holmesa, ki je bil strasten ljubitelj in poznavalec klasične glasbe.

Romantično ljubezen in sanje o begu iz vsakdana je moč najti tudi v glasbi Astorja Piazzolle, ki je eden redkih umetnikov, pri katerih se preproste predstave o romantični, strastni ljubezni povežejo v prepričljiv umetniški presežek.

Za otvoritveni koncert Festivala Maribor se bo v Maribor vrnil Nicolas Altstaedt, ki bo nastopil v dvojni vlogi, kot solist violončelist in dirigent orkestra Haydnove filharmonije. Sledil bo koncert dunajskega četverca Amarcord, ki ga sestavljajo glasbeniki nenavadne muzikalne širine, in nato še komorni večer violinista Petra Matzka in pianista Christiana Schmidta.

V glasbeni svet Sherlocka Holmesa se bodo poglobili mezzosopranistka Nuška Drašček, violinist Žiga Brank, pianist Petar Milić in pripovedovalec Igor Velše.

V središču festivala bosta dva koncerta festivalskega komornega orkestra, prvi bo potekal pod vodstvom Simona Krečiča in s solistko Oksano Pečeny Dolenc na violini, drugi pa s francoskim dirigentom Jean-Philippom Wurtzem in mezzosopranistko Camille Merckx. Ob tem festival letos spet gostuje v Gradcu, in sicer z recitalom violinista Žige Branka in pianista Petra Milića.

Slovesni zaključek festivala bo tudi letos pripadel Simfoničnemu orkestru SNG Maribor, ki se mu bo tokrat pridružil še zbor Opere SNG Maribor. Nastopili bodo pod taktirko italijanskega dirigenta Gianluce Martinenghija ter z mladim pianistom Alexandrom Gadjievom.

Ob tem pa se bo festival spet podal med otroke in omogočil užitek v dobri glasbi celotni družini. Za najmlajše in njihove družine bodo namreč pripravili dva sproščena koncerta, v sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor pa bodo najmlajšim ponudili različne delavnice.

Vir: STA

V Športnem parku Ruše so v soboto priredili prvi tek mamic in otrok.

V soboto, 15. julija ob 17.30, so se zbrali v Športnem parku Ruše, kjer so se po prijavah tudi skupinsko ogreli. Sledil se odhod na  350 metrov oddaljen štart. “Tek je odgovor na tek očkov, ki je v Rušah že tradicionalna športna prireditev. Tudi mamice so želele svoj tek, zato smo jim letos ustregli in postavili temelj za nadalnja srečanja,” je povedal organizator Aleš Trop.

Otroci so se teka lotili zelo resno, zato so se mamice morale potruditi, da so dohajale svoje otroke. Na cilju, v Športnem parku Ruše, so otroki prejeli priznanja, nato pa polizali vsak svoj sladoled. “Obljubili smo si, da se naslednje leto ponovno vidimo,” je dodal Trop.

Foto: Aleš Trop

Foto: Aleš Trop

 

Mariborsko javno podjetje Marprom, ki poleg javnega mestnega prevoza zadnja leta upravlja tudi z žičniškimi napravami na Mariborskem Pohorju, je leto 2016 sklenil z minimalnim dobičkom v višini 10.000 evrov. Podjetje je lani ustvarilo 5,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za dobrega pol milijona evrov več kot leto prej.

Kot je razvidno iz letnega poročila družbe v lasti mariborske občine, so lani na rednih linijskih avtobusnih prevozih zabeležili 3,93 milijona potovanj, kar je 0,85 odstotka manj kot leto prej.

“Vendar nam manjkajo realni podatki za september, saj ob začetku lanske uvedbe integriranih vozovnic sistem beleženja potnikov še ni deloval v celoti, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je število potnikov ostalo vsaj na enaki ravni kot leto prej,” pojasnjujejo v podjetju, ki ga vodi Bernard Majhenič.

Ob tem v Marpromu ugotavljajo, da se razmerje nakupa posameznih vrst vozovnic skozi leta bistveno ne spreminja, tako da se približno polovica njihovih uporabnikov odloča za nakup mesečnih vozovnic, ostali pa raje kupujejo dnevne vozovnice na prodajnih mestih ali pri voznikih.

Družba je lani 2,5 milijona evrov prihodkov ustvarila na račun prodanih vozovnic v mestnem prometu, skoraj 120.000 evrih prihodkov na račun šolskih prevozov, ob tem pa so beležili še nekaj drugih tržnih prihodkov. Pomemben del skoraj štirih milijonov evrov predstavljajo tudi subvencije lokalne skupnosti.

Z upravljanjem krožno-kabinske žičnice na Pohorju so lani ustvarili za skoraj 1,1 milijona evrov prihodkov, z upravljanjem ostalih žičnic in smučišč za slabega 1,5 milijona evrov, kar je pol milijona več kot v letu 2015. Kljub temu so lani na tem delu svojega poslovanja ustvarili skoraj 60.000 evrov izgube, ki pa jih pripisujejo slabši smučarski sezoni 2015/2016, in jih bodo pokrili že s precej boljšo zadnjo sezono.

“V letu 2016 smo na žičniških napravah, ki so obratovale, prepeljali skupaj 1.287.840 smučarjev, a je pri tem treba poudariti, da gre za skupek dveh smučarskih sezon,” so dodali v Marpromu, ki je lani zaposloval 244 ljudi, od tega 144 na avtobusnem delu.

Njihovi vozniki so lani na 21. rednih mestnih in primestnih linijah, nekaterih posebnih linijskih in nelinijskih prevozih skupaj opravili 3,34 milijona kilometrov. Krožno-kabinska žičnica je lani prepeljala 293.876 potnikov, okoli 50.000 več kot leto pred tem.

