Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Družba Slovenski državni gozdovi bo na območju Treh ribnikov naslednje dni v mariborskem mestnem parku začela sečnjo tamkajšnjega oslabelega in nevarnega drevja. Gre za izvajanje sečnje v skladu z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, ki jim je odredil posek okoli 100 kubičnih metrov lesa.

 zasneženi mestni park v aprilu, foto: Snaga

V Slovenskih državnih gozdovih v času del obiskovalce Treh ribnikov prosijo za razumevanje in jih pozivajo, da v času sečnje, ki jo bodo pričeli izvajati predvidoma sredi tedna, strogo upoštevajo vsa varnostna navodila izvajalca del.

Vir: STA

Slovenski tekmovalec v smučarskem krosu Filip Flisar si je hitro ohladil jezo, potem ko je po spletu nesrečnih okoliščin moral predati naslov svetovnega prvaka. Dobro se zaveda, kako nepredvidljiv je njegov šport, v katerem poleg znanja potrebuješ še veliko mere sreče, ta pa je Mariborčana v Sierri Nevadi obšla.

“Nimam si česa očitati, dal sem vse od sebe. Pokazal sem odlične vožnje, bolje ne znam smučati. Vse mi je v Sierri Nevadi šlo na roko, proga, vreme, do nesrečnega finala sem zanesljivo zmagal tri vožnje. Potem pa se je zalomilo. Jamieu Prebblu je bil start pisan na kožo, bolj mu ne bi mogel biti. Bil je hitrejši od mene, nekaj časa sva se borila za prvo mesto, nato pa sem dobil v prvem zavoju njegovo palico med noge in to je bil šah-mat. Zapeljal sem prek vrat, sprva niti nisem vedel, da sem. Poskušal sem se boriti, a se zapletel v padec in si za nameček še poškodoval ramo. Roko težko premikam, a upam, da ni nič hujšega,” je po razglasitvi, ki se jo je moral udeležiti, dejal Flisar.

Kosmati mož na Novozelandca ni prav nič jezen, saj se zaveda, da tega ni naredil namerno. “To je smučarski kros. Znašla sva se v položaju, ko rešitve praktično ni bilo. Ko si za nekom na notranjem položaju, je to rizično, on ima vse v svojih rokah. On bo šel svojo linijo, če bo šel na količek, lahko ti delaš salte ali ne vem kaj, količku pa se ne boš izognil, sploh če dobiš palico med noge. Če sem bil na koga jezen, sem bil nase, a ne dolgo. To se je zgodilo, mogoče je tako hotela usoda,” je bil realen Slovenec.

Mariborčan odkrito priznava, da je v Španijo prišel po zlato medaljo, s svojimi vožnjami je to tudi dokazal. “Če se nesreča ne bi zgodila, bi zagotovo zmagal. Mislim, da nisem samovšečen, če rečem, da bi kljub slabšemu startu tako ali drugače prehitel vse tekmovalce. A če čebula ne bi imela čeja, bi bila bula. Drugo in tretje mesto me niti nista zanimala, ne rečem, da mi je bilo vseeno, ali bom osvojil kolajno ali ne, ampak moj cilj je bil prvo mesto. Nisem osvojil niti kolajne, a zaradi tega poletje ne bo nič manj toplo,” se je z rezultatom takoj nehal obremenjevati slovenski tekmovalec.

Flisar meni, da so kolajne osvojili pravi tekmovalci, še posebno je zadovoljen, ker je zmagal Šved Victor Oehling Norberg. “Če že nisem zmagal jaz, sem vesel, da je Victor Oehling Norberg. Tokrat sicer ni bil najhitrejši oziroma najboljši, zagotovo sem bil to jaz, vendar menim, da je zlato odšlo v prave roke, po vsem, kar je letos doživel, mu ga privoščim. Vsi vemo, kaj se je zgodilo njegovemu dekletu Anni Holmlund, ki je že tri mesece v komi. Kaj vse je moral on doživljati,” se sprašuje Flisar.

Letos edini slovenski predstavnik v tem športu, ki je sezono v svetovnem pokalu prav tako končal na četrtem mestu, je tekmovalne misli že preusmeril na olimpijske igre. “Ko bi le imel garancijo, da se mi bo to, kar sem doživel tu, vrnilo v PyeongChangu. Da se bo krog obrnil in da bom po neuspešnem svetovnem prvenstvu uspešen na olimpijskih igrah, tako kot sem bil po neuspešnih olimpijskih igrah uspešen na svetovnem prvenstvu. Tam mi vse sicer ne bo tako ustrezalo kot tu, a gotovo bom startal na najvišja mesta. Če sem lahko dober v Innichenu na ledu, v Sierri Nevadi na vodi, sem lahko dober povsod,” meni mož s karizmatičnimi brki in brado, ki je navdušil tudi špansko občinstvo, predvsem pa otroke, s katerimi se je tudi med posameznimi vožnjami ljubeznivo slikal.

Podobno se je obnašal tudi v ciljni areni, v kateri je sprejemal čestitke oziroma sožalje, videti je, da je med najbolj priljubljenimi tekmovalci v karavani. Kazal pa je tudi znake utrujenosti, kot sam pravi, mu je proga v Sierri Nevadi izčrpala zadnje atome moči: “Utrujen sem maksimalno. Bolj bi bil le še, če bi zdaj tekel v Granado in kar tam na infuzijo oziroma dializo. V krvi nimam več ničesar pametnega, da bi nahranilo moje telo. Vesel sem, da je sezone konec. Bila je uspešna, v njej sem doživel vse. Bil sem dober, pa nato bolan kot svinja, pa spet dober. Konec koncev je tudi četrto mesto tu dober rezultat. Mislim, da si zaslužim krajši odmor, misli si bom skušal strniti kar v Španiji,” je končal Flisar.

Vir: STA

Kraja Ruše in Selnica ob Dravi, ki ju prometno neposredno povezuje le en most čez Dravo, naj bi v prihodnosti povezali s kolesarsko stezo. Ta bo tekla po predvideni Dravski kolesarski poti čez omenjeni most, a je potrebno še doseči dogovor z zasebnimi lastniki zemljišč in obnoviti most.

 kolesarska steza

Kolesarska pot se bo urejala v sklopu obnove mostu čez Dravo, ki ga je že močno načel zob časa. “Direkcija RS za infrastrukturo bo v letošnjem letu naročila izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo mostu čez Dravo v Rušah na R2-435. Izdelovalec projektne dokumentacije bo preučil možnost širitve mostu tudi za kolesarske steze in le-to tudi vključil v projekt. Sama gradnja pa je predvidena po uvrstitvi investicije v Načrt razvojnih programov (NRP), predvidoma v letu 2018,” so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.

Na selniški strani se bo pot priključila na delno že urejeno Jabolčno pot, na ruški strani pa na kolesarsko povezavo do Maribora, za katero se trenutno ureja nova trasa.

