Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Potomka Stare trte raste tudi v Šentilju
– „Po Sloveniji in Dalmaciji“
– Estradniki pohvalili Polno kahlico
– Dobrodelni koncert „Na pomoč“
– Sobotni boljši sejem
– 9. Vetrov tek

obcinski-informator

Policisti so sporočili, da je 66 letna voznica včeraj popoldan na cesti Hoče – Maribor vozila v napačno smer. Policisti so ji izdali plačilni nalog.

Včeraj, okoli 13.40 je 66-letna voznica, doma iz okolice Maribora, v glavnem semaforiziranem križišču v Hočah, z osebnim avtomobilom zavila v smeri Slivnice na prometni pas, ki je namenjen vožnji vozil v nasprotni smeri oz. proti Mariboru. Vozniki, ki so ji po štiripasovnici, ki sicer pripelje iz avtoceste A1, vozili nasproti, so se ji uspešno umaknili in tako preprečili trčenje. Voznica je nato spoznala svojo napako, vozilo obrnila in odpeljala v pravi smeri, v smeri proti Mariboru.

Policisti so jo izsledili na njenem domu in ji izdali plačilni nalog.

Potem, ko kar nekaj časa ni bilo jasno kako bi lahko nadomestili iztrošen in ne več urejen drevored v parku ob Dravi, je vodstvo Občine Vuzenica sedaj našlo rešitev: uredili bodo javni občinski sadovnjak.

Takšen je bil iztrošen park ob Dravi.

park vuzenica 3

park vuzenica 2

 

Na Občini so se strinjali, da ne gre sedeti križem rok, zato so posredovali. V parku so posadili češnje, slive, hruške in jablane, s čimer je ideja o zasaditvi javnega občinskega sadovnjaka postala realnost. “Čuvajmo ga, da bomo lahko v najkrajšem času uživali plodove narave,” je v apel sokrajanom na svojem Facebook profilu zapisal župan Občine Vuzenica Franjo Golob.

sadovnjak vuzenica 3

V tokratni oddaji vam predstavljamo uspešnega študenta Erika Miheliča, ki se ukvarja z glasbo in zmagovalca UM v igranju biljarda Roberta Weissa. Podrobneje smo predstavili vse uspešne dogodke in projekte Zdrave zabave ter se pogovarjali z vsestransko blogerko Aleksandro Rosič. 

Nogometaši Olimpije so v prvi tekmi polfinala pokala Slovenije v Ljubljani premagali Maribor z 2:1 (0:0). Goste je v 48. minuti popeljal v vodstvo Dare Vršič, preobrat pa je ob koncu tekme zrežiral Hrvat Leon Benko. Prvič je zadel v 81., drugič pa v 85. minuti. Povratna tekma bo naslednjo sredo v Mariboru.

nk maribor - olimpija (3)

Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je skupaj z ekipo zaključil svoj peti obisk na Kitajskem. Po obisku Xiana je obiskal Peking in Šanghaj, kjer je z vodstvom pisarne Shanghai Invest podpisal dogovor o sodelovanju med to investicijsko pisarno in mariborskim uradom za gospodarske dejavnosti, pod okriljem katerega deluje Invest in Maribor.

Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, je bil namen podpisa dogovora promocija investicijskih projektov in start-up podjetništva. Ob tem je bila dana pobuda, da bi konec leta 2017 ali v začetku leta 2018 v Šanghaju organizirali poslovni dogodek, na katerem bi se predstavljala slovenska in kitajska podjetja, ki želijo pridobiti interes šanghajskih investitorjev pri izvajanju njihovih projektov.

Foto: MO Maribor

Foto: MO Maribor

Fištravec se je v Šanghaju sestal tudi s predstavniki tamkajšnje zbornice CCPIT. Govorili so o nadaljnjem sodelovanju in možnostih predstavitve slovenskih podjetij v decembrskem dogodku Brand EXPO 2017, kamor so povabili tudi mariborska podjetja.

V sklopu obiska mesta je potekal tudi sestanek z odgovorno osebo za mednarodno politiko Šanghaja, obiskali so eno največjih svetovnih tekstilnih družb, s predstavniki podjetja CEPC so govorili o možnostih investicij v turistično infrastrukturo v Mariboru. S predstavniki mestnih oblasti so se pogovarjali o poglobljenih odnosih med Mariborom ter Šanghajem in njegovo mestno četrtjo Songjang. Povratni obisk partnerjev iz tega 24-milijonskega velemesta v Mariboru pričakujejo kmalu.

V Pekingu se je mariborska delegacija srečala s slovenskim veleposlanikom na Kitajskem, s katerim so se pogovarjali o aktualnih in prihodnjih potencialnih investicijah, sestali pa so se še z eno od večjih turističnih in investicijskih družb, s predstavniki katere so govorili o razmerah na kitajskem trgu turističnih potovanj v Evropo in o tem, kako pristopiti k promociji.
Vir: STA

Novo konstituiran Svet zavoda Osnovne šole Janka Glazerja Ruše je 29.3.2017  sprejel vse sklepe o imenovanju ravnatelja. Tako bo s 7. aprilom v Uradnem listu Republike Slovenije tudi objavljen razpis za ravnatelja ruške osnovne šole.