Marprom je tudi lani posodabljal vozni park, saj so med drugim nabavili pet avtobusov, s katerimi so povprečno starost znižali na sedem let, kar jih uvršča med najmlajše in najsodobnejše v Sloveniji. Ob tem so se selili na območje kompleksa nekdanjega Cestnega podjetja Maribor na Pobrežju, kjer so kupili servisne delavnice s približno 2000 kvadratnimi metri površin in okoli 6000 kvadratnih metrov parkirišč.

Na Mariborskem Pohorju po pridobitvi 15-letne dolgoročne koncesije za upravljanje v naslednjih letih načrtujejo razvoj poletnega turizma in avtomatizacijo zasneževalnega sistema. Na področju mestnega potniškega prometa pa delajo na vpeljavi novih linij in kontinuirano posodabljanje voznega parka. Že letos pričakujejo nova vozila na električni ali vsaj hibridni pogon.

Vir: STA

Nogometaši NK Maribor so na sinočni tekmi 1. kroga Prve lige Telekom Slovenije premagali Aluminij z 1:0 (0:0).

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Državni prvaki so uspešno začeli novo prvenstveno sezono in osvojili uvodne tri točke. Z igro, vsaj v prvem polčasu, niso navdušili, so pa dosegli cilj. Kidričani so v minuli sezoni povzročili veliko preglavic državnim prvakom, saj so v štirih tekmah osvojili kar sedem točk. Tokrat niso bili blizu presenečenju, Mariborčani bili boljši tekmec.

V osmi minuti je Mitja Viler poslal žogo v kazenski prostor, Dejan Petrovič pa je pri posredovanju skoraj zadel lastno mrežo. Žoga je zletela tik čez prečko. Gostje so prvič zapretili v 13. minuti, ko je z roba kazenskega prostora streljal Francesco Tahiraj, a je nameril v vratarja Jasmina Handanovića.

Najlepšo priložnost v prvem polčasu je zapravil Martin Kramarić. V 22. minuti je s sedmih metrov streljal z glavo in zadel levo vratnico. V 34. minuti je s prostega strela poskusil še Valon Ahmedi, njegov udarec z 20 metrov je Luka Janžeković odbil izven kazenskega prostora. Tri minute kasneje je imel Handanović veliko dela. Žiga Škoflek je streljal iz bližine, mariborski vratar pa je s hitro reakcijo žogo odbil v kot.

Z menjavama ob polčasu so domači zaigrali napadalneje in to se jim je hitro obrestovalo. Najprej je v 47. minuti Matej Palčič z desne strani poslal predložek pred gol. Jasmin Mešanović je bližine žogo preusmeril proti golu, toda Janžekovič je uspešno posredoval in žogo z nogo odbil v kot. Kar ni uspelo Mešanoviću, je tri minute zatem Aleksu Pihlerju. Po napaki gostujoče obrambe je do žoge prišel Mešanović, ki je po levi strani stekel v kazenski prostor, tam pred golom našel Pihlerja, ki je brez težav žogo preusmeril v mrežo.

Po tem golu je pobuda Mariborčanov nekoliko usahnila in igra se je večkrat preselila na njihovo polovico. V 65. minuti je Vedran Mesec z roba kazenskega prostora streljal tik mimo leve vratnice. A Maribor je bil nevarnejši. V 73. minuti je Luka Zahović je r roba kazenske prostora zadel prečko, štiri minute kasneje je Kramarić zapravil priložnost za povišanje vodstva. Stekel je kazenski prostor in neovirano streljal, Janžeković pa je žogo odbil.

Kidričani so do konca tekme skušali ustvariti akcijo, ki bi prinesla izenačenje, a pri tem niso bili uspešni.

Mariborčani bodo v prihodnjem krogu gostoval v Kranju, Aluminij pa se bo doma pomeril s Krškim.

Vir: STA

Danes, točno opoldne, se je na Dravi v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Dvorjane pričelo 33. tekmovanje gasilskih reševalnih čolnov.  Že tradicionalno pa so tekmovanje priredili ob t.i. Prazniku mornarice.

mednarodno tekmovanje, mornarica, dvorjane, gasilci, reševanje na dravi (6)

Tekmovanje je najprej zajelo reševanje utopljenca z obročem, temu je sledila izdelava enojne zanke ter spretnostna vožnja, najprej vzvratno med ovirami, nato pa še reševanje utopljenca, ki ga predstavlja plavajoč kos lesa, med polno hitrostjo čolna. “Glede na to, da imamo gasilci čolne, je tudi prav, da se za te izobražujemo. Pa tudi nekaj tekmovalnosti – vmes – ne škodi. Sicer pa je osnovni namen usposabljanje s čolni, ter, da “sprobamo” gasilske veščine tudi na Dravi,” je dejal Maksimiljan Bezjak, poveljnik PGD Dvorjane.

30 društev, ki se je udeležilo tekmovanja, med njimi tudi gasilsko društvo iz Avstrije, so dan namenili tekmovanju, urjenju in pridobivanju znanja v dobri meri pa tudi druženju. Po končanem tekmovanju bo sledila veselica z ansamblom Nova pot, s katero bodo tudi obeležili Praznik mornarice.

Na podravski avtocesti med priključkom Hajdina in razcepom Draženci je nastal štirikilometrski zastoj, ki se nadaljuje po glavni cesti mimo Podlehnika do mejnega prehoda Gruškovje.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Po podatkih policije vozniki osebnih avtomobilov pri izstopu iz države na mejnem prehodu Gruškovje čakajo uro in pol, na mejnem prehodu Dragonja eno uro, na mejnem prehodu Sečovlje 50 minut, na mejnem prehodu Starod 40 minut in na mejnem prehodu Zgornji Leskovec pol ure. Pri vstopu v državo je čakalna doba za osebna vozila na mejnih prehodih Dragonja, Sečovlje in Starod pol ure.