“Nova trasa bo ločena od ostalega prometa in bo od Ruš do meje z mariborsko občino oz. Poslovne cone Marles potekala ob železniški progi, na zemljišču Slovenskih železnic. Za uporabo tega zemljišča je občina od Slovenskih železnic že pridobila služnost za uporabo trase,” je pojasnil Davorin Ferk z Občine Ruše.

S Slovenskimi železnicami, v koordinaciji z ostalimi 18 občinami na Dravski kolesarski poti in RRA Koroška, potekajo tudi pogovori o usklajevanju voznih redov, prilagoditvi vlakov za prevoz koles in postavitev ustrezne kolesarske infrastrukture ob železniških postajališčih. Prvi vlaki naj bi bili prilagojeni za prevoz koles maja letos.

“Direkcija RS za infrastrukturo ima v letu 2017 in 2018 na voljo 1,5 milijona evrov za manjkajočo projektno dokumentacijo, začasno označitev kolesarske poti in gradnjo prvih odsekov, ki imajo že pripravljeno dokumentacijo, med njimi tudi občina Ruše,” je še povedal Ferk.

Potrebno je le še skleniti dogovor o načinu in delitvi stroškov financiranja poti ter urediti manjši del manjkajoče dokumentacije. “Letos jeseni bi se lahko po realni oceni začela prva dela med Rušami in Bistrico ob Dravi. Občina Ruše ima sredstva za izgradnjo dela trase predvidena v letošnjem proračunu,” je povedal Ferk.

Nekaj težav imajo na mariborski strani, saj mariborska občina še ni pristopila k planiranju trase od Laznice do Maribora.

Občina Ruše navezuje svoj del trase na 120 kilometrov kolesarskih stez po Ruškem Pohorju, ki so jih lani označili v okviru projekta Ride Ruše, ter na izgradnjo Centra urbanih športov, kjer bo tudi dodatna servisna infrastruktura za kolesa. Odprtje Centra urbanih športov v okviru Športnega parka Ruše bo naslednji mesec.

Vir: STA

Včeraj je v Domu kulture Ruše potekal že tradicionalni Roll over Glazer. Dogodek, ki so ga organizirali člani Kluba študentov Ruš, Selnice in Lovrenca, je tudi letos potekal v sklopu, tokrat že sedmih, Glazerjevih dni. Koncert je otvoril domačin Damir Knez, za vrhunec večera je na odru poskrbel Pero Lovšin s Španskimi borci, koncert pa so zaključili člani mariborske glasbene zasedbe Skeebeep.

Roll_over_glazer-5

Na Srednji šoli za oblikovanje Maribor (SŠOM) je danes potekal seminar za izkušene frizerje, ki ga je organiziralo podjetje Keune. Predstavili so novosti na področji barv za lase, nove pričeske in kakšna je napoved trendov za letošnje poletje.

Direktor podjetja, Božo Kristan, je dejal, da je pomembno, da se frizerji nenehno izobražujejo in se seznanjajo z novimi smernicami, saj lahko na tak način celovito pristopijo k stranki. Organizator dogodka je veliko pohvalo in zahvalo namenil tudi SŠOM, ki je omogočila izvedbo tega seminarja zaradi velikih prostorov s sodobno frizersko opremo.

Ravnateljica šole, Nadja Jager Popović, je vesela, da se neformalna izobraževanja, kot je bilo to, izvajajo in da se kader nenehno uči. Hkrati je vse nadobudne frizerje – tiste v višjih razredih osnovnih šol, kot tudi tiste stare do 27 let, ki že imajo bogate izkušnje – povabila na 2. festival oblikovanja, ki se bo na šoli odvijal v mesecu maju. Nekaj dogodkov bo posvečenih tudi frizerstvu.

Mariborčan Filip Flisar je osvojil četrto mesto v finalni tekmi svetovnega prvenstva v smučarskem krosu v Sierri Nevadi.

Mariborčanu Filip Flisarju na žalost ni uspelo osvojiti naslov svetovnega prvaka. V finalni tekmi svetovnega prvenstva v smučarskem krosu v Sierri Nevadi,  je osvojil četrto mesto.

Slovenski smučar prostega sloga Filip Flisar ni ubranil naslova svetovnega prvaka v smučarskem krosu. V finalu v Sierri Nevadi je v boju s Francozom Francoisom Placeom padel in tekmovanje končal kot četrti. Francoz je osvojil bron, zlato in srebro pa sta pripadla Švedu Victorju Oehlingu Norbergu in Novozelandcu Jamieju Prebblu.

filip-flisar-2

Mariborski vodovod priredil dogodek ob svetovnem dnevu vode

22. marec, dan, ko slavi voda! Na njen pomen, minljivost in nenadomestljivost je opozoril Mariborski vodovod. Ob letošnjem svetovnem dnevu voda so v nakupovalnem središču Qulandia v Mariboru priredili obilico zanimivih dogodkov.
Letošnja tema ob svetovnem dnevu vode je “odpadna voda”.

Direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač je izpostavil, da povprečen Mariborčan dnevno porabi okrog 154 litrov vode. Dodal je še, da kljub vse večjemu onesnaževanju pitne vode, Mariborčani pijemo kvalitetno in čisto vodo.

K sodelovanju so povabili različna invalidska društva in varstveno delovne centre iz Maribora. Njihovi varovanci so ustvarjali likovna dela na temo “kroženje vode”. Izbrana likovna dela in razstavo Mariborskega vodovoda si lahko v Qulandii ogledate vse do 23. marca.

DSC_8425

Mimoidoči so bili nad programom navdušeni. Ena od obiskovalk je povedala: “Premalo se zavedamo kakšen pomen ima voda v našem življenju. Samoumevno je, da priteče iz pipe. Ta dogodek mi je dal misliti.”

Veselje in zadovoljstvo so izrazili tudi varovanci varstveno delovnega centra Sožitje iz Maribora, ki so za obiskovalce pripravili plesno točko. Dogajanje so popestrili tudi nastopi mladih pevk.

Kaj pod gladino skriva reka Drava?

Ob svetovnem dnevu vode je 21 potapljačev Potapljaškega društva Maribor tudi letos očistilo reko Dravo. Kljub vsakoletni čistilni akciji, se pod gladino reke skrivajo številni odpadni predmeti. Pri temperaturi vode zgolj 8 stopinj Celzija so potapljači na območju od Koroškega do Titovega mostu na nabrežje povlekli nakupovalne vozičke, odvržena kolesa, pnevmatike, skiro in še mnogo drugega.

DSC_8451

Predsednik društva Jure Šega je dejal: “Drava je čista reka. Že vrsto let organiziramo ekološko akcijo čiščenja Drave in z veseljem povem, da je v Dravi vsako leto manj odpadkov. Želimo si, da v prihodnje v reki ne bi našli ničesar.”