Kot pravijo na Občini Ruše, so vsled zadnjih dogodkov v zvezi z anonimkami in obiski šolske inšpekcije, kot ustanovitelji apelirali na svet zavoda osnovne šole, da poskrbi za čimbolj transparentne in javno vodene postopke. Tako so vztrajali pri objavi razpisa tudi v medijih, ne samo v Uradnem listu. “Razumljivo je, da si sedanji ravnatelj želi čim manj protikandidatov, nasprotno pa bi interes sveta zavoda moral biti javnost in transparentnost postopkov. Vsekakor je to interes občine, zato želimo, da je oglas viden in dostopen najširšemu krogu kandidatov,” je zapisala ruška podžupanja Zdenka Steblovnik Župan.

Predsednica Sveta zavoda Osnovne šole Janka Glazerja, Ljiljana Mičovič Struger je na naša vprašanja glede objave oglasa in transparentnosti poslovanja odgovorila: “Vsi postopki v zvezi z razpisom za delovno mesto ravnatelja OŠ Janka Glazerja Ruše tečejo zakonito in v skladu s poslovnikom šole in ZOF-ijem.”

VIR: Večer

VIR: Večer

V izbirnem postopku bodo mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, kot to predpisuje zakon, morali dati učiteljski zbor, svet staršev in občinski svet. “Na čelu šole želimo strokovnjaka ali strokovnjakinjo, ki bo dal oziroma dala nov razvojni zagon šoli, dvignil/a nivo znanja učencev in ugleda šole, ki je zdaj slab, razvijal/a nadstandardne programe v sodelovanju z občino, ki jih v skladu s predpisi določa in financira. Ob tem pa bo omogočal/a poklicno usmerjanje, glede na potrebe gospodarstva v občini, se držal/a občinskih odlokov ter upravljal s šolo, kot dober gospodar, kar za sedanje vodstvo žal ne moremo trditi,” pravijo na ruški občini. Kot poudarjajo želijo, da se konča dosedanja praksa kadrovske prepletenosti, iskanja izgovorov za slabše znanje učencev v slabi socialni sliki občine, netransparentnega delovanja organov in negospodarnega upravljanja z javnimi sredstvi.

Dosedanji in trenutni ravnatelj ruške osnovne šole Ladislav Pepelnik situacije ne komentira, tudi tega ali bo ponovno kandidiral ni želel povedati. Za vse informacije nas je naslovil na Svet zavoda šole.

Komaj 9 let star Anže Žveglar iz Selnice ob Dravi, je zbolel za redko in agresivno obliko raka, in sicer za dezmoplastični drobnocelični okroglocelični tumor v trebušni votlini. Anže je žal drugi otrok v Sloveniji, s to obliko raka, na svetu jih ima to vrsto raka še okrog 500. Zdravljenje zahteva svoj čas, energijo in tudi finančna sredstva. V ta namen  člani društva za ohranjanje socialnih stikov MOST, prirejajo humanitarno prireditev, ki bo to soboto,  8. aprila v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. 

Anže po zdravljenju v bolnišnici

Anže po zdravljenju v bolnišnici

Anžetovo zdravljenje je težko, dolgo in obširno. Od aprila do novembra lani, je Anže prejel že 9 blokov kemoterapij. Novembra je sledila še operacija v Italiji, v kraju Padova, med katero je potekala tudi kemoterapija trebušne votline s t.i. HIPEC metodo. Decembra je pričel z obsevanji celotne trebušne votline, sedaj pa ga čaka še eno leto vzdrževalne kemoterapije. Na zdravljenje se mora voziti v Ljubljano, da dobi citostatik intravenozno, poleg tega pa to zdravilo prejema tudi dnevno v obliki sirupa. Vse to pa stane.

V ta namen se člani društva MOST tudi letos, aktivno vključujejo v projekt Slovenske filantropije, »Dan za spremembe«. Ob tej priložnosti bodo v Hramu kulture Arnolda Tovornika, v Selnici ob Dravi, v soboto 8. aprila med 13. in 16. uro kuhali in delili bograč, ter na ta način pomagali zbirati prostovoljne prispevke za malega Anžeta Žveglerja iz Selnice ob Dravi. “Na ta način želimo pomagati njemu in njegovi družini  in njegovi družini. Vemo kako je, ko se človek znajde v stiski, posebej, ko gre za bolezen,” nam je po telefonu povedala predstavnica društva MOST Valentina Repolusk. Kot sem že omenila, ob »Dnevu za spremembe« zbiramo prostovoljne prispevke in v zahvalo za darovano obiskovalcem postrežemo z bogračem. Vendar ob tem ne zberemo dovolj sredstev, zato se s prošnjo za prostovoljno pomoč obračamo tudi na vas. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi malemu Anžetu olajšali zdravljenje in omogočili družini tudi malo razvajanja, ki si ga resnično zasluži,” je dodala.