Vir: STA

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes obiskal trenutno največje gradbišče v Mariboru – križišče Tržaške, Ptujske in Ceste proletarskih brigad. Na ogled ga je pospremil tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Ugotovila sta, da dela potekajo v skladu z načrti in, da zaprtje križišča sicer ovira promet, a ne povzroča pretiranih težav.

Stanje vozišča je bilo obupno. Tudi ta del, ki še čaka potem na nadaljevanje, je v zelo slabem stanju, ampak v preteklosti je bilo žal teh sredstev premalo, da bi se vse te potrebe lahko oskrbele“, je po ogledu gradbišča povedal minister Gašperšič. Tako je potrdil, da se je Mariborčanom čakanje na obnovo enega najbolj prometno obremenjenih križišč resnično dolgo vleklo. Pojasnil je, da so po letu 2015 vendarle uspeli ponovno vzpostaviti dinamiko vlaganj. “Sredstva so se približala temu, kar je treba potem ohranjat na neki stalni ravni,” je obljubil minister. Več v videu.

Začetek pomeni tudi nadaljevanje
Da so se o obnovi tega križišča že dolgo časa pogovarjali in dogovarjali z državo, je tudi na današnjem obisku poudaril župan Fištravec, zato je gradbišče pravzaprav korak v smeri napredka. “Ko so se resursi zagotovili, so investicije krenile“, je dejal. Spomnil je, da so mestni svetniki na zadnji seji t.i. podaljšek Tržaške izločili iz nabora občinskih cest, s čimer se bi lahko zagotovila še druga faza obnavljanja. “20. bo na vladi, da bo vlada sprejela to v nabor državnih cest,” je dejal. Več v videu.

Dela potekajo po načrtih
Ne samo minister in župan, temveč tudi vodja gradbišča Branko Reich iz podjetja Strabag je zagotovil, da dela potekajo v skladu s predvidenimi načrti. Po dveh tednih zaenkrat vse kaže, da bo križišče končano do sredine avgusta. “Odstranili smo stari asfalt, staro cementno stabilizacijo in robnike, zamenjali smo robnike in na novo nasipali ter utrdili tampon. Kot ste videli spodaj, pa izvajamo asfalte“, je opisal do sedaj opravljena dela. Trenutno je na gradbišču približno 15 ljudi, ki določena dela opravljajo ročno, pri večini pa uporabljajo bagerje, valjerje in ostalo strojno mehanizacijo. Z obnovo naj bi končali 18. avgusta.

Danes je Zavetišče za živali Maribor s strani Lekarn Maribor in podjetja Krka d. d., prejelo donacijo zaščitnih sredstev proti notranjim in zunanjim zajedalcem za živali. Donacijo, ki v zavetišču pride zelo prav, še posebej v teh časih, je predal predstavnik Lekarn Maribor Matjaž Tuš, prevzel pa jo je direktor Snage Cveto Žalik.

Donacije Zavetišče Maribor-4

“Donacije nam vsekakor pridejo zelo prav zaradi tega, ker smo dnevno soočeni z večjim številom tako psov kot mačk in morebiti tudi kakšnih drugih živali, ki jih sprejmemo. Tako, da so zelo dobrodošle tako v obliki zdravil, tako kot so danes donirale mariborske lekarne skupaj s svojim partnerjem, podjetjem Krka kakor tudi tudi seveda v obliki drugih materialnih dobrin, kot so npr. mokra hrana in briketi, različne odeje, ampak ne takšne, ki jih lahko psi razdrejo in potem povzročijo v boksih razdejanje, seveda prav pride sedaj v teh poletnih dneh tudi mačji pesek, ker smo soočeni z večjim številom izgubljenih oz. zavrženih muc,” je dejala Petra Hercog, vodja odnosov z javnostjo mariborskega zavetišča. Kot prostovoljec lahko pomaga vsak, ali pri čiščenju ali pa tako da živali posvojijo. “V kolikor jim njihov način življenja in pa čas to ne dopuščata pa smo veseli, če nas obiščejo v smislu pomoči s sprehodi, mi imamo dnevno organizirano sprehajanje zavetiških psov, kar pomeni, da vsem psom, ki so tukaj nudimo dnevni kakovostni sprehod,” še dodaja Hercogova.

Donacije Zavetišče Maribor-2

“Vsekakor smo se za to donacijo odločili s preprostega razloga, potrebe obstajajo, gojimo tudi ustrezen odnos do živali, odnos do ljudi in odnos do živali se nekako dopolnjujeta, če ni enega tudi težko govorimo o neki odgovornosti do drugega. Predvsem pa smo se odločili za to donacijo iz preprostega razloga, saj vidimo napore vseh teh ljudi, ki popravljajo napake tistih, ki tega čuta za odgovornost nimajo in kot sem rekel, bi bili zelo veseli, če bi bilo teh potreb čim manj in takšnih inštitucij, ki bi to potrebovale,” je povedal Tuš in dodal, da se bodo tudi v prihodnje trudili pomagati zavetišču po najboljših močeh.

Mariborska občina se je v skladu s svojo celostno prometno strategijo priključila projektu souporabe električnih vozil – Avant2Go, ki ga izvaja podjetje Avant Car. Kot je ob predstavitvi projekta povedal podžupan Saša Pelko, želijo z njim zmanjšati število lastniških vozil in tako prispevati k boljši kakovosti zraka, zmanjševanju gneče, hrupa in škodljivih izpustov v mestu.

Podrobnosti v videu:

Ustavno sodišče je soglasno zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot je razvidno iz odločbe ustavnega sodišča, so pobudo zavrgli z obrazložitvijo, da pobudniki ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa.