Čistilo pa se ni samo reke, tudi nabrežje je sedaj čisto. Za to so zaslužni prostovoljci, ki so odpadke ročno prinašali do zbirne točke ob Vodnem stolpu na Lentu.

 

 

Sinoči se je v nabito polni športni dvorani na Muti odvil že 24. Jožefov koncert zapovrstjo! Jožefov koncert predstavlja eno največjih kulturnih prireditev na Muti. To je dogodek, kjer se povežejo krajani ter glasbeniki in po besedah obiskovalcev pričarajo nepozaben večer.

DSC_8270

Koncert tradicionalno prireja Kmečka godba Pernice, ki trenutno šteje 49 aktivnih članov in letos praznuje že 114. obletnico delovanja. Poleg organizatorjev so nastopila velika imena slovenske narodno zabavne glasbe, kot so: Ansambel Franca Miheliča, Poskočni muzikantje, Dejan Vunjak, Ansambel Napev, Ansambel Poskok in mnogi drugi. Občinstvo je zabaval komik Verlič. Po besedah organizatorjev se je včeraj v dvorani zbralo okrog 1000 ljudi.

V Rušah so se že sedmič zapored začeli Glazerjevi dnevi. Prirejajo jih v spomin velikemu pesniku Janku Glazerju. Posvečeni so tudi vsem Rušanom, “ki s svojo avtorsko prepričljivostjo v širšem prostoru ustvarjajo ‘ruško blagovno znamko’.”

Včeraj so člani KUD-a Franjo Sornik Smolnik predstavili že šesto številko glasila Obudimo besede. V njem je mnogo otroških prispevkov, kot tudi prispevkov starejših Rušanov.  Sledile so recitacije izbranih prispevkov osnovnošolcev.

Glazerjevi dnevi bodo potekali vse do 29. marca, organizatorji pa pripravljajo bogat program.

Nekaj utrinkov si lahko ogledate v galeriji spodaj.

Tokrat v občinskem informatorju
– Letos gradnja sortirnice in podvoza na Ljubljanski
– Slovenski specialni olimpijci pripravljeni na boj
– Festival drink pink uspel tudi v drugo
– Sedmi rez potomke stare trte v Breznu
– Lumar tudi leto 2016 zaključil dobičkonosno

obcinski-informator

V tokratni oddaji smo podrobno predstavili projekt Delat grem, gostili smo uspešno študentko Tanjo in se seznanili z delovanjem Društva študentov invalidov Slovenije. V prispevku pa o eko živilih v študentski prehrani.

Več v videu:

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na včerajšnji predstavitvi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor poudarila, da vse načrtovane spremembe v zdravstvu ciljajo na dolgoročno vzdržnost javnega zdravstvenega sistema in zmanjševanje neenakosti.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc

Osrednja pozornost je bila namenjena predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. “Ko smo se lotili priprave predloga zakona, smo izhajali iz tega, da se košarice pravic ne krči,” je dejala generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Tanja Mate.

Vseh v občinstvu s tem ni prepričala. Brezposelna Mariborčanka se je pritožila, da bo z novo zakonodajo izgubila pravico do zavarovanja po partnerju. “Hočete napolniti blagajno na račun delavcev in upokojencev,” je dejala. Predstavnica ministričine ekipe ji je odgovorila, da bodo osebe starejše od 65 let avtomatsko zavarovane po partnerju, ostale pa takrat, ko bodo vpisane v evidenco brezposelnih oseb.

Predstavnica Ženskega lobija Slovenije Metka Roksandić se je dotaknila spolno reproduktivnih pravic žensk. Matejeva je poudarila, da se teh pravic ne bodo dotikali. “Nobenih pravic ne krčimo v novi zakonodaji,” je poudarila.

Ena od poslušalk je vprašala ministrico, kako je lahko sistem pravičen, če bo oseba v najnižjem razredu morala prispevati za zdravstveno nadomestilo večji odstotek svojih prihodkov kot oseba v najvišjem razredu. “Že davčna uprava ne uspe registrirati vseh dohodkov, ki jih posameznik dobi,” je dejala, predstavnica ministrstva Elda Gregorič Rogelj pa ji je pojasnila, da se bo pri izračunu upoštevala odločba o odmeri dohodnine, kjer naj bi bili razvidni vsi dohodki.

Občinstvo je zanimalo tudi, kako se bo zagotovilo ustrezno porabo zbranega denarja. Ministrica je pojasnila, da poskušajo racionalizacijo in večjo učinkovitost zdravstva med drugim doseči z načrtovanimi skupnimi javnimi naročili, nagrajevanjem zdravstvenih delavcev po uspešnosti, prenovo načina plačevanja zdravstvenih storitev in optimizacijo javno-zdravstvene mreže. “Čaka nas še kar nekaj dela. Po 20 letih, ko ni bilo nekih pomembnejših korakov na tem področju, ni moč pričakovati, da bomo v dveh letih lahko vse uredili,” je dejala.

Najbolj odločen kritik je bil predstavnik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dobnik, po besedah katerega predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zanika zasebne izvajalce in vsa njihova dosedanja vlaganja v infrastrukturo. “Ukinitev prostovoljnih zavarovalnic še povečuje monopol ZZZS, kjer so razdeljevanja sredstev že sedaj marsikdaj netransparentna,” je dejal.

“Zakaj smo koncesionarji vse bolj garjave ovce slovenskega zdravstva? Verjetno zato, ker zelo skrbno porabimo vsak evro, ki ga dobimo. Pri nas ni nekih korupcijskih afer,” je ocenil še v osebnem imenu in ministrico, “ki pravih reform ne želi narediti”, pozval k odstopu.

Ministrica je poziv zavrnila. “Ne bom obupala in ne bom odstopila, v dobrobit vseh Slovenk in Slovencev, ker želim narediti spremembe s svojo ekipo in to vlado, da bodo imeli vzdržen, dolgoročno stabilen in vsem dostopen zdravstveni sistem,” je dejala in dodala, da podpira tudi koncesionarje, ker so pomemben del slovenskega zdravstvenega sistema. “A zadeve morajo biti zakonite, sistematične in transparentne. Koncesije se morajo podeljevati glede na potrebe in ne glede na to, kako se kdo dogovori,” je še povedala.

Pomanjkanja zdravnikov, kot so anesteziologi, radioterapevti in čeljustni kirurgi, ki najbolj teži zdravstvo v tem delu Slovenije, s tem zakonom še ne bodo rešili. “Pomanjkanje zdravnikov določenih specialnosti je posledica 15-letnega načina kadrovanja in razpisovanja specializacij, ki so še vedno v pristojnosti zdravniške zbornice. Prav zdaj z zbornico usklajujemo spremembe zakonodaje, kjer bi tripartitno določili dolgoročno kadrovske potrebe za zdravstveni sistem, da bi omogočili vsem, ki diplomirajo na medicinski fakulteti, da se zaposlijo in pomagajo zdravnikom, ki so že v sistemu. Verjamem, da bo parlament te spremembe, ki bodo dobre tako za paciente kot zdravnike, hitro sprejel,” je dejala ministrica.