Vsi, ki lahko in želite pomagati, lahko v ta namen donirate na transakcijski račun društva MOST, na IBAN: SI56 6100 0000 7313 856,  s pripisom namena – zbiranje donacije ZA ANŽETA. Sredstva bodo zbirali do 8. aprila, ki jih bodo po akciji tudi predali njegovim strašem.

Na Občini Dravograd izvajajo največji projekt v zgodovini – novogradnja vodovodnega sistema. Gre za skupen projekt pet dravskih občin, imenovan »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop«. “Je največji projekt v naši zgodovini, tudi zelo pomemben, saj gre za pitno vodo“, je med drugim zapisala dravograška županja Marijana Cigala.

Občina Dravograd

V Dravogradu se sicer trenutno izvajajo projekti na področju cestno-komunalne infrastrukture (ceste, pešpot Črneče, kanalizacija…). Delo bo še bolj intenzivno v maju, juniju in juliju. Trenutno pa je najpomembnejša novogradnja vodovodnega sistema. “V njem poleg naše občine, ki projekt vodi, sodelujejo še občine Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. Višina bruto finančnih sredstev znaša 50 milijonov €, od tega prispeva EU 87,2% neto vrednosti, ostalo občine. 22% DDV je upravičen strošek, ki si ga občine poračunamo. Za Občino Dravograd znaša vrednost projekta 18 milijonov €. Je največji projekt v naši zgodovini, tudi zelo pomemben, saj gre za pitno vodo, ki je dragocen vir življenja,” je zapisala županja Cigala. Projekt morajo fizično zaključiti konec leta 2018, poplačila pa v letu 2019.

Cigala

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd.

Prikrajšani za milijon evrov, potrebovali bi tri
Kot smo že mnogokrat slišali za prenekatero podravsko občino, se tudi v Dravogradu soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev za investicije. Ključna težava je nižja povprečnina. “Lansko leto: v prvi polovici smo prejemali 519€/prebivalca, v drugi pa 522€/prebivalca. Po zakonu naši občini pripada 652€/prebivalca, kar pomeni glede na skupno število prebivalcev več kot milijon evrov na leto manj,” je zapisala županja Cigala. Letos je sicer država povprečnino dvignila na 533 evrov na prebivalca, a je hkrati sprostila plačna nesorazmerja zaposlenih na občinski upravi in v določenih zavodih (vrtec, knjižnica….). “Znižana finančna sredstva so tudi za t.i. investicije po 21. členu. Naša občina jih prejme 123.000€ po opravljeni investiciji, kar je ravno polovica zakonsko predpisanih,” dodaja Cigala. Opozarja pa še, da ni primernih razpisov za projekte, sofinancirane iz EU. Zdajšnja perspektiva 2014-2020 namreč ne predvideva skoraj nobenih investicijskih projektov. Večinoma gre namreč za projekte s t.i. mehkimi vsebinami, “ki so za občine skorajda neuporabni“, ocenjuje Cigala. Za dokončanje investicij na področju kanalizacije in gradnje čistilnih naprav, “kar od nas zahteva Evropska skupnost,” bi po njenem potrebovali približno tri milijone evrov.

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Častno in ponosno voščili 70 – letnemu gasilcu Jožetu
2. Pristan končno bližje obnovi
3. Otroci iz Nemčije in Španije na izmenjavi v Mariboru
4. Več kot 1500 oseb na cepljenju proti klopnemu neningitisu
5. Mariborčani s hišami osvajajo svet
6. Prostovoljci očistili Kamnico
7. V Rušah bodo čistili tudi vode
8. ŠPORT: Mariborski futsalisti zmagujejo

Prostovoljno gasilsko društvo Slemen je včeraj organiziralo dobrodelni koncert “Na pomoč”. Zbrana sredstva bodo namenjena nakupu nove nujno potrebne gasilske opreme.

Slemen_Na_Pomoč-18

Na odru so nastopili Ansambel Poskok, Klapovuhi, Šaljivci, Skater, Smeh, Zreška pomlad, S.O.S Kvintet, Ju-Hu band, Ansambel bratov Belšak, Genialci in Harmonikarski orkester Rošer.

Slemen_Na_Pomoč-13

Obiskovalci so se koncerta z veseljem udeležili, kot so povedali, je gasilcem potrebno pomagati, če je to le možno, saj so ravno oni tisti, ki velikokrat tvegajo svoje življenje za življenja drugih. Po besedah podpredsednika društva Dejan Vodnik bodo zbrana sredstva v PGD Slemen namenili za nakup nujne opreme za operativne člane med drugimi tudi nakupu izolirnega dihalnega aparata.

 

V Društvu za prihodnost Slovenije, Društvu gibanje za trajnostni razvoj in Centru za mlade Ruše (CEZAM), to soboto, 8. aprila ob 11. uri v Mladinskem domu na Bezeni, pripravljajo že 5. praznik regrata. Pripravljali in degustirali bodo različne namaze iz regata.