Magna Steyr. Vir: magna.com

Magna Steyr. Vir: magna.com

Gre za pobudo o ustavnosti t.i. Magninega zakona, ki sta jo konec maja v imenu treh kmetov, Sandija Fingušta, Zlatka Lešnika in Rada Lobnika ter urednika spletnega portala Požareport Bojana Požarja vložila odvetnika Franci Matoz in Ana Rugelj. V njej sta izpodbijala 8. in 11. člen zakona, ki naj bi bila v neskladju z več členi ustave.

V 11. členu je med drugim predvidena razlastitev lastnikov zemljišč v primeru neuspešnega dogovora o prodaji nepremičnin na območju, kjer naj bi stala bodoča Magnina tovarna.

Kot je ugotovilo ustavno sodišče, izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno, saj 8. člen ureja pogoje za izdajo sklepa vlade, s katerim ta ugotovi izpolnjevanje pogojev za strateško investicijo na razvojnem območju, v 11. členu pa so urejene posebnosti razlastitvenega postopka.

Pobudnikom bo v primeru razlastitvenega postopka izdana odločba o razlastitvi, zoper katero se lahko lastniki pritožijo ali sprožijo upravni spor. V takih primerih pa je mogoče ustavno pobudo vložiti šele po izčrpanju vseh drugih pravnih sredstev, medtem ko zgolj možnost, da bo izpodbijana določba v prihodnosti uporabljena kot pravna podlaga za razlastitev nepremičnin pobudnikov, za izkaz pravnega interesa ne zadostuje.

Očitke o morebitni protiustavnosti izpodbijanih določb bodo tako pobudniki lahko uveljavljali v razlastitvenem postopku, če bo ta uveden, so še dodali ustavni sodniki.

Požar je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča dejal, da se je “ustavno sodišče odločilo, kot se je”, sam pa to odločitev spoštuje, kot spoštuje pravno državo. Tematika sicer še ni izčrpana, če bo prišlo do razlastitve posameznikov, bodo ti potem dalje iskali svojo pravico. Požar meni, da je njegova vloga v tem postopku sicer končana, sam se je tega lotil kot novinar in občan, zato je kmetom pomagal s pravnikom in logistiko. “Strinjal sem se namreč z njihovimi vsebinskimi razlogi,” je pojasnil.

Po njegovih informacijah je bilo sicer ogromno pritiskov na ustavno sodišče, kar je tudi pričakoval. Čudi ga, da je zadevo v obravnavo dobila sodnica poročevalka, ki je doma iz vpletenega okolja, iz Murske Sobote. “Me pa veseli, da v pravnem smislu primer obstaja, saj je bil zavržen, ker nismo izkoristili vseh pravnih možnosti,” je dejal.

Medtem pa je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek izpostavil, da se na ministrstvu od samega začetka trudijo, da členov zakona, ki urejajo razlastitev, dejansko ne bi uporabili, temveč bi z vsemi lastniki sprejeli sporazumni dogovor.

“Verjamem, da nam bo to uspelo in se bo lahko projekt nadaljeval po zastavljeni poti, brez uporabe razlastitve,” je pospremil današnjo odločitev ustavnega sodišča.

Državni zbor je omenjeni zakon potrdil decembra lani. Ključen del so določbe o pridobivanju zemljišč, po katerih je ob nezmožnosti dogovora predvidena razlastitev lastnikov zemljišč. Za investicijo Magne Steyr na tem območju je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude. Ta naj bi v prvi fazi zgradil lakirnico za avtomobilske karoserije in na podlagi skoraj 147 milijonov evrov vredne investicije sprva zaposlil 404 ljudi.

Magna medtem še vedno čaka na okoljevarstveno soglasje, ki je podlaga za gradbeno dovoljenje, medtem ko je občina Hoče-Slivnica dogovore z lastniki zemljišč že dosegla. Tudi z Radom Lobnikom, ki je najbolj glasno opozarjal na svoje težave, nato pa vendarle soglašal s 7,5 hektarja nadomestnega zemljišča v občini Rače.

Vir: STA

Naravni kamniti amfiteater Pod goroj letos obeležuje 85 let kulturnih dogodkov. S programom Letnega odra pričnejo 18. avgusta. Direktor Centra za mlade (CEZAM) Ruše, Tomi Prosnik pravi, da bo tudi letos polno doživetij, novosti in znanih imen.

Več v videu:

Pri Ruški koči na Arehu je dišalo po Pohorskem piskru. Letos ga je kuhalo 17 ekip raznovrstnih društev in organizacij iz (pod)pohorskih krajev. Člane strokovne komisije so najbolj prepričali kuharji s Tinja, program 14. prireditve Igramo in kuhamo na Ruški koči pa je spremljalo več tisoč obiskovalcev.

Več v videu:

Še preden se je za večino ljudi pričel delovni dan, so bili prostovoljni gasilci že na nogah. Gorelo je v industrijski coni v Rušah.
20170713_045509
Kot je razvidno iz objave na spletnem portalu Uprave za zaščito in reševanje URSZR (SPIN), so ob 4.15 v podjetju na Tovarniški cesti v Rušah zaradi izbruha taline iz peči zagoreli kabli in gumijaste cevi. Posredovali so gasilci PGD Ruše, Smolnik in Bistrica ob Dravi, ki so požar pogasili.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Mariborski mestni svetniki podprli projekt novega odra na Dravi
– David Adam iz Magne na obisku v Mariboru: „Smo dober sosed.“

– Vzpon na Pernice in pohod veteranov za zaključek občinskega praznika na Muti
– QLsivka
– 10. srečanje ljudskih godcev in pevcev v Hotinji vasi
– Ročnodelke razstavljale na Smolniku
– Dan športa v Hočah

Direktorski položaj v družbi Aerodromu Maribor, najemniku mariborskega letališča, je od Ladimirja Broliha prevzel Nizozemec Carl Runge. Kot so sporočili iz družbe SHS Aviation, bo letališče vodil v kombinaciji s svojimi odgovornostmi v njihovi letalski družbi.

