Štajerska gospodarska zbornica je v Mariboru pripravila okroglo mizo o pomenu načrtovanega prihoda kanadsko-avstrijskega avtomobilskega velikana Magna za gospodarski razvoj regije, ki sta se je udeležila tudi predstavnika investitorja. Kot je povedal vodja Magninega projekta v Sloveniji David Adam, sedanji zastoj za njih pomeni dodatna tveganja.
Štajerski gospodarstveniki za prihod Magne opozorili na roke
Vendar je Adam hkrati dodal, da so računali na to, da bodo morali v Sloveniji skozi vse postopke in bodo morali izpolniti vse pogoje.
Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik Magne Europe, nekoč celo ministrski predsednik vlade nemške zvezne dežele Turingija, Dieter Althaus, ki je, kot so zagotavljali že nekateri drugi visoki predstavniki Magne, tudi sam poudaril, da je Slovenija njihova prva izbira, a bo treba stvari pospešiti, sicer bodo morali zaradi rokov, ki jih zavezujejo za leto 2018, izbrati lokacijo v kakšni od sosednjih držav.
podpredsednik Magne Europe Dieter Althaus in vodja Magninega projekta v Sloveniji David Adam
Glede morebitnih okoljskih zadržkov je kot nekdanji politik dejal, da sicer razume nekatere pomisleke, vendar pa je po njegovih besedah tudi dejstvo, da morajo podjetja v Sloveniji, tako kot povsod drugod po Evropski uniji, zadostiti zelo visoko postavljenim zahtevam.
Sicer pa za Magno odpiranje novih tovarn ni nobena novost, saj so prisotni že v mnogih državah. Po Althausovih besedah avtomobilska industrija omogoča dolgoročno načrtovanje, ne pa zelo dolgoročno. “Odločitev med naročilom in vstopom na trg lahko traja največ leto in pol, zato smo takoj, ko je postalo jasno, da bodo zmogljivosti v Gradcu zapolnjene, začeli z iskanjem nove lokacije,” je dejal predstavnik Magne za Evropo.
Althaus je še poudaril, da so v zadnjem času na takšen način odprli dve novi nemški tovarni ter eno v Srbiji, v vseh primerih pa se odločitev izkazala za pravilno, saj se podjetja že pomembno širijo. Čeprav v Magni za zdaj govorijo le o lakirnici in prvih 400 delovnih mestih, naj bi to obetalo razvoj tudi v Hočah, kjer prav zato potrebujejo tako veliko zemljišče.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je dejal, da smo v Sloveniji lahko ponosni, da se tako ugleden koncern odloči za prihod v našo državo, še posebej, ker Slovenija v preteklosti ni veljala za investicijsko atraktivno lokacijo. Še posebej ker gre za Maribor, ki po več kot dveh desetletjih potrebuje projekt, ki ne bo prinesel le delovnih mest, pač pa tudi pozitivno vzdušje.
“Projekt ne bo propadel, treba pa je delati na tem, da se pravočasno zagotovijo vsa potrebna dovoljenja. Kolikor mi je znano, je težava z zemljišči rešljiva v kratkem,” je v uspeh načrtov prepričan Gorjup, ki ob očitkih o nekaj hektarjih žrtvovanega gozda spominja, da je kar dve tretjini Slovenije pokriti z gozdom, zato je treba gledati nekoliko bolj široko in podpreti projekt, ki bo prinesel veliko dobrega regiji.
Tudi po besedah direktorice Štajerske gospodarske zbornice Aleksandre Podgornik bi taka investicija pomenila razvojni preboj za Podravje. Po njenem ne gre le za prvih 400 delovnih mest, pač pa tudi za nadaljnje načrte, s katerimi bi regija, vključno z bližnjim letališčem, lahko zelo veliko pridobila.
Glavni izvršni direktor Impola Edvard Slaček je nekoliko pokritiziral začetek postopkov, pri čemer pa je poudaril, da za to ni kriva Magna, pač pa naša država, ki ni imela strategije glede poslovnih con, zaradi česar je zdaj treba iskati primerne lokacije v časovni stiski, pri tem pa je prišlo še do slabega komuniciranja z javnostjo, kar je pripeljalo do sedanjega “cirkusa”.
“Prihod tako velikega podjetja je neke vrste darilo, zato bi morali načrte podpreti z vsemi štirimi in narediti vse, da bi prišlo do čim manj zapletov,” je dejal Slaček, ki je povedal, da morajo tudi sami izpolnjevati številne okoljske standarde, zato je bojazen, da bi Magna s prihodom zastrupila pol Štajerske, povsem odveč.
Vir: STA