Organizatorji sporočajo: “Sezona regrata je tu!“. Kot pravijo, se ta zdrava, grenčin polna radičevka v teh dneh pogost znajde na krožnikih Slovencev. In ne samo, da je regrat v celoti užitna rastlina, da lahko iz njega pripravimo številne jedi, je tudi rastlina sonca, saj se cvetovi odprejo z jutranjim soncem in zaprejo ob sončnem zahodu. Iz zrelih cvetov nastane regratova lučka, katere plodovi imajo obliko padala, da lahko poletijo, ko zapiha veter.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

S prispodobo regratove lučke želijo širiti dobro energijo in jo zasejati čim širše, zato vabijo vse ljubitelje regrata na 5. praznik regrata v Bezeno. Po kratkem uvodu organizatorjev bodo srečanje nadaljevali z degustacijo različnih namazov ter pripravo regratovih solat na dva načina. Piknika se bodo udeležili tudi Lara Jankovič, predsednica Društva Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije TRS, predstavnice društva Srčna moč iz Lovrenca na Pohorju ter Metuljčice iz KUD Bezena.

Poskrbljeno bo tudi za glasbo, saj bosta Duo RS poskrbela za pevsko in plesno vzdušje. Udeleženci pa se bodo lahko preizkusili tudi v petju karaok.

Z današnjim dnem je po dveh mesecih v Rušah ponovno začela poslovati lekarna na lokaciji Trg vstaje 7/b. Do sedaj so namreč poslovali v manjšem nadomestnem lokalu v neposredni bližini. S prenovljenimi prostori uvajajo tudi podaljšan delovnik. 

kot so sporočili iz Mariborskih lekarn, bodo v Lekarni Ruše tudi v bodoče zagotavljali kakovostno in učinkovito preskrbo z registriranimi zdravili na recept in brez recepta, medicinskimi pripomočki, izdelki iz galenskega laboratorija Lekarn Maribor in ostalimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja.

lekarna

Pomembna novost za občane in uporabnike Lekarne Ruše je tudi nov podaljšan delovni čas. Od ponedeljka do petka bo lekarna tako odprta ob 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00

 

 

 

Tokrat v občinskem informatorju:
– Končno obnavljajo stadion Poljane
– V Mariboru rešilec z elektronskimi nosili
– V Rušah gradijo pump track
– Ruški gasilci dobili nov avtomatski defibrilator
– Glazerjeve dneve zaključili s komedijo
– V Selnici obrezovali drevesa

obcinski-informator

Danes obeležujemo 10. mednarodni dan avtizma, ki je bil razglašen z namenom, da se spodbuja k boljšemu razumevanju avtizma v družbi. Stanje v Sloveniji pa je še vedno alarmantno.

Starši otrok z avtizmom so prepuščeni sami sebi, otroci in mladostniki pa ne dobijo ustrezne obravnave oz. je ta večinoma samoplačniška, opozarjajo različne organizacije.

Foto: Jure Žnidarič

Foto: Jure Žnidarič


V ponedeljek bo med drugim v Vetrinjskem dvoru v Mariboru tudi razstava Društva za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra – aspergerjev sindrom, v okviru katere bodo člani društva pripravili spletni časopis Vox Alia, ki je namenjen razumevanju oseb z motnjami avtističnega spektra in osveščanju družbe o avtizmu.

V Sloveniji je situacija na področju zagotavljanja pravic otrok in odraslih z avtizmom slaba, so zapisali v Zvezi NVO za avtizem Slovenije. Starši so ob iskanju uspešnih terapevtskih pristopov, ki je v času zgodnje obravnave ključnega pomena, prepuščeni sami sebi.

Strokovnjaki, ki praviloma delujejo samoplačniško že dlje časa vsak na svoj način opozarjajo, da so otroci, mladostniki in odrasli z avtizmom neustrezno obravnavani in imajo glede na različne lokacije v državi neenake možnosti za strokovno obravnavo. V Sloveniji tudi ne poznamo točnega števila oseb z avtizmom, saj pri nas pojavnost te motnje ne spremljamo sistematično, so še sporočili iz zveze.

Generalna skupščina OZN od tem dnevu poziva k usposabljanju javnih uslužbencev, ponudnikov storitev, skrbnikov, družin in nestrokovnjakov za podporo integracije oseb z avtizmom v družbo, saj lahko le tako spoznamo njihov pravi potencial.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tej priložnosti v poslanici zapisal, da vsi lahko pripomoremo k temu, da spremenimo odnos do oseb z avtizmom in priznamo njihove pravice. Konvencija ZN o pravicah invalidov poudarja, da sta pravna sposobnost in enakost pred zakonom neločljivi pravici, ki ju uživajo vse osebe z avtizmom, in sicer enakopravno z drugimi člani naše družbe, je še zapisal.

Ljudje z avtizmom imajo namreč zelo velik potencial. Večina ima vizualne, umetniške ali akademske veščine. Za vzpostavitev resnično vključujoče družbe je nujno potrebno prepoznavanje talentov pri osebah z avtizmom, njihove pomanjkljivosti pa odpravljati z zgodnjimi obravnavami ter s sodobnimi uspešnimi terapevtskimi pristopi.