V družbi SHS Aviation, ki je lastnica Aerodroma Maribor, niso pojasnili ali bo drugi direktor Boris Bobek, s katerim si je Brolih delil direktorsko funkcijo, ostal na položaju. So pa povedali, da bo Brolih še naprej deloval pod njihovim okriljem, in sicer na področju nadaljnjega razvoja mariborskega letališča. Ob tem so poudarili, da cenijo Brolihovo dosedanje delo in podporo ob nemotenem prenosu lastništva iz Delavske hranilnice na SHS Aviation.

letalisce-maribor

Novi direktor Runge, sicer tesen sodelavec Harma Jana Prinsa, znanega iz letališke in še nekaterih drugih poslovnih zgodb v Mariboru, bo odgovoren za vodenje in delovanje letališča, vključno z varnostjo na letališču, varovanjem, upravljanjem objektov, trženjem in razvojem podjetja, storitvami potnikom, zagotavljanjem kakovosti in skladnostjo z zakonskimi predpisi. Kot poudarjajo v SHS Aviation, ima Runge bogate izkušnje v letalski in turistični panogi, ki jih je pridobil s tridesetletnim delovanjem na številnih vodstvenih položajih v letalskih družbah in pri organizatorjih potovanj, kot so Martinair, TUI FLY, Sunair in TUI potovanja. Po njihovem mnenju nova imenovanja in prilagoditve v strukturi kažejo na odločenost družbe, da bo mariborsko letališče zagotavljalo kakovostne letališke storitve, pri čemer bo poudarek na naložbah v infrastrukturo in razvoj trga, ki bodo zagotavljale ustrezno prihodnost letališča.
Vir: STA

Učenke Osnovne šole Janka Glazerja Ruše so se nedavno vrnile z gostovanja na 51. Mednarodnih otroških igrah (International children’s games), ki so jih letos gostili v Kaunasu (v Litvi). V konkurenci več kot 1700 mladih športnikov (do 15 let) so si nogometašice priborile bron.

Vir: www.glazer.si

Medalja. Vir: www.glazer.si

Deklice, ki so igrale nogomet, so zasedle tretje mesto. V predtekmovanju so bile v skupini zmagovalke, potem so v polfinalni tekmi izgubile proti ekipi iz Szombathelyja z 2:1, v tekmi za tretje mesto pa so premagale ekipo Jeruzalema z rezultatom 2:1 in tako osvojile bronasto kolajno“, je s ponosom razlagal od navijanja hripav Ladislav Pepelnik, ravnatelj OŠ Janka Glazerja Ruše. V Litvi so gostovali osnovnošolski otroci iz osmih slovenskih mest, skupno pa iz 90 mest 57 držav vseh kontinentov.

Vir: www.glazer.si

Vir: www.glazer.si

Izjemna kombinacija 7
Pia in Tia Ciganović, Kim Juršnik, Sara Adam, Reneja Ratenej, Urška Težak in Lana Šotner so dekleta, ki so presegle pričakovanja. “Lahko bi se kosale z dečki iste starosti,” je ocenil Pepelnik, ki je bil vodja ekipe, sicer pa je Rušanom znan tudi kot dolgoletni ljubitelj nogometa (NK Pohorje). Glavne nosilke izbrane, šolske nogometne ekipe trenirajo pri Ženskem nogometnem klubu Maribor, dve od sedmih deklet pa trenirata v šoli in sta očitno izkazali naravni talent. “Tekme so bile zelo stresne, kajti v predtekmovanju smo proti ekipi iz Izraela izgubljali 3:0, pa smo potem uspeli izenačiti na 3:3. Prav tako je bilo napeto proti ekipi Jeruzalema v predtekmovanju, kjer smo prav tako igrali 3:3. Smo pa potem ekipo domačink iz Litve premagali s 6:0, kar je tudi pomenilo prvo mesto v skupini. Igral se je res odličen nogomet. Jaz sem bil presenečen, da imajo deklice toliko tehničnega in taktičnega znanja“, je dodal Pepelnik. Naslednje, 52. Mednarodne otroške igre bodo prihodnje leto v Jeruzalemu in zagotovo bodo sodelovale tudi ekipe iz ruške osnovne šole.

podelitev medalje, os ruse

Vir: www.glazer.si

 

V oddajo Poslovni Maribor tokrat prinašamo pogovor o tem, kako je tehnologija vplivala na medijske in foto podjetnike območne obrtne zbornice Maribor.
Obiskali pa smo tudi različna uspešna podjetja. Vabljeni k ogledu!

poslovni Maribor 2017

Kakšna dva tedna sem se učila“, “je kar nekaj odrekanj“, “bom rekel, da je odvisno tudi od tega koliko te kaj zanima, mene je pač farmacija vedno mikala“, so povedali zlati maturantje Gimnazije in srednje kemijske šole (GSKŠ) Ruše. Na posebnem sprejemu jim je včeraj čestitala tudi podžupanja Občine Ruše Zdenka Steblovnik Župan.

zlati maturantje gsks (4)

Splošno maturo na GSKŠ Ruše je uspešno opravilo 21 od 22 dijakov, kolikor jih je k maturi pristopilo v spomladanskem roku. 10 od teh, kar je skoraj polovica, je bilo zlatih maturantov. Uspeh je bil 98,6 odstoten. Na sprejemu v Hotelu Veter je podžupanja Steblovnik Župan maturantom zaželela, da bi v življenju še naprej stremeli k odličnosti. Nagovoril pa jih je tudi novoizvoljeni ravnatelj GSKŠ Ruše Samo Robič, ki je med drugim poudaril, da so bili oni tisti, ki so skupaj z učitelji vsa štiri leta skrbeli za kakovost in ugled šole.