Vir: STA

V tokratno oddaji Report o Svetovnem dnevu voda, festivalu Pir na pir, 13. Vigredi v MČ Koroška vrata, o 7. Glazerjevih dnevih in o projektu društva študentov BEST Maribor.
Več v videu:

Stečajni upravitelj Športnega centra Pohorje Drago Dubrovski je po neuspešnih poskusih poravnave in več cenitvah žičniških naprav na Pohorju, ki jih je po propadu podjetja prevzela mariborska občina, uresničil napovedi in na sodišče vložil zahtevo za plačilo. Vendar zdaj zahteva 17 milijonov evrov, kolikor je knjigovodska vrednost premoženja.

Dubrovski je kmalu po občinskem prevzemu žičnic, za katere je imela družba od leta 2009 sklenjeno 40-letno koncesijo, zdaj pa z njimi upravlja Marprom, zahteval plačilo v omenjeni vrednosti, medtem ko sta se občina Ruše in država svojemu delu lastnine odrekla.

Mestna občina se s tako visokim zneskom, ki ga niti nima od kod vzeti, ni strinjala, zato je opravila svojo precej nižjo cenitev, v višini treh milijonov evrov. Ker je bilo to nesprejemljivo tako za Dubrovskega kot za DUTB, ki se kot upnik lahko nadeja poplačila, je slednji opravil svojo cenitev, ta pa je bila precej bližje knjigovodski vrednosti. Ko je že kazalo, da se bodo vse strani v okviru mediacije uspele dogovoriti za okoli sedem milijonov evrov, občina tudi na to ni pristala in je predlagala novo cenitev. Tudi ta pa jo je februarja očitno presenetila, saj je znašala 14,5 milijona evrov.

MOM trenutna višina ni po godu

Njene višine na občini doslej niso želeli komentirati, so pa hitro dali vedeti, da jim ocenjena vrednost tudi tokrat ni po godu, ob tem pa dodali, da zagovarjajo stališče neodplačnega prenosa lastnine iz DUTB na občino. O tem naj bi že potekali razgovori na gospodarskem ministrstvu, pri tem pa se občina sklicuje na primer Kanina.

pohorje

Takšna poteza pa je neprijetno presenetila Dubrovskega, saj po njegovem iz tega izhaja, da je bilo leto in pol pogajanj le vlečenje za nos in neresen pristop k reševanju problematike. Bili so namreč tik pred podpisom poravnalne pogodbe, ki bi bila za občino bistveno ugodnejša od sedaj vloženega zahtevka. Mariborska občina po njegovih besedah tudi izhaja iz napačnega stališča, da gre za premoženje v lasti države, kar pa ne drži, niti ni last DUTB, pač pa last zasebnega podjetja v stečaju, ki ima svoje upnike in se vodi po stečajni zakonodaji. V njej pa nikjer ni predvideno, da bi nekdo iz stečaja lahko brezplačno prevzemal premoženje, upniki pa bi se v takih primerih lahko obrisali pod nosom.

Takoj po pridobitvi zadnje cenitve je skupaj z DUTB dal pobudo za sestanek z občinskimi možmi, ki pa ga je direktor mestne uprave Simon Štrancar preko odvetniške pisarne Zečević do dokončnega zavzetja stališča zavrnil. Po njihovem prvem mnenju pa se v izdelani cenitvi nahajajo “znatne nedoslednosti in nasprotja”, zato so jo predali v pregled strokovnjaku, ki bo podal mnenje glede določenih spornih okoliščin.

VIR: STA

Vlada je danes sklenila dodeliti 18,61 milijona evrov finančne spodbude družbi Magna Steyr za postavitev lakirnice v industrijski coni Hoče. Celotna naložba je sicer vredna 146,4 milijona evrov in bo predvidoma končana do konca oktobra 2019. Vlada je sporočila še, da bo investicijski projekt ustvaril 404 nova delovna mesta.

Predmet investicijskega projekta je gradnja novega objekta za lakirnico avtomobilske karoserije, vključno s podporno infrastrukturo. Tuji vlagatelj namerava v okviru projekta za gradnjo stavbe in nakup zemljišč nameniti 50,8 milijona evrov, za nakup novih strojev in opreme pa 95,6 milijona evrov. “Spodbuda projektnemu podjetju se bo državi povrnila, saj bo v naslednjih treh letih že iz naslova davkov in prispevkov v zvezi z izplačili plač podjetje predvidoma prispevalo skoraj 15 milijonov evrov, medtem ko naj bi celotni zunanji učinki investicijskega projekta na Slovenijo znašali skoraj 70 milijonov evrov,” so pojasnili na vladi.

Zemljišča kjer naj bi stala Magna Steyr

Zemljišča kjer naj bi stala Magna Steyr

Poleg tega ima spodbuda po navedbah vlade tudi nefinančne učinke, kot so prepoznavnost Slovenije kot tujim investitorjem prijazno okolje, zmanjšanje brezposelnosti v Sloveniji, povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, zmanjšanje vplivov na okolje.

Magna Steyr je vodilni partner v svetu in neodvisen od blagovnih znamk ter je tudi ponudnik inovativnih rešitev za prihodnost mobilnosti,” so poudarili na vladi. Projekt postavitve lakirnice so uvrstili tudi v veljavni načrt razvojnih programov 2017-2020.

Naložba strateško pomembna

Vlada je sicer lani prepoznala pomembnost naložbe in sprejela predlog zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena v občini Hoče-Slivnica, kjer bo stala proizvodnja Magne, potrdil ga je tudi Državni zbor.

V prvi fazi bo delo dobilo 400 ljudi, v drugi fazi naj bi projekt nadgradili s 1350, v tretji pa s še dodatnimi 1300 zaposlenimi, kar bi skupaj pomenilo okoli 3000 novih delovnih mest.

Vlada je v začetku meseca za vzpostavitev nove proizvodne cone v občini Hoče-Slivnica zagotovila sredstva v skupni višini 3,6 milijona evrov. Kot so poudarili takrat, se je s tem podprla aktivnosti za vzpostavitev proizvodne cone na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.

VIR: STA

Ilka Štuhec je danes osvojila mali kristalni globus v smuku za zmago v posebnem seštevku kraljeve disciplini v svetovnem pokalu. Šestindvajsetletna Mariborčanka je smukaški globus osvojila na zadnjem smuku v sezoni v ameriškem Aspnu. Štuhčeva je osvojila še drugi mali globus, najboljša je tudi v alpski kombinaciji.