Avtizem se sicer v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Avtizem ni bolezen. Spekter avtizma je zelo širok. V osnovi gre pri osebah z avtizmom za težave pri verbalnem sporazumevanju, težko predvidijo stvari, izluščijo bistvo in razberejo pomen povedanega med vrsticami. Zato oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano.

Ob svetovnem dnevu avtizma bodo tudi v Sloveniji potekali različni dogodki. V modro barvo avtizma bodo danes obarvali stavbe, obzidja, gradove in trge v večjih mestih po Sloveniji, pripravljajo tudi Modri pohod na Ljubljanski grad. Zavod Modri december v Mladinskemu EPI centru Piran pripravlja predavanje na temo avtizma, Humanitarno društvo Enostavno pomagam v Celju pa organizira dobrodelni projekt, ki vključuje ozaveščanje javnosti o problematiki avtizma.

VIR:STA

Sobotni del 27. kroga v ligi je postregel s tremi neodločenimi izidi. Za zadnjega, večernega, sta poskrbela Krško in Maribor.

Točke so posebej veseli v Krškem, saj je to sploh njihova prva na sedmem prvenstvenem dvoboju z vijoličastimi.

Mariborčani, ki so spomladi še neporaženi, so večino tekme sicer prevladovali, a zapravili številne priložnosti, tudi po zaslugi razpoloženega domačega vratarja Marka Zalokarja. Krško se je vsaj začasno povzpelo na sedmo mesto, Maribor pa ima pred nedeljskim obračunom Olimpije v Kidričevem že 13 točk prednosti pred Ljubljančani in Domžalčani.

Milivoje Novaković, NK Maribor. Foto: Drago Wernig

Milivoje Novaković, NK Maribor. Foto: Drago Wernig


Prvi polčas je pred polno tribuno v Krškem postregel z dinamično predstavo, v kateri so posestniško prevladovali Mariborčani, Krčani pa so jim na dokaj redni bazi kazali, da znajo biti še kako nevarni. Dvakrat, v deveti in 42. minuti, je poskusil Uroš Jovanović, obakrat je dobro posredoval Jasmin Handanović, ki pa je klonil v 29. minuti. Takrat je Rodrigo Defendi storil prekršek nad Filipom Dangubićem v svojem kazenskem prostoru, tako da je sodnik pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec najstrožje kazni je bil prav Dangubić s strelom po sredini gola.

Za Dangubića je bil to deseti zadetek v sezoni, le enega manj na kontu pa ima od 41. minute naprej Dare Vršič (je tudi prvi podajalec lige z 11 asistencami), ki je s strelom iz prve z dobrih desetih metrov zadel za 1:1 po protinapadu in podaji Mitje Vilerja z leve strani. Vršič je bil nevaren še v 26. minuti s prostega strela, ko je branil Marko Zalokar, in v 39., ko se je znašel v dvoboju z Zalokarjem po podaji Milivoja Novakovića. V 33. minuti je krški vratar posredoval še po strelu z glavo Luke Zahovića.

V drugem polčasu je prvi resneje zagrozil Maribor, po novi Vilerjevi podaji pred gol je žogo čez prečko poslal Novaković. Devet minut pozneje pa je iz bližine po prostem strelu z leve strani zgrešil Defendi. Mariborčani so tudi v tem delu igre imeli terensko premoč, a niso posebej resno ogrožali domačega vratarja.

V 77. minuti je po dolgem času do strela za domače prišel Nikola Gatarić, ki je z 18 metrov meril previsoko, devet minut zatem pa je Roko Nakić žogo poslal v zunanji del mreže. Že v sodniškem dodatku je Zahović lepo oddal žogo Novakoviću na 13, 14 metrov, slovenski reprezentant, ki je zapravil še nekaj priložnosti, pa je akcijo končal s preveč medlim strelom. Malce pozneje so domači branilci blokirali še strel Marcosa Tavaresa, tako da je ostalo pri delitvi točk.

Krčani bodo v 28. krogu v soboto gostili Velenjčane, Mariborčani pa bodo gostovali v Kopru.

Danes je na odru Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, zaplesalo več kot 200 mladih folklornikov in folklornic. Na Območnem srečanju otroških folklornih skupin z naslovom “Eci, peci, pec” se je predstavilo 8 otroških folklornih skupin, ki delujejo na področju JSKD Območna izpostava Ruše in JSKD Območna izpostava Pesnica.

Folklora_Selnica-15

Srečanje je potekalo v organizaciji JSKD OI Ruše. Mlade in nadobudne folkloriste pa je ocenjevala strokovna spremljevalka Adriana Gaberščik, pred katero je odločitev o tem, kdo se bo udeležil regijskega srečanja otroških folklornih skupin, ki bo v Lendavi 10. maja 2017.

V Rušah je danes Športno društvo RIKITEAM organiziralo tradicionalni, letos že deveti, Vetrov tek. 