Danes je 17 ekip raznovrstnih društev in organizacij iz (pod)pohorskih krajev tradicionalno kuhalo Pohorski pisker na Arehu. Kot so nam zaupali, je bilo v kotlih veliko zelišč in mesa: “To je vse danes zjutraj na Pohorju pokošeno“, “vsak ga kuha po svoje, ampak morata pa bit noter pohorska krava in goba“.

Sončna sobota, avtohtoni recepti in domača, narodno-zabavna glasba so očitno pravi recept za sproščeno in zabavno druženje na že 14. prireditvi Igramo in kuhamo na Ruški koči. Ob 9h zjutraj so ekipe pričele s pripravo ognja, sekljanjem zelišč, rezanjem mesa… Čez dobre tri ure so vseh 17 vzorcev strokovno pregledali člani komisije, obiskovalci pa so dočakali pričetek prodaje porcij tradicionalne jedi: “Odličen je“, “vse je noter, kar mora bit”, “pa ne samo pisker, vzdušje je super, vreme je ta pravo, muzika, družba, to je to.

pohorski pisker, areh 2017 (17)

Organizator Maksimiljan Klančnik (prvi mož Ruške koče) je bil z odzivi in številčnostjo obiska izredno zadovoljen. “Vsako leto si mislim, da je bilo dovolj, potem pa vidim vso to dogajanje in prijatelji mi prigovarjajo, tako da bomo še delali naprej. To je ena taka tradicija in naj ostane,” je dejal.

Popoldne rezervirano za harmonikarje
Po okrepčilu, s katerim sledijo reku, da prazna vreča ne stoji pokonci, bo v sklopu tradicionalne prireditve na programu še tekmovanje v igranju diatonične harmonike v šestih jakostnih skupinah. Za zabavo pa so harmoniko tudi med kuhanjem raztegnili “pomočniki” (člani ekip) in glasbeniki ansamblov, ki so se vrstili na odru. Med odmori pa so ga z veseljem odstopili tudi znani teti Tončki.

Mariborsko letališče še vedno čaka na napovedani razcvet s strani svojih novih lastnikov, medtem pa na njem skoraj ni prometa. Kljub načrtovanim 375.000 potnikom v letu 2017, so jih do konca junija na letališču zabeležili le nekaj več kot 1400. Zaradi lastniških sprememb je Maribor v tem poletju ostal še brez tradicionalnih agencijskih čarterjev.

 letalisce-maribor

V zadnjih letih so na Aerodromu Maribor najboljšo statistiko zabeležili leta 2015, ko so prepeljali več kot 23.000 potnikov, že lani je številka upadla na manj kot 8000, letošnja statistika pa bo, če se ne bodo kmalu uresničile obljube azijskih vlagateljev, še bolj mizerna. Največ potnikov je sicer zadnja leta bilo po zaslugi poletnih čarterskih letov turističnih agencij.

Vendar so zaradi prodajnih in vseh ostalih postopkov na mariborskem letališču letos pozabili na dogovore s turističnimi agencijami, ki so iz Maribora večinoma letele na grške otoke in turško obalo. Med slednjimi sta zadnja leta prednjačili zlasti Intelekta in Relax, letela sta tudi Palma in Kompas, skupaj pa so poskrbeli za nekaj tisoč potnikov predvsem iz severovzhodnega dela Slovenije.

Da letos ne bo rednih čarterskih poletov iz mariborskega letališča, ker se je letališče v času, ko organizatorji potovanj planirajo svoje aktivnosti za v naprej, to nahajalo v procesu prodaje oziroma snovanju nove poslovne strategije, je potrdil tudi direktor Intelekte Boris Farkaš in dodal, da se tudi sami že 28 let trudijo oživeti mariborsko letališče.

Prekmurska turistična agencija je doslej iz Maribora prepeljala daleč največ potnikov, kot je dejal Farkaš, pa so bili najbolj popularni redni poletni čarterski poleti na črnomorsko obalo, v Romunijo, Tunizijo, Turčijo, na Malto ter na grške otoke Kos, Rodos in Krf.

“Seveda bi tudi v prihodnje z veseljem vključili Maribor v mrežo naših poletnih čarterskih poletov, a je to glede na velikost mesta in njegovo kupno moč mogoče le z veliko mero patriotizma Štajercev, Korošcev, Pomurcev in ostalih, za katere je mariborsko letališče najbližje okno v svet,” je dejal Farkaš.

Tudi v Relaxu so potrdili, da jih čarterski aranžmaji iz Maribora še kako zanimajo, a ker takšni dogovori ponavadi potekajo leto dni vnaprej, v tej sezoni tega ni bilo mogoče izvesti zaradi sprememb v lastništvu letališča. Predstavnik agencije Jože Režonja je prepričan, da bodo naslednje leto lete znova obudili.

“Z odzivom potnikov na letenje iz Maribora smo bili vselej zadovoljni. Pred leti smo pošiljali tudi po dve letali tedensko na bolgarsko obalo, pozneje je bila popularna Tunizija in grški otoki. Zagotovo je šlo za nekaj tisoč gostov, ki so bili veseli, da so lahko leteli z njim najbližjega letališča,” je dejal Režonja.

Kot je dejal, upajo, da se bodo stvari v Mariboru dokončno uredile, zato bodo že naslednji teden začeli pogovore za naslednjo sezono. Ta teden so namreč obiskali turistično borzo v Kölnu, kjer so se s partnerji že dogovarjali za naprej. Veliko je zanimanja zlasti za Sredozemlje, tudi za Turčijo, vse bolj popularna je tudi Črna gora, kamor trenutno z Brnika letijo trikrat tedensko.

O tem, zakaj se Aerodromu Maribor letos ni uspelo dogovoriti s turističnimi agencijami, je želela tudi pojasnila iz omenjene družbe, a kljub dvakratnemu povpraševanju ni bilo odziva niti od enega od obeh direktorjev, Ladimirja Broliha in Borisa Bobka, niti od njihove službe za marketing.