Ilka Štuhec; FOTO: STA

Ilka Štuhec; FOTO: STA

Edina, ki bi se lahko teoretično še nadejala smukaškega globusa, je bila Italijanka Sofia Goggia, ki pa se je na finalnem smuku uvrstila za Štuhčevo, kar je pomenilo le, da je Štuhčeva osvojila svoj še drugi mali globus.

Pred zadnjo smukaško preizkušnjo v sezoni si je najboljša Slovenka nabrala zalogo kar 97 točk. Da ji je smukaški globus pripadel, je torej morala osvojiti le štiri točke več od italijanske izzivalke, o čemer, glede na zelo prepričljivo vožnjo na zadnjem smuku v Aspnu, ni več nobenega dvoma.

Mariborčanka je najboljša smukačica v tej sezoni. Na svetovnem prvenstvu v Sankt Moritzu je premagala vso konkurenco ter je osvojila naslov svetovne prvakinje v smuku, svojega prvega. V svetovnem pokalu pa je bila prav tako najbolj prepričljiva. Vodstvo je prevzela že takoj na začetku sezone, ko je osvojila zmago na treh uvodnih smukih, na obeh v Lake Louisu ter nato še v Val d’Iseru.

Štuhčeva je v Aspen pripotovala z izjemno statistiko, ko ni bila slabša od osmega mesta. V Zauchenseeju je bila peta, v Garmisch-Partenkirchnu osma, v Cortini d’Ampezzo in na olimpijski generalki v Jeongseonu je bila tretja.

Štuhčeva je postala komaj sedma smučarka v zgodovini, ki je v istem letu, ko je postala svetovna prvakinja osvojila še smukaški seštevek v svetovnem pokalu. Pred Štuhčevo je isti dosežek uspel šestim smukačicam. To so: Olga Pall leta 1968, Annemarie Moser-Pröll v letih 1974 in 1978, Michaela Figini leta 1985, Picabo Street leta 1996, Renate Götschl leta 1999 in Lindsey Vonn leta 2009.

Štuhčeva je postala šesta Slovenka z osvojenim malim kristalnim globusom, po Tini Maze, Špeli Pretnar, Roku Petroviču, Bojanu Križaju in Mateji Svet. Mazejeva je rekorderka s tremi zmagami v seštevku disciplin in eno zmago v skupnem seštevku.

Petrovič, Križaj in Pretnarjeva so osvojili slalomski seštevek v sezonah svetovnega pokala 1985/86, 1986/87 in 1999/00, Mateja Svet pa je dobila veleslalomski seštevek v sezoni 1987/88.

Mazejeva je vse svoje seštevke dobila v rekordni sezoni 2012/13, ko je dobila dva mala kristalna globusa veleslalomskega in superveleslalomskega ter veliki kristalni globus za skupno zmago, sezono pa je končala na vrhu tudi v seštevku kombinacije, a ni dobila globusa, ker ga v tej disciplini takrat niso podeljevali.

Vir: STA

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so predstavili petletni projekt kulturno-umetnostne vzgoje Prvi prizor: Gledališče kot prostor učenja simbolnih jezikov. Izvaja se v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.
Projekt kulturno-umetnostne vzgoje je namenjen razvoju inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja, ki na inovativen način vključuje vzgojo in izobraževanje o gledališču, aktivno spoznavanje gledališča in ustvarjanje s področja gledališča in gledališke produkcije. V izhodišču predvideva obiskovanje gledališke produkcije profesionalnih producentov in vključevanje v strokovno zasnovane spremljevalne vsebine za mlado občinstvo ter usposabljanje in izobraževanje ustvarjalcev in strokovnih delavcev.

Foto: SNG Maribor

Bibi in Gusti; Foto: SNG Maribor

Namen je tesneje zbližati vzgojo in izobraževanje na eni strani in umetniško snovanje na drugi, predvsem z mislijo na mlado občinstvo. Temeljimo na sodobnih vzgojnih teorijah, kjer se umetnost prepoznava kot pomemben segment v razvoju mladih,” je na današnji novinarski konferenci v SNG Maribor povedala vodja projekta, Mojca Redjko. “Prepričani smo, da umetniško snovanje, umetniški doživljaji in nato poustvarjanje krepijo različne veščine in kompetence, ki jih mladi potrebujejo za razvoj v kritične, ambiciozne in aktivne osebnosti,” je dodala.

V projektu, ki je vreden 200.000 evrov, nameravajo razviti inovativna izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce in ustvarjalce, ustvarjalne delavnice in predstavitvene programe ter druga pedagoška gradiva, ki bodo na voljo v spletni knjižnici.

Več otrok in mladih do gledališča

Pri razvoju sodeluje 18 osnovnih šol in vrtcev iz vse Slovenije, glavni partnerji pa so poleg SNG Maribor še Gledališče Koper, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), KUD Moment in Teatro Matita. S strokovnim znanjem se vključujejo še zavod Petida, ZIK Maribor, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT) ter filozofska in pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.

Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je prepričan, da bodo s tem dosegli, da bo več otrok in mladih prišlo do gledališča, hkrati pa bodo vzgojili nove generacije občinstva. “Če se s tem ne bomo resno ukvarjali, ne le da ne bomo imeli občinstva, ampak ne bomo imeli ustvarjalnih in razmišljujočih ljudi, ki so za to državo nadvse pomembni,” je dodala direktorica koprskega gledališča Katja Pegan.

SNG Maribor

Z osnovnošolsko in srednješolsko populacijo so sicer vsa tri sodelujoča gledališča že prej delala, zdaj pa si obetajo bolj sistematične podpore. “Le na ta način bomo v prihodnosti lahko peljali politiko, ki bo še bolj domišljena, raznolika in pestra,” je dejala vodja celjskega gledališča Tina Kosi.

Predlagani model predvideva ne le obiskovanje gledališke produkcije profesionalnih producentov, ampak naj bi izdelali tudi kakovostne spremljevalne vsebine.

Naš cilj je, da so v izobraževalnem prostoru za neko točno določeno starost občinstva na voljo sprejemljivi, razumljivi programi, ki jim širijo obzorje. To pomeni, da otrok ne pride nepripravljen na dogodek, da gledališče razume in da se zna o gledališkem dogodku pogovarjati širše, kot samo iskati momente zgodbe. Za to pa potrebujemo dobra pedagoška gradiva za učitelje in vzgojitelje, s katerimi bodo ti lahko otroke popeljali v širše razmišljanje o umetnosti,” je pojasnila Dragica Haramija z mariborske univerze.

VIR: STA

Stečajni upraviteljici propadlega mariborskega gradbenega podjetja MTB je že na prvi dražbi uspelo prodati nedokončano poslovno-stanovanjsko zgradbo Centrum v središču Maribora. Varščine so vplačali štirje dražitelji, izklicno ceno v višini dobrega milijona evrov pa so precej presegli, tako da bo DUTB za omenjeno stavbo odštel 1,71 milijona evrov.