Vetrov_tek_Ruše-3

Trasa je tudi letos ostala enaka. Za otroški tek je bila speljana po asfaltni cesti nasproti hotela Veter, za tek na 4 km in 8 km pa delno po asfaltni, večina pa po makadamski cesti pod obronki Pohorja. Na 200 m so se pomerili otroci do 6 let v spremstvu staršev, 400 m otroci od 7 do 10 let, 1000 m otroci od 11 do 14 let, 4 km je bila enotna kategorija, tekači pa so se lahko podali tudi na  8 km dolgo traso.

Vetrov_tek_Ruše-18

Letos se je v predprijavi prijavilo 150 tekmovalcev, skupno pa jih je na teku tekmovalo okoli 200 na daljših trasah, na krajših pa okoli 100 otrok. Organizatorji so bili s potekom teka zadovoljni. Predsednik ŠD RIKITEAM David Rihtarič je dejal: “Trudimo se biti vsako leto boljši, da privabimo čimveč tekačev iz cele Slovenije in mislim, da nam tudi to uspeva,”

Turistično društvo Selnica ob Dravi je danes na platoju Vina Breznik organiziralo prvi bolšji sejem, ki je potekal v okviru že tradicionalne tržnice. Pobudnica sejma je bila Irma Dragojevič, ki je dejala, da tudi “second hand” oblačila niso napačna, njihova prodaja in izmenjava je na podobnih bolšjih sejmih, kot je bil danes v Selnici ob Dravi, v drugih državah zelo razširjena. Veliko bolj je upoštevano in cenjeno to, da se oblačila ne zavržejo takoj, temveč jih lahko nekdo kupi po zelo ugodni ceni.

Bolšji_sejem_Selnica2

Ker sejem poteka v okviru tržnice, ki je v kraju že dobro poznana, so stalni ponudniki mnenja, da je možnost, da bi sejem privabil ogromno število ljudi, majhna, a vendar, kot pravijo, poskusiti ni greh. Predsednica TD Selnica ob Dravi Ivanka Frešer upa, da bo za bolšji sejem kaj zanimanja, saj bodo z njim nadaljevali skozi vse leto.

Bolšji_sejem_Selnica4

Bolšji sejem bo na platoju Vina Breznik potekal vsako prvo soboto v mesecu s pričetkom ob 8. uri.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) kljub trenutnemu investicijskemu zastoju, ki je posledica finančnih razmer Holdinga Slovenske elektrarne po investiciji v Teš 6, niso opustile svojih naložbenih načrtov v obnovljive vire energije. Po besedah direktorja DEM Viljema Pozeba med temi ostaja tudi Črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak ter projekti na Muri.

 dem

Kot je spomnil Pozeb, je Eles lani začel z umeščanjem daljnovoda proti Madžarski, kar za projekt ČHE Kozjak pomeni izjemno priložnost, saj je vzhodna Evropa, še posebej pa omenjena sosedna država lačna vršne energije.

“Ko bo daljnovod končan, bo tudi ekonomika našega projekta povsem drugačna kot zdaj, ko je cena električne energije zelo nizka, donosnost pa ne upravičuje morebitnega vlaganja,” je o 400 milijonov evrov vrednem projektu povedal prvi mož Dravskih elektrarn, ki v Sloveniji prispevajo levji delež okoljsko prijaznejše električne energije.

Med načrtovanimi projekti je tudi postavitev vetrnih elektrarn in v ta namen so preučili različne možnosti na severovzhodu Slovenije, pri čemer so najdlje doslej prišli na območju Ojstrice nad Dravogradom. Tam se jim je po zagotovilih Pozeba uspelo dogovoriti tudi z lokalno skupnostjo in vsemi ostalimi deležniki, celo z društvom za opazovanje in spremljanje ptic, ki je dobro leto in pol merilo gibanje ptic na tem območju.

Njihove prvotne načrte za postavitev osmih tovrstnih elektrarn so morali zmanjšati na tri dopustne s skupno močjo deset megavatov, okoljsko ministrstvo pa je že začelo s postopkom umeščanja v prostor prvega vetrnega polja v tem delu države.

Že dalj časa se ukvarjajo tudi z načrti za energetsko izkoriščanje Mure, kjer so koncesijo prejeli že decembra 2005, zaradi odločnega nasprotovanja dela lokalnega okolja in okoljevarstvenikov pa se postopek vleče že 12 let. Najbližje so izpeljavi hidroelektrarne (HE) Hrastje Mota, kjer je zdaj žogica na vladi.

Pozeb pravi, da so naredili vse, kar jim nalaga zakon, po skupaj več kot 30 študijah pa je bila izdelana okoljevarstvena presoja. Postopke zdaj vodi pristojno ministrstvo, Pozeb priznava, da gre za pomemben vpliv na okolje, vendar pa mora država zdaj presoditi, ali je dopustna prevlada javnega interesa nad okoljem.

Ob tem pa se DEM dogovarjajo tudi z avstrijsko družbo Energie Steiermark o možnosti energetske izrabe v mejnem delu Mure, kjer je sicer potenciala za kar šest HE, a objektivno bo po njegovem mogoče umestiti v prostor le eno. Ker sta obe državi upravičeni do polovice potenciala, preigravajo možnosti za skupno izdelavo študij in realizacijo projekta.