Verjetno gre razloge za to poiskati tudi v tem, da v omenjeni družbi, ki je od nedavnega v lasti z azijskim kapitalom podprte družbe SHS Aviation, prihaja tudi do menjav v vodenju. Kot je v petek pisal Večer, naj bi se Brolih poslovil z vrha podjetja, v katerega je prišel leta 2015 na predlog takratnih lastnikov Delavske hranilnice. Na čelo Aerodroma naj bi iz SHS Aviation prišel Carl Runge, takrat pa se bo verjetno moral posloviti tudi drugi sedanji direktor Bobek.

Vir: STA

Avditorij Lutkovnega gledališča Maribor bo letošnje poletje prizorišče letnega kina Minoriti ob reki Dravi. Projekcije v organizaciji Društva za razvoj filmske kulture bodo potekale vsako sredo in soboto od 8. julija do 26. avgusta, obiskovalcem pa bo ob spremljanju filmske umetnosti na voljo tudi gostinska ponudba.

 avditorij, minoriti, lgm

Tokratni letni kino bo potekal v sodelovanju treh partnerjev – Društva za razvoj filmske kulture, Maribor v povezavi z GT22, ki iz tradicije Kina Udarnik zavzemanja za vzpostavitev mestnega kina skrbita za negovanje tradicije in selekcijo programa, Lutkovnega gledališče Maribor, ki bo ponudil lokacijo avditorija na Minoritih, ter podjetja MariBox, ki projekt tehnično podpira s projekcijsko tehnologijo.

Kot obljubljajo organizatorji, bo filmski program tako kot Drava v znamenju toka, predvsem toka glasbe, zgodovine, gibljivih slik in (pre)toka med filmskimi žanri, zvrstmi, obdobji ter kontinenti.

Prva polovica programa bo v znamenju glasbe in glasbene zgodovine, saj bodo z glasbeno-filmskimi presežki preteklega leta približali nekatere izmed ključnih glasbenih in popkulturnih fenomenov našega časa – od Milesa Davisa, ki bo premierno prikazan v Mariboru, do Amy Winehouse, Beatlesov in Laibachov.

Pospremili jih bodo vrhunci angleško govoreče neodvisne produkcije, ki jim je skupna predvsem močna družbeno-socialna nota, med drugim humorna in pretresljiva družinska drama Kapitan Fantastični, nadaljevanje kultne otoške grenko-sladke komedije o avanturah in tegobah štirih škotskih odvisnikov od heroina Trainspotting T2, z zlato palmo in številnimi drugimi festivalskimi priznanji ovenčano kritiko moreče britanske birokracije Jaz, Daniel Blake in po mnenju mnogih najbolje zaigrano dramo leta Manchester by the Sea.

Piko na i v mescu juliju bo postavila prva predpremiera letošnjega letnega kina, to je francoska pustolovska biografija Odiseja o življenju in delu pionirja, inovatorja, raziskovalca in filmarja Jacquesa-Yvesa Cousteauja.

V drugi polovici poletja bo gledalce tok peljal med presežke različnih filmskih žanrov, zvrsti, obdobij in kontinentov. Odprla ga bo druga predpremiera, in sicer novega filma balkanskega filmskega mojstra Emirja Kusturice Na mlečni poti z Monico Bellucci ter režiserjem v glavni vlogi.

Prvič bodo v Mariboru prikazali tudi enega najbolj odmevnih in občudovanih azijskih filmov leta, skrivnostno kostumsko dramo Služkinja korejskega režiserja Chan-wook Parka. Na programu bo tudi najboljši film lanskega leta po mnenju evropskih kritikov ter evropske filmske akademije Toni Erdmann.

Žanrsko bosta program zaokrožili animirana mojstrovina Rdeča želva nizozemskega režiserja Michaela Dudoka de Wita in japonske produkcije studia Ghibli, ter za potešitev kinotečnih skomin digitalizirana slovenska klasika Dolina miru. Na programu bo tudi film, ki je dobil oskarja za najboljši film, glavno moško vlogo in scenarij – Mesečina.

Organizatorji bodo program celovečercev dopolnili s predfilmi, s katerimi bodo širšemu občinstvu predstavili raznolike mariborske filmske festivale, ki skrbijo za filmsko ponudbo v mestu in širše v Sloveniji.

Vir: STA

Polona Hercog se je uvrstila v tretji krog Wimbledona. Sedaj jo čaka tekma z Svetlano Kuznetsovo, ki je 8. igralka sveta.

Vir: polonahercog.com

Vir: polonahercog.com

“Mislim, da je preboj v tretji krog Wimbledona velik uspeh po vseh stvareh, ki so se mi dogajale, po vseh poškodbah in operaciji. Tudi prebiti se na grand slam skozi kvalifikacije je zelo zahtevno. Tako, da sem s tem rezultatom zelo zadovljna in ponosna na sebe. Ampak stvari, ki sem jih dosegla so za mano, sedaj je treba iti naprej. Trenutno sem zelo motivirana. Tisti čas, ko nisem mogla trenirati, mi je dal misliti, kako bi bilo, če tenisa več ne bi mogla igrati. In vsekakor, ti te stvari dajo ponovn zagon. Utrujenost do neke mere je prisotna, to je nekaj normalnega. Mislim, da so tudi ostale igralke utrujene, saj je igranje na travi fizično zelo zahtevno. Pri meni je bolj prisotna ta pozitivna evforija z rezultati, zadovoljstvo na terenu, tako da se potem te stvari izničijo. V naslednjem krogu me čaka zelo izkušena igralka, Svetlana Kuznetsova. Najin edini dvoboj je dobila ona, ampak sedaj je situacija drugačna. Igra se na grand slamu,  na travi. Za mano je veliko tekem, mislim, da se lahko tukaj marsikaj zgodi. Jaz grem v tekmo z veseljem, z zagnanostjo, seveda bom grizla za vsako točko. Upam, da bom lahko prikazala svojo najboljšo igro.” je povedala Hercogova.