Čeprav so si objekt ogledovali različni domači in tuji potencialni kupci, nekaj časa je o nakupu za potrebe mestne knjižnice razmišljala celo Mestna občina Maribor, je poleg Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na dražbi aktivno sodelovala le še družba Devia s sedežem v Slovenski Bistrici, bolj opazovala pa sta jo predstavnik nepremičninske družbe Situla City iz Mengša in lastnik Gradbeništva Petelin Igor Petelin.

Objekt, v katerem so bila predvidena stanovanja in poslovni prostori, nedokončan v tretji gradbeni fazi stoji že vse od leta 2010, ko je kmalu zatem, tako kot skoraj vsi mariborski gradbinci, propadlo tudi podjetje Blaža Mlinariča.

centrum

Zgradba Centruma končno prodana

Sicer pa je slaba banka z nakupom prišla le do dobrih 80 odstotkov zgradbe, katere tržna vrednost je ocenjena na 3,48 milijona evrov, kar pomeni nekaj več kot 8350 od skupaj približno 10.000 kvadratnih metrov. Preostanek je namreč po dolgih pravnih bitkah pristal v rokah družbe Tima holding, vendar je ta del obremenjen s hipotekami, ločitvena pravica pa prav tako pripada DUTB.

Namen nakupa neznan

Kakšen je namen DUTB pri omenjenem nakupu, ni znano, saj njihova predstavnika po dražbi nista želela dajati izjav, verjetno pa želi konsolidirati lastništvo nad celotno zgradbo in jo tako prodati naprej. Očitno pa sami Centrum cenijo višje od tega, kar so zanj odšteli in si ne želijo prodaje pod ceno, kar bi za njih kot ločitvene upnike pomenilo prenizek izkupiček.

Stečajna v prodajo ostalih zemljišč

Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je ob tem prodala še dve parkirišči, precej pa se je zavlekla dražba zemljišča v bližini Europarka in krožišča na Titovi cesti, kjer je sodelovalo kar enajst dražiteljev, po hudem boju dveh pa so dražbo na njuno prošnjo do četrtka prekinili. Za zdaj so ostali pri ceni 615.000 evrov, kar je več kot podvojena izklicna cena. V igri ostaja celjsko podjetje Mik, ki ima v lasti sosednjo parcelo, a bi drugi ponudnik, družba Metrium, želel kupiti obe parceli.

Stečajni upraviteljici je od večjega premoženja zdaj ostalo še nekaj zemljišč oziroma dovoznih poti v Brezju, za katere stanovalci pričakujejo, da bo to dano kot javno dobro v roke mariborske občine, a to v stečajnem postopku po besedah Sisingerjeve ni tako enostavno. Občina mora za to dati pobudo, tega pa doslej še ni storila.

Še težje bo najti kupca za poslovne prostore v Melju, ki jih je doslej skušala prodati že dvakrat, a zanje kot celoto ni bilo zanimanja. Z DUTB namerava uskladiti mnenje glede nadaljnjih poskusov, sama pa se nagiba k delitvi na vsaj dva dela, saj trenutno v Mariboru verjetno ni interesenta, ki bi sam potreboval tako velike poslovne prostore.

VIR: STA

V Aspnu bo danes na finalu svetovnega pokala sezone v alpskem smučanju ob 16.30 po srednjeevropskem času najprej smuk za moške, ob 18. pa še ženski smuk, po katerem bo znana odločitev o malem globusu v disciplini, ki ga lahko osvojita Mariborčanka Ilka Štuhec ali Italijanka Sofia Goggia, ki pa pred zadnjo tekmo zime zaostaja že za 97 točk.

Ilka Štuhec; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec

Ilka Štuhec; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec

Ilka Štuhec ima tako udobno prednosti pred Goggio, kar bržkone pomeni, da bo Mariborčanka v tej razvrstitvi najboljša. Tudi zato, ker je imela svetovna smukaška prvakinja na zadnjem treningu smuka kar 0,89 sekunde prednosti pred Goggio, tretja je bila Američanka Lindsey Vonn (+0,96), četrta pa Avstrijka Nicole Schmidhofer (+1,17), superveleslalomska svetovna prvakinja.

Šestindvajsetletna Mariborčanka je na prvem treningu dosegla drugi čas. Hitrejša je bila le Nemka Viktoria Rebensburg. Mariborčanka se je tako hitro spoprijateljila s progo, ki bo odločala o tem, ali bo postala prva Slovenka z malim smukaškim globusom.

Ker v Aspnu kombinacije ne bo, si je svoj prvi globus v karieri Ilka Štuhec že priborila, v superveleslalomu pa je med vodilno Štuhčevo in Tino Weirather iz Liechtensteina 15 točk razlike.

Vir: STA

Ta petek, 17. marca se pričnejo sedmi Glazerjevi dnevi, v sklopu katerih proslavljamo rojstvo slovenskega pesnika Janka Glazerja.

“Glazerjevi dnevi so pred sedmimi leti nastali, da bi praznovali in ozavestili dosežke pesnika Janka Glazerja kakor tudi drugih Rušanov, ki sedaj s svojo avtorsko prepričljivostjo v širšem (slovenskem in mednarodnem) prostoru ustvarjajo »ruško blagovno znamko«, Rušani pa jih premalo poznamo”, so zapisali organizatorji.

glazerjevi dnevi

K temu pa dodajajo, da je namen dogodka, dvigniti  lastno samozavest Glazerjevih dni, ter, da so skromen poskus, da se s svojimi kulturnimi produkti v tej kulturni menjavi izpostavijo čim višje in se enakopravno vključijo na kulturni trg, “ne da smo le zgolj odjemalci tistega, kar  nam drugi prodajo,” so še dodali.

Tokratne 7. Glazerjeve dneve bodo odprli tuji pesniki, prevodi, rock, jazz in ljudska glasba, gledališče, ustvarjalnost srednješolcev, galerijsko dogajanje, odpirajo pa se tudi žanrske raznolikoste in sodelovanje s koproducenti ter soorganizatorji. “Verjamemo, da je to prava pot in bo pomembno vplivalo na vse, ne le na razvoj samega festivala Glazerjevi dnevi v bodoče,” so dejali v CEZAM-U.

7. Glazerjevi dnevi se pričnejo ta petek 17. marca. Petsro dogajanje organizatorji obljubljano do 29. marca. Podroben program si oglejte spodaj:

unnamed

Mariborski policisti so sporočili, da so danes ob 8.29 bili obveščeni, da se je na pošti na Ptujski cesti v Mariboru uslužbenki iz ene od ovojnic vsul neznan beli prah.

“Ker gre za t.i. “sumljivo pošiljko” so policisti in gasilci že zavarovali območje pošte, pet njihovih uslužbenk pa je ostalo v karanteni,” je sporočil Miran Šadl iz PU Maribor.