Njihov nadaljnji razvoj pa bo šel tudi v male HE, predvsem na pritokih Drave, kjer so že pridobili 12 vodnih dovoljenj, za drugi takšen objekt na jezu v Markovcih pa imajo tudi gradbeno dovoljenje. V naslednjem letu pričakujejo še gradbena dovoljenja za mali HE ob koncu reke Pesnice in v Josipdolu, za ostale objekte pa dokumentacijo še zbirajo.

Dravske elektrarne Maribor so tudi lani prispevale največji delež k dobičku skupine HSE. Proizvedle so 2820 gigavatnih ur, kar je 80 odstotkov vse slovenske elektrike iz obnovljivih virov. Ob tem je družba ustvarila 64 milijonov evrov prihodkov, leto pa končali z dobrih 13 milijonov evrov dobička.

Vir: STA

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je danes, na svetovni dan zdravja, že šestič zapored priredil akcijo Zdravo v naravo. Z akcijo opozarjajo na pomembnost zaščite pred klopnim meningoencefalitisom. Pred zdravstvenim domom se je vila kolona ljudi. Najbolj zgovorne so fotografije.

DSC_8756

Glavna medicinska sestra Milena Frankič je dejala: “V prvih treh urah smo cepili več kot 400 ljudi. Aktivirali smo vse ekipe, deluje osem ambulant.” Kot pravi, je ozaveščenost o potrebni zaščiti pred klopnim meningoencefalitisom med Slovenci vse večja. V primerjavi s sosednjo Avstrijo se za cepljenje pri nas odloči mnogo več ljudi. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da cepiva zmanjka, odgovarja: “Zaradi ogromnega odziva Mariborčanov ta možnost obstaja. V kolikor se to zgodi, bomo tiste, ki niso prišli na vrsto prenaročili in za njih izvedli še eno manjšo akcijo.” Dodaja, da so kolone posledica opravljanja nepotrebnih birokratskih zadev.

Velika večina čakajočih se je za cepljenje na današnji dan odločila tudi iz razloga, ker enota cepiva za otroke in odrasle znaša zgolj 20 evrov. Običajna cena odmerka cepiva je 32 evrov. “Preseneča me, da se je toliko ljudi odločilo za cepljenje, vrsta je dolga, vendar se hitro krajša”, “Za cepljenje sem se odločila, ker je zaščita izjemnega pomembna” in “Osebje se trudi, vrsta se hitro pomika naprej, ne bo težko počakati,” takšen je bil odziv s strani obiskovalcev.

 

Dopolnjeno, 1. april, 16.22:
Iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca so sporočili, da se je danes v sklopu akcije Zdravo v naravo proti klopnemu meningoencefalitisu skupno cepilo kar 1544 ljudi, od tega 406 otrok.

Danes so krajani KS Kamnica že tradicionalno očistili Kamnico in širšo okolico. Čistilno akcijo so organizirali v sodelovanju s krajevnimi društvi, Osnovno šolo Kamnica in Kulturnim domom Kamnica.

DSC_8739

Prostovoljci so čistili na petih lokacijah: okrog 20 osnovnošolcev je čistilo okolico šole, ostali so poskrbeli za čiščenje brežine potoka od pokopališča do Mariborskega otoka, očistili so okolico gasilskega doma, smeti so pobirali v centru Kamnice in v okolici Kulturnega doma, uredili so tudi cvetlične brežine pod župniščem.

Organizatorka čistilne akcije Petra Moškon je povedala: “Pomembno je, da očistimo lokalni okoliš, saj menim, da je na tem območju kar nekaj smeti. Ob koncu dneva pričakujemo enako količino odpadkov, kot leto poprej. Veseli me, da so se krajani v takšnem številu udeležili čistilne akcije.” Osnovnošolci pravijo, da so našli največ odpadnih pločevink, plastenk in cigaretnih ogorkov.

Pri akciji vsako leto sodeluje tudi Mariborski vodovod, ki prispeva rokavice in vreče za smeti, kamor prostovoljci le-te odlagajo, ob koncu akcije pa smeti tudi odpeljejo. Kot je dejal direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač, gre ravno v Kamnici za največje vodovarstveno območje. “Opažamo, da je na tem območju onesnaženost v primerjavi s preteklimi leti manjša. Tega smo zelo veseli.”

Dopolnjeno, 1. april, 16.19:
Kamnica je lažja za 20 kubičnih metrov odpadkov.

Maribor bogatejši za otroško trgovino! Danes so uradno otvorili otroško trgovino Polna Kahlica. Odprtje so popestrili tudi znani obrazi. Med njimi so bili: mladi mamici Rebeka Dremelj in Manca Špik, Damjan Murko, Richie Rusko, skupina Skater in drugi.  Na odprtju se je zbralo ogromno mamic, bodočih mamic, predstavnikov blagovnih znamk, ki jih prodajajo in ostalih.