 

Odprta kuhna se bo s svojo kulinarično karavano v soboto, 29. julija, prvič ustavila tudi na Ptuju. Med 11. in 21. uro se bodo obiskovalci na Mestnem trgu lahko odpravili na gurmanski sprehod, pohod ali kar maraton med stojnicami in okušali dobrote iz različnih slovenskih pokrajin in mnoštva svetovnih kuhinj.

OK3

Foto: Odprta Kuhna

»Predstavljajte si kulinarični izlet okrog sveta. Ko zakorakate med stojnice Odprte kuhne, z ene strani zadiši po domačem šmornu, na drugi pa v zrak švignejo plameni iz azijskega voka; na eni stojnici vas vabi prekmurski bograč, z druge diši po eksotičnih arabskih začimbah, pri naslednji pa se na žaru pečejo sočni burgerji. Bolj okusno preprosto ne more biti,« opiše direktor Lior Kochavy in doda: »Povabila na Ptuj smo se zelo razveselili, saj na tem koncu doslej še nismo bili prisotni. Odločitev za gostovanje je prišla spontano in hitro, pa vendar premišljeno, saj obiskovalcem vedno želimo ponuditi kar najboljšo izkušnjo. Prepričan sem, da nam bo v najstarejšem mestu v Sloveniji to odlično uspelo ter da bo Odprta kuhna v tako lepem in slikovitem mestu res nekaj posebnega. Zato verjamem, da bo dogodek na Ptuj pritegnil obiskovalce s celotne Štajerske.«

Foto: odprta kuhna

Foto: Odprta Kuhna

Niti dve jedi nista enaki

Pri kakovosti ponudbe organizatorji že vse od začetka pred petimi leti ne odstopajo od svoje izvirne vizije, da obiskovalcem Odprte kuhne ponudijo raznolike, sveže in kakovostne jedi, ki jih dopolnjuje resnično bogata ponudba vin, koktajlov, piva in drugih pijač. Tako na Odprti kuhni ne boste našli niti dveh enakih jedi. Če bo en ponudnik stregel fuže s tartufi, jih ne bo nihče drug. Če bo en ponudnik pekel burgerje iz angus govedine, jih bo drug ponudnik napolnil s cufano svinjino.

»Ponudnike za Odprto kuhno izbiramo zelo skrbno in z njimi predano gradimo prijateljske odnose, ki so pomemben element vzdušja in ponudbe na dogodku. Lepoto gostovanj Odprte kuhne vidim prav v tem, da ima odličen gostinec z enega konca države možnost svoje jedi predstaviti tudi drugje po Sloveniji, ne le v svojem lokalnem okolju,« je poudarila Alma Kochavy, vodja projekta.

Na Odprti kuhni je tako priložnost za predstavitev najširši javnosti dobilo že krepko več kot 150 različnih ponudnikov, ki so v zadnjih petih letih od začetka projekta pripravili že več kot tisoč različnih jedi, obiskovalci pa imajo na dogodkih vedno znova možnost, da za zmerno ceno poskušajo in odkrivajo nove, vznemirljive jedi.

V Mariboru se je odprla trgovina Robin Food, ki si prizadeva ustvariti svet brez zavržene hrane. 

trgovina cs

Odgovornost vseh nas je, da s svojimi poslovnimi in tudi osebnimi odločitvami pozitivno vplivamo na okolje in kot odgovorni prebivalci planeta varujemo in ohranjamo naravne vire na vsakem koraku,” nam je zaupal direktor Robin Food-a, Iztok Lugarič.

Cilj je boljši svet, svet brez zavržene hrane. Robin Food projekt povezuje podjetja in dobrodelne organizacije, ki želijo deliti presežke hrane. Cilj in želja sta izboljšati življenje ljudi in zmanjšati količino nastale odpadne hrane ter na ta način zmanjšati negativen vpliv na okolje. Z inovativnim upravljanjem presežkov hrane izboljšujejo življenje ljudi in zmanjšujemo nastanek odpadne hrane z diskontnimi trgovinami, s spletnim sistemom za posredovanje in razdeljevanje presežne hrane, z dostavo blaga na dom, z izračunavanjem ogljičnega odtisa.

Robin Food ima poslanstvo osveščati vse generacije o pomembnosti biti odgovoren do
okolja in zdravja ljudi, zmanjševanje presežkov hrane, ponujanje trajnostnih prehrambenih rešitev za prihodnost, sonaravno ciklično gospodarjenje.

Slovenija na noge z Robin Food-om

Robin Food želi Slovenijo dvigniti na noge z vzpostavitvijo največje trajnostno naravnane trgovine. Robin Food želi v Sloveniji postati glavni akter pri posredovanju presežkov hrane. Tako trgovine kot restavracije bodo sestavljali predmeti, ki so jih podjetja ali občani že odpisali, zato jim bodo povrnili življenje ter dodali precej večjo dodano vrednost kot unikaten dekor.

Ključne vrednote na katerih gradijo svoje poslovanje ter jih delijo s svojimi poslovnimi partnerji so: odgovornost, poštenost, ekološka ozaveščenost, plemenitost, dobrodelnosti in odličnost.  Vizija organizacije je strmeti v prihodnost, brez oziranja v preteklost. Poseben poudarek dajejo tudi na družbo in okolje, v katerem živimo.

Robin Food trgovine niso in ne bodo socialne trgovine. So in bodo odraz zrelosti ter ozaveščenosti naših kupcev, ki jih, verjamemo, ne bo malo.“, je še povedal Iztok Lugarič.