Pošiljko bodo prevzele pristojne službe in jo odnesle na analizo. Do prvih ugotovitev analize bodo tekli postopki, ki so običajni v takih primerih.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– 1. zimski športni vikend Maribora
– Celjski sejemski četvorček
– V Staršah po novem COPS sistem
– V Bistrici ob Dravi in v Hočah praznovali 8. marec
– V Hočah podelili priznanja civilne zaščite
– Zgodba o uspehu podjetja 3males

obcinski-informator

V Klubu študentov Ruš, Selnice in Lovrenca (KURS) so se odločili ponovno oživeti ruško kinodvorano in tako približati kinematografsko sceno vsem študentom, dijakom in ostalim, iz občin v katerih delujejo. S projektom sodelujejo z Društvom za razvoj filmske kulture Maribor in skupnostjo GT22.

Prvo projekcijo so KURS-ovci izvedli v nedeljo, 5.3.2017, v Domu kulture Ruše. Potekal je ogled prvega filma, mladinske komedije Julija in alfa Romeo. Film je bil sicer bolj mladostniške narave, zato so se zbrali predvsem študenti, ki so ob prigrizkih in dobri družbi uživali v nedeljskem večeru polnem smeha.
FOTO: KURS

FOTO: KURS

Projekcij kino predstav bo več. Igrani filmi različnih žanrov ter dokumentarci bodo predvajani vsak drugi četrtek do 15. junija. Projekcije bodo potekale na dveh prizoriščih, v Domu kulture v Rušah ter v Intimnem kinu v kleti GT22. V Rušah si boste naslednji film lahko ogledali 14. aprila ob 20.00. Pripravili so poljsko dramo Ida, dobitnico Oskarja za najboljši tujejezični film. Obleg bo brezplačen, z izbiro tokratnega žanra pa KURS-ovci pozivajo tudi vse ostale generacije, da se jim pridružijo in da skupaj zaključite dan ob filmske platnu.

 

Tokrat v občinskem informatorju:
– Podžupan na obisku mestne četrti Ivan Cankar
– Dobrodelni bowling projekta 20 za 20
– V Pekrah 13. festival komedije
– Slivniška šola za en dan postala center znanosti
– V Vuzenici praznovali dan žena
– Običajen dan mestnega redarja

obcinski-informator

V Podravju, kjer vladajo visoka brezposelnost in negotove gospodarske razmere, bodo letos začeli izvajati štiriletni projekt Štartaj kariero s potencialom. Z njim bodo ljudem, ki jim grozi izguba službe, svetovali, kako čim prej priti do nove zaposlitve. V projekt nameravajo vključiti skupno 800 zaposlenih oziroma 200 zaposlenih na leto.

Projekt, ki bo tekel do konca oktobra 2021, izvaja mariborska Fundacija Prizma v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje ter ob podpori evropskih sredstev. Celotna vrednost projekta je milijon evrov, od tega bo Evropski socialni sklad prispeval 800.000 evrov.

Kot je pojasnila vodja projekta Karmen Vaupotič iz Fundacije Prizma, ciljajo na zaposlene iz Podravja, katerih zaposlitev je ogrožena zaradi organizacijskih, tehnoloških in poslovnih sprememb, ter tiste, ki so zaposleni za določen čas in se jim izteka pogodba o zaposlitvi. V okviru projekta bodo izvajali aktivnosti za sistematično načrtovanje nadaljnjega razvoja njihove kariere, da bi tako lažje prešli na nova delovna mesta oziroma da bi bilo njihovo čakanje na zavodu za zaposlovanju čim krajše. Pri tem merijo v prvi vrsti na prekvalifikacije oziroma prepričevanje ljudi, da se usmerijo v poklice, za katera obstajajo delovna mesta.

Srečanja in delavnice karierne orientacije

Med drugim bodo prirejali informativna srečanja in delavnice karierne orientacije, na katerih bodo lahko te osebe prepoznavale lastne potenciale ter krepile veščine in tehnike za učinkovito obvladovanje in upravljanje s spremembami na trgu dela. Zagotavljali jim bodo tudi karierno asistenco s strokovno podporo mentorja pri iskanju nove zaposlitve oz. prehajanju na nova delovna mesta.

Sledilo bo usposabljanje in izobraževanje za potrebe konkretnih delovnih mest, pri čemer naj bi se vključili tudi potencialni delodajalci z nudenjem usposabljanj na delovnem mestu. “Tako se človek največ nauči,” je na današnji predstavitvi v mariborski Tkalki povedal direktor ptujske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Tomaž Žirovnik.

Po njegovih besedah je že več podjetij pokazalo zanimanje za sodelovanje, med drugim so izrazili zanimanje za delavce, ki zaenkrat še delajo za ormoški Safilo, a bodo verjetno kmalu ostali brez službe.

VIR: STA

Kdo se norčuje iz mariborskih in ptujskih pacientov, potrebnih pomoči oralnih kirurgov“, se sprašujejo v Sindikatu zobozdravnikov Slovenije – DENS. Že nekajkrat so opozorili na nevzdržno stanje na področju čeljustne (oralne) kirurgije v Mariboru in na Ptuju, tokrat pa tudi javno izpostavljajo, da so pacienti Podravja očitno drugorazredni.

Pacienti iz območja Maribora in Ptuja še kar nimajo konkretne rešitve na področju oralne kirurgije, kljub temu, da enako plačujejo zdravstveno zavarovanje, kot drugod po Sloveniji“, je med drugim zapisala predsednica Sindikata DENSa Andreja Krabonja. Opozorila je, da pacienti v Mariboru zaradi bolniške odsotnosti oralnih kirurgov sploh ne morejo na čeljustno kirurgijo, ker naj ne bi imeli h komu. Na Ptuju naj bi podobno situacijo reševali z občasnimi nadomeščanji, čakalne vrste v obeh mestih pa naj bi se medtem še daljšale.

vir: ZD MB

vir: ZD MB

Zakaj še ni rešitve
Težava tiči v premalo podeljenih programih za področje čeljustne kirurgije za to območje. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ima namreč samo dva programa, Zdravstveni dom Ptuj pa 1,69 programa. Iz Maribora so en program razdelili po celotni Sloveniji, na tem delu Štajerske pa pacienti morajo posledično hoditi drugam, tudi zaradi premalo čeljustnih kirurgov v javnem zobozdravstvu“, pojasnjuje Alenka Krabonja. V Sindikatu DENS menijo, da bi morala ukrepati država. “Ali ni zdaj dejansko tudi čas, da ZZZS ali Ministrstvo za zdravje končno pacientom ponudita konkretno rešitev, ki bo štajerske paciente s področja oralne kirurgije dvignilo iz drugorazrednih pacientov v paciente s pravicami, kot bi morale izhajati iz zdravstvenega zavarovanja“, je zapisala A. Krabonja. Po njenem bi morali v omenjenih institucijah še letos najti rešitev trenutno nesprejemljivega stanja. Na njihova pojasnila pa še čakamo.