DSC_8646

Lastnika Barbara Smilijan in Uroš Senegačnik pravita, da začetek ni bil ravno rožnat. “Ustanovitev trgovine sega v leto 2014, kot iskanje rešitve za splošno znano brezposelnost obeh bodočih staršev in spopadanje z nakupom otroške opreme,” sta dejala in dodala: “Meniva, da smo kot trgovina ta trenutek edinstveni: pri nas lahko gre nosečnica na stranišče, nahrani malčka, ga previje in vmes popije kavico.”

Več kot zadovoljni so bili tudi obiskovalci. “Trgovina je sodobno opremljena, dobro založena, zelo mi je všeč,” je bila navdušena ena od bodočih mamic.

 

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Sredi dne oropal banko na Turnerjevi
– Zaključek 13. Festivala komedije v Pekrah
– Glazer v prevodu
– Demenca – za žensko dvojno breme
– „Medeni tedni na Koruzi“
– Slovenci dobivamo trilogijo o diplomaciji
– Zaključek 10. sezone Vinskih brbončic

obcinski-informator

Tudi v tokratni oddaji je bilo pestro in zanimivo. Pogovarjali smo se z baletno plesalko, ki študira na Almi Mater, gostili smo člana iz kluba študentov Lendava, ki sta nam zaupala vse podrobnosti o prihajajočem Bogračfestu in predstavili uspešno študentko medicine ter študentko razrednega pouka, ki je izdala svojo prvo knjigo.

Več v videu:

Župan občine Ruše Uroš Razpet je danes občinskemu gasilskemu poveljniku Dragu Strnadu predal nov AED – Avtomatski eksterni defibrilator. V Rušah so javno dostopni kar štirje avtomatski defibrilatorji.

Gasilci PGD Ruše so s strani občine tako dobili dodatno okrepitev z novim avtomatskim defibrilatorjem, ki bodo ga lahko vzeli na intervencije, oziroma bo vedno v vozilu. Čeprav je na ruškem gasilskem domu še en aparat, ki je javno dostopen, bodo z novim, prenosnim, le še dodatno pripomogli k hitrejšemu odzivu na intervencijo in tako zagotovili še kako potrebno pomoč na kraju nesreče.

aed ruše

Ruški gasilci so sicer lani imeli kar 18 intervencij, letos pa že dve, ko so pomagali pri zastoju srca. “Tretje leto imamo v Rušah avtomatske defibrilatorje. S tem programom pa smo začeli preprosto zato, ker prihod reševalnega vozila iz Maribora pomeni v najboljšem primeru 6-7 minut, kar je pri zastoju srca kritično. Posledično je nastala pobuda za takšne vrste reševanja in mi kot lokalna skupnost z veseljem pomagamo,”  je dejal ruški župan Uroš Razpet.

Sicer je vrednost naprave okrog 1.500 evrov, kar po besedah Razpeta ni tako visok znesek, da si ga v lokalnih skupnostih ne bi mogli privoščiti.

 

V .d. direktorja UKC Maribor Janez Lavre in direktor Splošne bolnišnice Ptuj Andrej Levanič sta se danes dogovorila za možnosti odplačevanja dolga ptujske bolnišnice do UKC v višini 1,1 milijona evrov. Na kakšen način bo Ptuj odplačeval dolg in kako dolgo, nista razkrila. Bo pa po njunih besedah dogovor predvidoma sprejet v dveh oz. treh tednih.

Lavre je dejal, da bodo sedaj pripravili osnutek dogovora in ga ptujski bolnišnici poslali v potrditev. Od Ptuja pa pričakujejo, da bodo pripravili terminski načrt, kako bodo plačevali zapadle terjatve.ukc maribor

Levanič je dodal, da bo šlo za postopno odplačevanje, saj intenzivnega ob pogojih poslovanja ptujska bolnišnica ni zmožna. Ptujska bolnišnica namreč Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor dolguje 1,144 milijona evrov, vendar pa je odplačilo dolga težavno, saj je bolnišnica v slabem likvidnostnem stanju. Konec lanskega leta je imela za 5,6 milijona evrov zapadlih obveznosti, od tega tri milijone z datumom plačila nad 120 dni. Račune dobaviteljem povprečno plačujejo s 190-dnevno zamudo.

Možnost kompenzacije dolga

Levanič si je sicer prizadeval, da bi lahko dolg kompenzirali. Kot je pojasnil, je večina dolga do UKC Maribor nastala iz transfuzijske dejavnosti. Leta 2008 se je transfuzijska dejavnost centralizirala in jo sedaj v ptujski bolnišnici izvaja UKC Maribor. Zaradi tega je ptujska bolnišnica po Levaničevih besedah na letni ravni izgubila nekaj 100.000 evrov prihodkov, po drugi strani pa morajo UKC Maribor brezplačno dajati v najem 250 kvadratnih metrov najboljših bolnišničnih prostorov. “Ta znesek iz najemnin, ki se je nabral v teh letih, močno presega milijon evrov, kolikor ptujska bolnišnica dolguje Mariboru,” je dodal.

Na ministrstvu za zdravje medtem menijo, da en javni zavod drugemu ne sme obračunavati najemni, tako da Levanič s tem predlogom očitno ne bo uspel.

VIR: STA