Kdo se norčuje iz mariborskih in ptujskih pacientov, potrebnih pomoči oralnih kirurgov“, se sprašujejo v Sindikatu zobozdravnikov Slovenije – DENS. Že nekajkrat so opozorili na nevzdržno stanje na področju čeljustne (oralne) kirurgije v Mariboru in na Ptuju, tokrat pa tudi javno izpostavljajo, da so pacienti Podravja očitno drugorazredni.

Pacienti iz območja Maribora in Ptuja še kar nimajo konkretne rešitve na področju oralne kirurgije, kljub temu, da enako plačujejo zdravstveno zavarovanje, kot drugod po Sloveniji“, je med drugim zapisala predsednica Sindikata DENSa Andreja Krabonja. Opozorila je, da pacienti v Mariboru zaradi bolniške odsotnosti oralnih kirurgov sploh ne morejo na čeljustno kirurgijo, ker naj ne bi imeli h komu. Na Ptuju naj bi podobno situacijo reševali z občasnimi nadomeščanji, čakalne vrste v obeh mestih pa naj bi se medtem še daljšale.

vir: ZD MB

vir: ZD MB

Zakaj še ni rešitve
Težava tiči v premalo podeljenih programih za področje čeljustne kirurgije za to območje. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ima namreč samo dva programa, Zdravstveni dom Ptuj pa 1,69 programa. Iz Maribora so en program razdelili po celotni Sloveniji, na tem delu Štajerske pa pacienti morajo posledično hoditi drugam, tudi zaradi premalo čeljustnih kirurgov v javnem zobozdravstvu“, pojasnjuje Alenka Krabonja.

vir: ZD MB

vir: ZD MB

V Sindikatu DENS menijo, da bi morala ukrepati država. “Ali ni zdaj dejansko tudi čas, da ZZZS ali Ministrstvo za zdravje končno pacientom ponudita konkretno rešitev, ki bo štajerske paciente s področja oralne kirurgije dvignilo iz drugorazrednih pacientov v paciente s pravicami, kot bi morale izhajati iz zdravstvenega zavarovanja“, je zapisala A. Krabonja. Po njenem bi morali v omenjenih institucijah še letos najti rešitev trenutno nesprejemljivega stanja. Na njihova pojasnila pa še čakamo.

V Mariboru po potrditvi dvoletnega proračuna, letos med drugim načrtujejo začetek gradnje sortirnice odpadkov in podvoza pod železniško progo na Ljubljanski cesti. Zaključili bodo gradnjo Vrtca Pekre, iskali pa tudi kupca za farmacevtski družbi Farmadent in Gopharm. 

S pomočjo sredstev Fundacije za šport načrtujejo obnovo bazena v kopališču Pristan in izgradnjo dveh smučarskih poligonov na Mariborskem Pohorju. Od podpori države bodo gradili tudi limbuško obvoznico in Cesto zmage. Med drugim pa načrtujejo tudi nove prostore za brezdomce, prenovo praznične razsvetljave in obnovo površine na Trgu svobode.

Kot je še dejal mariborski župan Andrej Fištravec je v načrtu tudi nova zdravstvena postaja Tezno, za gradnjo te pa se dogovarjajo za javno-zasebno partnerstvo. Letos naj bi izbrali tudi zasebnega partnerja za obnovo Mariborskega otoka.

 

Leto v znamenju javno – zasebnih partnerstev

Zasebni partner naj bi priskočil na pomoč tudi pri reševanju problematike osrednje enote Mariborske knjižnice. Po besedah župana se je namreč našel interesent za nakup nekdanje stavbe Probanke na Trgu Leona Štuklja, občina pa bi nato vzela v najem del prostorov (7.000 kvadratov) in tja preselila knjižnico.

 

Tako za slednjo ne bi bilo treba trošiti sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ampak bi jih lahko porabili za druge namene. Odločanje o tem bo na izredni seji mestnega sveta, ki jo bodo po besedah župana sklicali, ko bo do konca dorečena ta najnovejša možna rešitev.

Gradnja sortirnice, dražje Nigradove položnice

S sprejetjem proračuna so mestni svetniki dokončno odobrili prošnjo mariborske Snage za najem 10 milijonov evrov posojila za gradnjo sortirnice odpadkov, ki jo bodo na Teznu začeli graditi še letos.

Ta mesec bodo Mariborčani na položnici za komunalne storitve prvič prejeli zaračunano omrežnino, ki jo bodo po zagotovilih občine porabili izključno za nujno potrebno vzdrževanje, obnavljanje in gradnjo kanalizacijskega sistema. Gospodinjstva s povprečno mesečno porabo vode bodo tako dobila položnico Nigrada višjo za slabih šest evrov.

Prihodki s strani prodaje

Prihodkovno stran proračuna nameravajo med drugim polniti s prodajo občinskega premoženja. Po besedah Fištravca morajo med drugim poiskati kupca za Farmadent in Gopharm, saj jim je zakonodajna služba Državnega zbora potrdila, da občina ne more biti lastnica tako Mariborskih lekarn kot omenjenih hčerinskih družb. “To pomeni, da moramo za Farmadent in Gopharm poiskati strateškega partnerja. Časa je zelo malo, zakonsko leto dni,” je povedal.

V letošnjem proračunu so sicer načrtovani prejemki v višini 106,3 milijona evrov, tudi po zaslugi novega zadolževanja v višini 7,4 milijona evrov. Zakonske naloge predstavljajo 78 odstotkov proračuna in so pokrite z dohodnino v višini 58 odstotkov. “To je zaskrbljujoče in trudimo se, da bi bilo financiranje prihodnje leto ustreznejše,” je izpostavil direktor mestne uprave Simon Štrancar. Na občini so izdelali nov predlog izračuna primerne porabe za mestne občine, po besedah Fištravca pa se zavzemajo tudi za to, da bi vzhodna kohezija dobila svoj lasten organ upravljanja, s čimer ciljajo na večje koriščenje evropskih sredstev v tem delu države.

Dvoletni proračun so sprejeli prejšnji teden z 22 glasovi mestnih svetnikov, sedem jih je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali. Med tistimi, ki so dvignili roko zanj, je bila opozicijska SDS, zaradi česar jo je prav tako opozicijska Nova ljudska stranka Slovenije (NLS) obtožila, da si je v zameno za podporo proračunu zagotovila od mestne uprave določene usluge, tudi službe. V SDS so to odločno zanikali. “Naš odbor ni z nikomer tržil in kupčkal. Očitno je, da se volitve bližajo,” je na novinarski konferenci prejšnji teden dejal predsednik mestnega odbora SDS Zvone Zinrajh.

VIR: STA